1. No category

Letno poročilo družbe BANKART d.o.o.
za obdobje januar – december 2013
Osnova za pripravo Letnega poročila so Poslovno razvojni plan in realizacija družbe, Finančni plan in realizacija
za leto 2013 ter revidirani letni računovodski izkazi za poslovno leto 2013.
Ljubljana, 31.3.2014
Aleksander Kurtevski
direktor družbe
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
KAZALO
I.
POSLOVNO POROČILO .................................................................................... 3
OSNOVNI PODATKI O DRUŽBI................................................................................................ 3
SPLOŠNA ORGANIZIRANOST ................................................................................................ 4
ORGANI UPRAVLJANJA ........................................................................................................ 6
PODROČJA POSLOVANJA DRUŽBE ........................................................................................ 7
USMERITVE DRUŽBE ...........................................................................................................13
FINANČNO POSLOVANJE DRUŽBE ........................................................................................14
POROČILO DIREKTORJA......................................................................................................15
POSLOVNO IN FINANČNO POROČILO ....................................................................................19
KADRI IN ORGANIZACIJA .....................................................................................................25
KAZALCI POSLOVANJA DRUŽBE ..........................................................................................27
II. RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI ....................................................... 28
IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ..........................................................................28
POROČILO REVIZORJA ........................................................................................................29
RAČUNOVODSKI IZKAZI .......................................................................................................30
POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE ...........................................................................35
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ............................................................................40
DRUGA RAZKRITJA .............................................................................................................50
2
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
I. POSLOVNO POROČILO
Osnovni podatki o družbi
Sedež in pravna oblika družbe
Leta 1997 je večina slovenskih bank ustanovila družbo za procesiranje plačilnih instrumentov - Bankart,
procesiranje plačilnih instrumentov, d.o.o. Ljubljana.
Namen ustanovitve družbe je bil zniževanje operativnih in razvojnih stroškov ter poenotenje na področju
samopostrežnega in kartičnega poslovanja.
Naziv: Bankart, procesiranje plačilnih instrumentov, d.o.o. Ljubljana
Sedež: Celovška 150, 1000 Ljubljana, Slovenija
Skrajšana firma: Bankart d.o.o., Ljubljana
Telefon: 01 5834 100
Telefaks: 01 5834 196
E-naslov: [email protected]
Spletne strani: www.bankart.si
Osnovna dejavnost: obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
Ustanovitvena skupščina: 12. 12.1997
Vpis v sodni register: 5. 2. 1998
Pričetek poslovanja: 1. 4. 1998
Registrski vložek: 1/30179/00, Okrožno sodišče Ljubljana
Davčna številka: 99311623
Matična številka: 1244272
Osnovni kapital: 2.000.082 EUR
Družba sodi, skladno z določili 55. člena Zakona o gospodarskih družbah, med srednje družbe z omejeno
odgovornostjo.
Družbenice
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SKB banka d.d., Ljubljana
Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor
Banka Koper d.d., Koper
Abanka Vipa d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
Banka Celje d.d., Celje
UniCredit banka Slovenija d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka d.d., Maribor
Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
Probanka d.d., Maribor
Sberbank banka d.d., Ljubljana
Delež v %
39,44
13,62
12,99
7,25
7,82
5,56
5,66
2,24
1,73
1,40
1,02
0,89
0,39
Podatki o skupini
Družba ima status pridruženega podjetja v skupini NLB. Konsolidirani računovodski izkazi so na voljo na sedežu
NLB.
3
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Splošna organiziranost
Bankart s kombinacijo osnovne, klasične in toge organizacijske strukture ter projektnega ustvarjalnega sistema
rešuje vprašanje vzpostavitve in ohranjanja ravnotežja med kontinuiteto in inovativnostjo družbe. Projektne
organizacijske enote zajemajo vse sektorje. Vanje je vključena večina zaposlenih, tako da lahko govorimo o
vzporedni strukturi. Osnovna struktura je primerna za produkcijski vidik dejavnosti Bankarta, medtem ko je
projektni ustvarjalni sistem koristen za inovativni in ustvarjalni del dejavnosti.
Organizacijska struktura
Bankart vodi direktor družbe. Vodstvo družbe poleg direktorja sestavljajo: direktor sektorja za tehnologijo,
direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja in direktor informacijske tehnologije.
Po organizacijski plati družbo sestavljajo štirje sektorji, ki jih sestavlja različno število oddelkov in štabne službe.
S 1. novembrom 2013 sta se ukinila Služba za skladnost in Oddelek servisa in POS inštalacij. Aktivnosti službe za
skladnost so vključene v delo Službe za upravljanje tveganj, servis in POS inštalacije je prevzel podizvajalec.
Projektni sistem
V Bankartu je upravljanje z razvojem v rokah vodstva družbe. Projektna pisarna, zadolžena za operativno
spremljavo in nadzor, deluje v okviru Službe za upravljanje tveganj. S pomočjo metodologije projektnega
vodenja so postavljene smernice za organizirano izvajanje projektov z jasnimi, vnaprej določenimi kriteriji.
4
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Služba za notranjo revizijo (SZNR)
SZNR je bila v družbi Bankart ustanovljena v letu 2004 kot samostojna in neodvisna funkcija z namenom, da s
sistematičnim in strokovnim pristopom pri ocenjevanju upravljanja poslovanja, upravljanja tveganj ter
kontrolnih postopkov prispeva k njihovemu izboljševanju.
SZNR je odgovorna za opravljanje vseh vrst revizij v družbi Bankart. Pri tem preverja ustreznost upravljanja s
tveganji in kontrolnega okolja, priporoča izboljšave, daje vodstvu zagotovila in svetuje ter ozavešča zaposlene o
tveganjih pri poslovanju.
SZNR opravlja delo v skladu z letnim načrtom notranjega revidiranja, ki ga odobri vodstvo v soglasju z
nadzornim svetom družbe Bankart. Na zahtevo vodstva, ob povečanih tveganjih na posameznem področju
poslovanja, SZNR izvaja tudi izredne revizijske preglede.
V letu 2013 je SZNR opravila 3 redne in 1 izredni revizijski pregled. V sklopu izvedenih revizij je SZNR posvečala
največ pozornosti preverjanju operativnih tveganj, katerim je družba Bankart najbolj izpostavljena. Poleg tega
je SZNR redno spremljala realizacijo priporočil, podanih na podlagi izvedenih revizijskih pregledov.
Služba za upravljanje s tveganji (SZUT)
Namen SZUT je zagotoviti celovito upravljanje tveganj, incidentov, problemov, razpoložljivosti in
neprekinjenosti poslovanja, ter z ugotavljanjem tveganj in uvajanjem učinkovitih kontrolnih mehanizmov in
nadzorstev za zmanjševanje le-teh, pripomoči k doseganju poslovnih ciljev podjetja. Služba v okviru tega izvaja
še funkcijo zagotavljanja skladnosti kot je opredeljeno v internih aktih in varstvo osebnih podatkov na področju,
kjer družba nastopa kot upravljavec osebnih podatkov. Poleg tega se v okviru službe izvaja še poslovno
skrbništvo EasyViste in Centralnega dokumentacijskega sistema ter upravlja področje razvoja in operativnega
delovanja Projektne pisarne.
Služba za informacijsko zaščito (SIZ)
Poslanstvo SIZ je varovanje informacij družbe. Temeljna naloga SIZ je zagotoviti sistematičen razvoj funkcije
obvladovanja in zagotavljanja informacijske zaščite in oblikovanje celovitega sistema za varovanje informacij.
Na osnovi slednjega bo lahko vodstvo družbe neželene dogodke sistematično obravnavalo, sprejemalo ukrepe,
spremljalo realizacijo ukrepov in vpliv realizacije ukrepov na poslovanje družbe.
Ključna področja delovanja Bankarta





Procesiranje bankomatskega poslovanja
Procesiranje kartičnega poslovanja
Procesiranje SEPA kreditnih plačil
Procesiranje SEPA direktnih obremenitev
Procesiranje sistema E-račun
5
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Organi upravljanja
Skupščina
Družbenice uresničujejo svoje pravice v zadevah družbe na skupščini družbe. Sklepi v skupščini se sprejemajo z
navadno večino na skupščini oddanih glasov, razen v primeru sprememb družbene pogodbe, imenovanju in
razrešitvi članov nadzornega sveta ter o odločanju o statusnih spremembah družbe ali prenehanju družbe, za
kar je potrebna tričetrtinska večina glasov vseh družbenic. Poslovodstvo skliče redno skupščino družbenic
praviloma enkrat letno.
Nadzorni svet
Nadzorni svet družbe šteje pet članov. Člane voli in razrešuje skupščina. Sklepi nadzornega sveta se sprejemajo
z navadno večino glasov članov, ki so navzoči na seji.
Člani nadzornega sveta
Predsednik:
Miran Vičič
Namestnica:
Vlasta Brečko
Člani:
Srečko Korber
Robert Vrenko
Marija Kordiš
Vodstvo družbe
Poslovodni organ družbe je direktor, ki organizira in vodi njeno poslovanje, odgovarja za zakonitost ter
predstavlja in zastopa družbo. Direktorja družbe imenuje in razrešuje nadzorni svet.
Direktor družbe: Aleksander Kurtevski
Direktor sektorja tehnologije:
Direktorica finančno-računovodsko-splošnega sektorja:
Direktor sektorja za informacijsko tehnologijo:
Tomaž Borštner
Maja Usnik
Gregor Pirc
6
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Področja poslovanja družbe
Področje poslovanja z bančnimi avtomati
Bankart nadzoruje in upravlja mrežo bančnih avtomatov za poslovne banke in hranilnice, dejavne na področju
poslovanja s prebivalstvom v Sloveniji in pokriva 95-odstotni tržni delež. Nenehno razvija tehnološke in
tehnične rešitve pri delovanju bankomatske mreže za družbenice in druge uporabnike ter tehnološko skrbi za
bančne avtomate in programske rešitve, povezane z delovanjem bančnih avtomatov.
V preteklem obdobju je procesiranje bankomatskega poslovanja razširil na trge JV Evrope. V Bosni in
Hercegovini procesiranje izvaja za NLB Banka d.d., Tuzla, na Kosovem procesira za NLB Prishtina in BpB
Prishtine, v Makedoniji za NLB Tutunsko banko AD Skopje.
Storitve za uporabnike bančnih avtomatov












hitri dvig gotovine,
dvig zneska po izbiri,
vpogled v stanje osebnih računov,
sprememba osebnih identifikacijskih števil,
nakup GSM-vrednostnic,
avtomatski polog gotovine,
elektronsko plačilo plačilnih univerzalnih plačilnih nalogov
izpis prometa po osebnem računu,
prenos sredstev med računi,
naročilo za polog gotovine,
naročilo za poravnavo plačilnih nalogov,
vpogled v stanje na kreditnih karticah.
Dodatne dejavnosti za nemoteno delovanje mreže bankomatov
Z namenom zagotavljanja celovite ponudbe na področju procesiranja plačilnih instrumentov, Bankart nudi še
dodatne dejavnosti in sicer:
 avtorizacija domačih in mednarodnih plačilnih instrumentov,
 svetovanje s področja poslovanja z bančnimi avtomati,
 izdelava in distribucija osebnih identifikacijskih številk (PIN),
 izdelava različnih navodil za področje bankomatov in skrbništvo nad njimi,
 izobraževanje in usposabljanje bančnih delavcev za poslovanje z bančnimi avtomati,
 posredovanje podatkov za izvajanje plačil,
 vnos ključev in parametrov za delovanje BA (instalacija),
 reševanje reklamacij in drugo.
Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži Bankarta
Od leta 2000 do danes se je število bančnih avtomatov v mreži Bankarta več kot podvojilo.
7
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Graf 1: Število bančnih avtomatov (v kosih)
Tipi bankomatov in vrste kartic, uporabnih na bančnih avtomatih v Bankartovi bankomatski mreži
V mrežo Bankarta so vključeni bančni avtomati Diebold, NCR in Wincor Nixdorf. Sprejemajo kartice BA Maestro
in Activa Maestro ter glavne mednarodne kartice – MasterCard, Visa, Diners.
Poslovne banke in hranilnice vključene v Bankartovo mrežo bančnih avtomatov:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Delavska hranilnica d.d., Deželna
banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica LON, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., Nova
KBM d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d. d. – bančna skupina NKBM d.d., Probanka
d.d., Raiffeisen banka d.d., Sberbank banka d.d., SKB d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d., NLB Banka d.d.,
Tuzla, NLB Prishtina, BpB Prishtina in NLB Tutunska banka AD Skopje.
Plačilni sistem »Poravnava bankomatov«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava
bankomatov«. Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava bankomatov« opravlja
storitve izračuna medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve
upravljanja predmetnega plačilnega sistema.
Področje procesiranja kartičnih storitev
Na področju kartičnega poslovanja v Sloveniji Bankart procesiranje izvaja za Abanko Vipa, d. d., Banko
Sparkasse, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Factor banko, d. d., Hypo Alpe-Adria-bank, d. d., Novo Ljubljansko
banko, d. d., SKB banko, d. d., UniCredit Banko Slovenije, d. d. ter NKBM. Za vse naštete banke Bankart
procesira debetne kartice, za večino pa tudi druge kartične produkte (Mastercard, Visa, Karanta).
Po virih podatkov objavljenih v biltenu Banke Slovenije je bilo na dan 31.12.2013 v Sloveniji 1.682.981 kreditnih
in 2.541.354 debetnih kartic – skupaj 4.224.335 kartic. Bankart procesira 407.881 kreditnih in 1.488.484
debetnih kartic, kar predstavlja 24 odstotkov tržnega deleža na področju procesiranja kreditnih kartic in 59
odstotkov tržnega deleža na področju debetnih kartic v Sloveniji.
8
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Procesiranje kartičnega poslovanja na trgih JV Evrope
Bankart procesiranje kartičnega poslovanja uspešno izvaja tudi na trgih JV Evrope. Za NLB Banko d.d., Tuzla
(BiH) izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in VISA kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi
bankomatskega poslovanja ter procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo VISA in
MasterCard kartične produkte. Za NLB Prishtina (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in
Visa kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja. Za BPB Prishtine (Kosovo)
Bankart izvaja procesiranje VISA kartičnih produktov z vidika kartičnega poslovanja in bankomatskega
poslovanja. Za NLB Tutunsko banko AD Skopje (Makedonija) Bankart z vidika kartičnega poslovanja izvaja
procesiranje Maestro, MasterCard, Visa in lokalni kartični produkt (Zegin), z vidika bankomatskega poslovanja
procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt (Casys), z vidika poslovanja
preko POS-terminalov pa procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt
(Zegin).
Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POS-terminali pa so prilagojeni za
uporabo čipne tehnologije.
Plačilni sistem »Poravnava kartic«
Bankart je v sodelovanju z bankami in Banko Slovenije formalno vzpostavil plačilni sistem »Poravnava kartic«.
Na podlagi potrjenih pravil delovanja plačilnega sistema »Poravnava kartic« opravlja storitve izračuna
medsebojnih terjatev in obveznosti udeleženk omenjenega plačilnega sistema ter storitve upravljanja
predmetnega plačilnega sistema.
SEPA- Infrastruktura za Mala Plačila - SIMP
Bankart je v letu 2009 vzpostavil SEPA Infrastrukturo za Mala Plačila – SIMP. To je SEPA skladna infrastruktura v
okviru katere delujejo (plačilni) sistemi SEPA za obdelavo plačilnih instrumentov SEPA.
(Plačilni) sistemi SEPA v okviru SIMP






SEPA Interna Kreditna Plačila (SEPA IKP) – namenjen procesiranju kreditnih plači v SEPA standardu
znotraj države
SEPA Eksterna Kreditna Plačila (SEPA EKP) – namenjen procesiranju čezmejnih kreditnih plačil v SEPA
standardu
SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj države
SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
B2B) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu, kjer je plačnik lahko
samo pravna oseba
Prednosti vzpostavitve (plačilnih) sistemov SEPA
Z vzpostavitvijo SEPA IKP in SEPA EKP je Bankart bankam in hranilnicam v Sloveniji omogočil, da svojim
strankam nudijo enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi po standardih SEPA, pri čemer ni
pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali v katerikoli drugi državi iz evrskega območja.
Z vzpostavitvijo SEPA IDD CORE, SEPA IDD B2B, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je Bankart bankam in
hranilnicam v Sloveniji omogočil:
 da svojim strankam nudijo enoten standard izvajanja oz. prejemanja direktnih obremenitev, pri čemer
ni pomembno, ali je plačnik oz. prejemnik plačila v Sloveniji ali v katerikoli drugi državi iz evrskega
območja in
 zagotavljanje dosegljivosti za čezmejne direktne obremenitve v SEPA standardu po osnovni (CORE) in
podjetniški (B2B) shemi.
9
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
V družbi evropskih klirinških hiš
S poenotenjem standarda plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA in poenotenjem standarda izvajanja
direktnih obremenitev SEPA znotraj evrskega območja, lahko procesiranje plačil med bankami oz. ponudniki
plačilnih storitev v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo
(plačilnih) sistemov SEPA se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje
kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu in procesiranje direktnih obremenitev SEPA v enotnem standardu.
Področje procesiranja kreditnih plačil SEPA
Bankart je v imenu bank in hranilnic pridobil dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema SEPA
interna kreditna plačila (SEPA IKP). Kot klirinška hiša pa je Bankart pridobil dovoljenje Banke Slovenije za
opravljanje storitev upravljanja plačilnega sistema SEPA IKP.
Plačilni sistem SEPA IKP omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v
standardu SEPA. Banke in hranilnice, udeleženke sistema SEPA IKP, lahko strankam za plačila znotraj države
nudijo plačevanje v enotnem standardu kreditnih plačil SEPA.
Uporaba enotnega standarda je poenostavila izvrševanje plačilnih nalogov med bankami in hranilnicami v
različnih državah SEPA, omogočila pa ga je povezanost klirinških hiš na tem območju. Tako tudi Bankart (preko
svojega komplementarnega sistema SEPA eksterna kreditna plačila – SEPA EKP in Banke Slovenije, kot agentske
banke v sistemu SEPA EKP) zagotavlja povezavo z vseevropskim plačilnim sistemom STEP2-SCT, ki ga upravlja
družba EBA Clearing. S tem Bankart udeleženkam v svojem sistemu omogoča dosegljivost (možnost plačevanja
in prejemanja plačil) transakcijskih računov pri bankah in hranilnicah v Evropi ter podružnicah le-teh.
Udeleženke sistema SEPA interna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon
d.d., Hranilnica Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska
banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka
d.d., Unicredit banka Slovenija d.d., Zveza bank.
Udeleženke sistema SEPA eksterna kreditna plačila:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica
d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica
Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Poštna
banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Raiffeisen banka d.d., Sberbank banka d.d., Zveza bank, Sberbank CZ, a.s. in
Volksbank Hungary Privat Ltd.
Področje procesiranja direktnih obremenitev SEPA
V preteklih letih sta bila v Bankartu vzpostavljena:
1. dva sistema SEPA za procesiranje čezmejnih SEPA direktnih obremenitev:
 SEPA Eksterni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA za direktne obremenitve SEPA (SEPA EDD
CORE) - namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu
 SEPA Eksterni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi za direktne obremenitve SEPA (SEPA
EDD B2B) – namenjen procesiranju čezmejnih direktnih obremenitev v SEPA standardu, kjer je
plačnik lahko samo pravna oseba in
2. dva plačilna sistema SEPA za procesiranje domačih SEPA direktnih obremenitev:
 SEPA Interni Direct Debit po osnovni (CORE) shemi SEPA (SEPA IDD CORE) – namenjen procesiranju
direktnih obremenitev SEPA v skladu z osnovno (CORE) shemo SEPA znotraj države
 SEPA Interni Direct Debit po medpodjetniški (B2B) shemi SEPA (SEPA IDD B2B) – namenjen
procesiranju direktnih obremenitev SEPA v skladu z medpodjetniško (B2B) shemo SEPA znotraj
države
Z vzpostavitvijo sistemov SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B je bil vzpostavljen sistem za procesiranje čezmejnih
direktnih obremenitev SEPA, ki bankam omogoča zagotavljanje čezmejne dosegljivosti v okviru osnovne (SEPA
EDD CORE) ter s tem izpolnjevanje zakonske obveze in medpodjetniške (SEPA EDD B2B) sheme SEPA.
Z vzpostavitvijo sistemov za procesiranje domačih direktnih obremenitev SEPA (SEPA Interni Direct Debit CORE
– SEPA IDD CORE in SEPA Interni Direct Debit B2B – SEPA IDD B2B) sta se oblikovala dva nova plačilna sistema
10
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
za katere je Bankart, ločeno za vsak plačilni sistem posebej, v skladu z določili ZPlaSS v imenu bank pridobil
dovoljenje Banke Slovenije za oblikovanje plačilnega sistema in v svojem imenu dovoljenje za opravljanje
storitev upravljanja plačilnega sistema.
Z vzpostavitvijo omenjenih (plačilnih) sistemov SEPA za procesiranje direktnih obremenitev SEPA je plačnikom
omogočeno poravnavanje obveznosti do prejemnikov plačil iz celotnega SEPA območja na podlagi soglasja za
izvršitev direktne obremenitve SEPA, ki ga plačnik izda prejemniku plačila, prejemniki plačil pa lahko prav tako
na podlagi ustreznega soglasja, izvajajo direktne obremenitve SEPA na račune plačnikov iz celotnega SEPA
območja.
Udeleženke sistema SEPA IDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Banka Slovenije, BKS Bank AG,
Delavska hranilnica d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica
Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Factor banki d.d.), Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska
banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka
Slovenija d.d.
Udeleženke sistema SEPA IDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Slovenije, Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d.,
Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka d.d.,
Sberbank banka d.d., UniCredit banka Slovenija d.d
Udeleženke sistema SEPA EDD CORE:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Banka Sparkasse d.d., BKS Bank AG, Delavska hranilnica
d.d., Deželna banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica Lon d.d., Hranilnica
Vipava d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d.,
Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d.
Udeleženke sistema SEPA EDD B2B:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Slovenije, Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hypo Alpe-Adria
bank d.d., Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Probanka d.d., Sberbank banka
d.d.
Procesiranje preko sistema E-račun
Bankart je v preteklosti vzpostavil sistem E-račun, ki omogoča izmenjavo računov med pošiljatelji in prejemniki
računov v elektronski obliki. Z vzpostavitvijo enotnega sistema E-račun v Bankartu je komitentom bank in
Upravi Republike Slovenije za javna plačila (UJP) omogočena učinkovita izmenjava dokumentov v elektronski
obliki.
Sistem E-račun je vzpostavljen tako, da se prejeti dokumenti v elektronski obliki na strani centralnega
posrednika – procesorja, vlogo katerega izvaja Bankart, obdelujejo vsak dan v 5 dnevnih klirinških ciklih ter
omogoča kasnejšo nadgradnjo funkcionalnosti, kot je na primer izmenjava drugih elektronskih dokumentov,
povezanih z izdajanjem in prejemanjem e-računov.
Vzpostavitev sistema E-račun pomeni velik prihranek pri manipulativnih in poštnih stroških, poenostavlja
obstoječe procese izmenjave računov v podjetjih in prejemu pri potrošnikih, ob tem pa omogoča okolju
prijazno poslovanje.
Bankart za banke in UJP generira Register izdajateljev E-računov, kateri vsebuje seznam podjetij, ki svojim
strankam omogočajo prejem računov v elektornski obliki.
Z vzpostavitvijo sistema E-račun je Bankart svoje storitve procesiranja razširil tudi na področje izmenjave
računov v elektronski obliki. V sistem E-račun so vključene vse banke, dejavne na področju Slovenije (razen
Hranilnice Vipava d.d., BKS Bank AG in Zveze bank) in Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP).
11
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Banke, uporabnice sistema E-račun:
Abanka Vipa d.d., Banka Celje d.d., Banka Koper d.d., Banka Sparkasse d.d., Delavska hranilnica d.d., Deželna
banka Slovenije d.d., Factor banka d.d., Gorenjska banka d.d., Hranilnica LON d.d., Hypo Alpe-Adria bank d.d., ),
Nova kreditna banka Maribor d.d., Nova ljubljanska banka d.d., Poštna banka Slovenije d.d., Probanka d.d.,
Raiffeisen banka d.d., Sberbank banka d.d., SKB banka d.d., UniCredit banka Slovenije in Uprava Republike
Slovenije za javna plačila (UJP).
Dodatna področja delovanja Bankarta – podporne funkcije
Z namenom zagotavljanja popolne ponudbe Bankart nudi izvajanje vrste podpornih funkcij, kot so:
 POS-servis, ki skrbi za pripravo, inštaliranje, servisiranje in vzdrževanje POS-terminalov,
 klicni center za imetnike in trgovce,
 reševanje finančnih reklamacij,
 odkrivanje in preprečevanje zlorab,
 priprava poročil za Banko Slovenije, mednarodne kartične sisteme ipd.
Bankart nadzira in upravlja mrežo POS-terminalov vse dni v letu, 24 ur na dan. V Sloveniji je bilo na dan
31.12.2013 po podatkih Banke Slovenije 35.592 POS-terminalov. Bankart procesiranje izvaja za 16.726 POSterminalov (od tega za 1.354 POS-terminalov Bankart izvaja samo parametrizacijo v avtorizacijskem okolju) , kar
predstavlja 47-odstotni tržni delež na področju Slovenije. Svoje poslovanje širi tudi na trge JV Evrope. Bankart
za banke v Sloveniji izvaja vse podporne funkcije, za banke na trgih JV Evrope pa vse, razen inštaliranja,
servisiranja in vzdrževanja POS terminalov.
31. decembra 2013 je bilo v POS-mrežo Bankarta vključenih 24.469 POS-terminalov, od tega 16.726 v Sloveniji
in 7.743 na področju JV Evrope. POS-terminali v Bankartovi POS-mreži so prilagojeni za sprejem kartic s čipno
tehnologijo (EMV), sprejemajo mednarodne kartične produkte (Maestro, MasterCard, Visa, American Express,
Diners) ter različne lokalne kartične produkte (Karanta, BA, Activa, Zegin).
Graf 2: Število POS terminalov v mreži Bankarta (v kosih)
12
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Usmeritve družbe
Poslanstvo
Temeljno poslanstvo Bankarta je zagotoviti zanesljivo, varno in stroškovno učinkovito obdelavo transakcij z
različnimi bančnimi plačilnimi instrumenti. Poslanstvo družbe je, da s skrbnim razvojem, gradnjo in
vzdrževanjem ustreznega informacijskega okolja omogoči vsem odjemalcem nemoteno in kakovostno uporabo
storitev Bankarta.
Vizija
Vizija Bankarta je usmerjena v iskanje novih priložnosti in izzivov na območju JV Evrope. Organizirati in
usposobiti želimo družbo tako, da bo v celoti kos izzivom, ki jih prinašajo tržne zakonitosti in sodobno
konkurenčno okolje.
Cilji
Cilj družbe je s ponudbo visokokakovostnih in tehnološko najzahtevnejših storitev utrditi položaj vodilnega
slovenskega procesnega centra in postati eden najkvalitetnejših mednarodnih procesnih centrov v regiji.
Poslovne usmeritve
Poslovne usmeritve temeljijo na nenehnem razvoju in tehnični dovršenosti, upoštevanju želja in potreb bank in
drugih finančnih institucij, implementiranju razvojnih trendov na področju sodobnega plačilnega prometa in
implementiranju zahtev mednarodnih kartičnih organizacij. Osnovni cilj je nadaljnja kontinuirana rast in
neodvisnost, ki jo Bankart dosega prek zastavljenih dolgoročnih ciljev:
 razvijanje novih dejavnosti in s tem izpolnjevanje celovite ponudbe storitev,
 uvajanje racionalizacije poslovanja in stalno povečevanje učinkovitosti poslovanja,
 nadaljnji razvoj celovitega informacijskega sistema in lastne komunikacijske infrastrukture,
 sprotno prilagajanje kadrovske in organizacijske strukture razmeram, ki jih narekujejo trg in nove
tehnologije,
 povečanje prepoznavnosti družbe v širšem družbenem okolju,
 nenehna širitev obsega poslovanja.
13
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Finančno poslovanje družbe
Družba je uspešno zaključila pretekla poslovna leta in dosegala v vseh obdobjih pozitivne poslovne rezultate.
Gibanje poslovnega izida
Leto
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Poslovni izid(v EUR)
994.072
212.866
239.699
804.726
422.990
1.662.291
2.039.406
1.014.651
1.147.659
671.095
577.615
634.061
778.808
408.717
429.014
550.656
Graf 3: Poslovni izid po letih
Gibanje bankomatskih in kartičnih prihodkov
Graf 4: Bankomatski in kartični prihodki od ustanovitve družbe (v mio eur)
14
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Poročilo direktorja
Ustvarjeni dobiček leta 2013 znaša 550.656 EUR in kot takšen zagotavlja primerno rast in razvoj družbe ter
kapitalsko strukturo v skladu z zahtevami Banke Slovenije, ki nastopa v vlogi regulatorja družbi Bankart, kot
upravljavcu plačilnega prometa.
Poslovanje
V letu 2013 smo investirali 1.951.000 EUR (družba spremlja realizacijo investiranih sredstev na podlagi
sklenjenih pogodb) kar predstavlja 9 odstotkov celotnih prihodkov družbe. Glavnina investicij so projekti.
Skladno s strateškimi usmeritvami, smo v letu 2013 uspešno zaključili delo na projektih: vzpostavitev novega
sistema za vodenje debetnih kartic, s katerim je bankam omogočena uporaba sodobnih vmesnikov za
povezovanje z Bankartom in s tem optimizacijo internih delovnih procesov banke; v okviru projekta “Prehod na
nov centralni avtorizacijski sistem” je uspešno zaključena zasnova projekta ter priprava planov, oblikovana je
tehnična zasnova in “GAP” analiza in pripravljeno okolje za 1. fazo implementacije; nadgradnja in optimizacija
sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun so dokupljene dodatne licence Hal E-Clearng (SEPA IKP) in
izvedene optimizacije in nadgradnje Hal E-Clearing (SEPA IKP) ter nadgradnja rešitve E-račun (HAL E-Invoicing);
pri programski rešitvi na področju spremljave in preprečevanja zlorab – PRM so pri uvedbi PRM Real Time (RT)
funkcionalnosti uspešno zaključene analiza vpliva uvedbe RT sistema na BASE24, razvoj na BASE24 in testiranje;
implementacija MasterCard in VISA mandatov na področju kartičnega (CMS) in bankomatskega (B24)
poslovanja; v okviru projekta “Aktivacija ali naročilo storitev preko bankomatov kot varnega avtentikacijskega
kanala dostopnega vsem komitentom banke” je uspešno zaključen razvoj konfiguracijske datoteke in ustreznih
ekranov na bančnem avtomatu in izvedena ustrezna sprememba na centralnem avtorizacijskem vmesniku;
uvedbe brezkontaktnega plačevanja na področju POS pridobiteljstva za eno izmed bank.
Na področju informacijske tehnologije so bile uspešno zaključene vse planirane aktivnosti na komunikacijskem
omrežju in strežniški ter diskovni platformi Bankarta.
Realizacija projekta “Povečanje licenc za centralni avtorizacijski sistem Base 24” je bila predvidena za leto 2013,
vendar je bil dokup licenc za centralni avtorizacijski sistem Base 24, po odobritvi predloga s strani družbenikov
Bankarta v oktobru 2012, izveden ob koncu leta 2012.
Za potrebe zagotavljanja skladnosti z varnostnim standardom Payment Card Industry Data Security Standard
(PCI DSS standard) je Bankart v letu 2011 s strani zunanje PCI DSS revizije prvič prejel certifikat skladnosti s PCI
DSS standardom ver. 1.2. Uvedba standarda omogoča višji nivo varnosti, ohranjanje zaupanja, zaščito pred
škodnimi dogodki (zlorabami) in posledično zaščito pred finančnimi izgubami in izgubo ugleda. S tem je družba
izpolnila pogoj za nadaljevanje procesiranja transakcij opravljenih s karticami MasterCard in Visa. Skladnost s
standardom se zahteva na vseh področjih, preverja in obnavlja se letno, z lastnimi ocenjevanji in pregledi
certificiranih ocenjevalcev. V letu 2012 in 2013 je Bankart uspešno prestal letno preverjanje in obnovil
certifikat skladnosti s PCI DSS standardom, kar posledično pomeni, da je delovanje Bankarta v skladu z
zahtevami varnostnega standarda PCI postal način poslovanja.
Bankart je obnovil tudi certifikat ISO/IEC 20000:2005. Zagotavljanje skladnosti s standardom ISO/IEC 20000
omogoča podjetju učinkovito izvajanje procesov informacijske tehnologije ter zagotavlja nadzorovano in
usklajeno dobavo storitev notranjim uporabnikom in končnim kupcem (bankam).
V Bankartu smo, v sodelovanju z Abanko, razvili podporo za procesiranje novega produkta – obročna kartica
Kreditna Visa Electron. Abanka je izdala nov produkt - obročno kartico Kreditna Visa Electron, v Bankartu pa
smo zagotovili podporo za procesiranje tovrstnih transakcij in vzpostavili sistem, ki uporabniku kartice
omogoča, da preko SMSa javi želeno število obrokov plačila.
V začetku leta 2013 smo v Bankartu uspešno zaključili razvoj in implementacijo rešitve, ki uporabnikom
omogoča nakup GSM kode za polnitev računa BOB preko bančnega avtomata. Danes je na bančnih avtomatih
vključenih v Bankartovo bankomatsko mrežo možen nakup GSM kode za polnitev računov Mobitela, Simobila,
Tušmobila, Izimobila in Boba.
15
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Storitev varnostno SMS sporočilo so svojim komitentom prvi nudili NLB, Abanka, Delavska hranilnica, UniCredit
Banka Slovenije, Gorenjska banka in NKBM. V letu 2011 smo v Bankartu omogočili, da se je bankam,
ponudnicam storitve pridružila Hypo Alpe-Adria-bank, v letu 2013 pa še Banka Sparkasse in Banka Celje.
Bankart je v letu 2011, v sodelovanju z bankami, vzpostavil enotni sistem E-račun, ki vključenim bankam
omogoča, da svojim komitentom preko lastnih rešitev (npr. elektronskih bank) omogočijo pošiljanje in
prejemanje računov v elektronski obliki. V sistem E-račun se je ob ustanovitvi vključila večina bank, delujočih na
področju Slovenije. V preteklem letu smo v sistem E-račun omogočili vključitev Upravi Republike Slovenije za
javna plačila (UJP), Factor banki in SKB banki, s 1. oktobrom 2013 pa še Hranilnici LON. V sistem E-račun so tako
vključene vse banke, pristopnice k projektu vzpostavitve tovrstnega enotnega sistema, in sicer: Abanka , Banka
Celje, Banka Koper, Banka Sparkasse , Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Factor banka, Gorenjska
banka , Hranilnica LON, Hypo Alpe-Adria bank, Nova KBM, NLB, PBS, Probanka, Raiffeisen banka, Sberbank
banka, SKB, Unicredit banka Slovenija in Uprava Republike Slovenije za javna plačila.
Avtomatski polog gotovine na bančnih avtomatih smo v Bankartu razvili v sodelovanju z Abanko. Rešitev so
svojim komitentom v preteklih letih ponudili NLB, SKB in UniCredit banka Slovenije. V letu 2013 smo v Bankartu
omogočili, da je storitev svojim komitentom ponudila tudi NKBM. Avtomatski polog gotovine lahko na
določenih bančnih avtomatih svoje matične banke uporabljajo komitenti omenjenih bank, imetniki debetnih
kartic Ba Maestro oz. Activa Maestro.
V Bankartu smo rešitev za prenos sredstev med računi preko bančnega avtomata razvili v sodelovanju z
Abanko. V letu 2013 je Bankart omogočil, da je storitev svojim komitentom ponudila tudi NKBM. Storitev
uporabnikom omogoča hiter in enostaven prenos sredstev med računi, odprtimi pri bankah, ki delujejo na
področju Slovenije, brez obiska bančne poslovalnice oz. brez posredovanja bančnega uslužbenca. Storitev
prenos sredstev med računi za enkrat lahko opravljajo samo komitenti Abanke, uporabniki klasične kartice BA
Maestro, na bankomatih Abanke in komitenti NKBM, uporabniki klasične kartice Activa Maestro, na
bankomatih NKBM . Sredstva iz svojih računov lahko komitenti Abanke in komitenti NKBM nakazujejo na vse
račune, odprte pri bankah, ki delujejo na področju Slovenije.
Storitev WEB services smo v Bankartu v pretekosti uvedli za NLB, Abanko in NKBM, v letu 2013 pa sta se za
storitev odločili še UniCredit Banka Slovenija in Banka Sparkasse. Storitev banki omogoča direkten dostop do
kartičnih računov v kartični podpori Bankarta in nudi možnost iskanja, vpogledovanja ter spreminjanja ali
dodajanja podatkov v zvezi z njenimi komitenti. Uvedba storitve WEB services za banko predstavlja
poenostavitev in optimizacijo internih delovnih postopkov, kot tudi izboljšanje hitrosti izvajanja posameznih
storitev.
Bankart je v letu 2013 za SKB uvedel storitev SRM (simpl risk management) blokacij, ki bankam omogoča, da v
primeru različnih vrst kartičnih zlorab hitreje in bolj prožno ukrepa pri omejevanju in preprečevanju zlorab.
Osnovna funkcionalnost storitve je, da omejuje izvedbo avtorizacije za določeno vrsto transakcij, ki jo naredijo
komitenti banke. Korist storitve se izkaže še zlasti v primeru skimminga na bančnem avtomatu, kjer je
udeleženo večje število plačilnih kartic banke. V tem primeru ni nujna takojšnja blokacija in naročilo novih
kartic, kar za banko predstavlja dodaten, nepredviden strošek, pač pa se banka lahko odloči, da bo za izbrane
kartice uvedla omejitev določenih vrst transakcij.
Podporo za izvajanje storitve dnevnega limita za spletne nakupe pri različnih kartičnih produktih je Bankart
pred leti omogočil Abanki, Hypo Alpe-Adria banki, Delavski hranilnici in NKBM. V letu 2013 je podporo za
izvajanje te storitve razširil še na NLB, SKB, NLB Tuzli in NLB Tutunski banki. Storitev omogoča kontrolo dnevnih
limitov, ki jih za posamezne kartične produkte za uporabo pri spletnih nakupih določijo banke izdajateljice.
V letu 2013 je Bankart uporabo spletne aplikacije “WEB avtorizacijski logi” omogočil še SKB banki. Poleg NKBM,
Abanke, NLB, UniCredit banke, Delavske hranilnice, Hypo Alpe-Adria banke in Banke Sparkasse ima sedaj še SKB
banka omogočen vpogled v kartične avtorizacije opravljene v sistemu Bankarta v obdobju zadnjih dvanajstih
mesecev tako z vidika izdajanja kartic kot tudi sprejemanja kartic na bančnih avtomatih in POS terminalih banke
pridobiteljice prodajnih mest. Storitev “WEB avtorizacijski logi” imajo vklopljeno tudi vse banke na trgih JV
Evrope, katerih poslovanje procesira Bankart (NLB Tuzla, NLB Prishtina, BpB Prishtina in NLB Tutunska banka AD
Skopje.
16
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
V letu 2013 smo nadaljevali z delom na trgih JV Evrope, kjer uspešno sodelujemo z NLB Banko d.d., Tuzla (BiH),
BpB Prishtine in NLB Prishtino (Kosovo) in NLB Tutunsko banko AD Skopje (Makedonija). Za NLB Banko d.d.,
Tuzla (BiH) Bankart izvaja procesiranje Maestro, MasterCard in VISA kartičnih produktov tako z vidika
kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja, in procesiranje poslovanja preko POS-terminalov, ki sprejemajo
VISA in MasterCard kartične produkte. Za NLB Prishtina (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje Maestro,
MasterCard in Visa kartičnih produktov tako z vidika kartičnega kot tudi bankomatskega poslovanja. Za BPB
Prishtine (Kosovo) Bankart izvaja procesiranje VISA kartičnih produktov z vidika kartičnega poslovanja in
bankomatskega poslovanja. Za NLB Tutunsko banko AD Skopje (Makedonija) Bankart z vidika kartičnega
poslovanja izvaja procesiranje Maestro, MasterCard, Visa in lokalni kartični produkt (Zegin), z vidika
bankomatskega poslovanja procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in lokalni kartični produkt
(Casys), z vidika poslovanja preko POS-terminalov pa procesiranje Maestro, MasterCard, Visa, Diners, Amex in
lokalni kartični produkt (Zegin). Kartični produkti imajo vgrajeno čipno tehnologijo, bančni avtomati in POSterminali pa so prilagojeni za uporabo čipne tehnologije.
Napovedi
Poleg projektov, ki se še niso zaključili v letu 2013, bomo na področju bankomatskega poslovanja skladno s
Poslovno razvojnim planom Bankart za leto 2014 izvajali naslednje:
Nadgradnje in optimizacije sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun
V okviru infrastrukture SIMP so vzpostavljeni sistemi SEPA (plačilni sistemi SEPA IKP, SEPA IDD CORE in SEPA
IDD B2B ter sistemi SEPA EKP, SEPA EDD CORE in SEPA EDD B2B). V okviru infrastrukture SIMP je vzpostavljen
tudi sistem E-račun za izmenjavo računov v elektronski obliki. Na posameznem sistemu bodo v letu 2014
izvedene različne nadgradnje in optimizacije, ki so bodisi mandatorne narave, bodisi bo za njihovo
implementacijo obstajala poslovna zahteva podana s strani bank in/ali Bankarta.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Mastercard in Visa večkrat letno izdajata mandate na osnovi katerih je potrebno prilagoditi delovanje
podpornih programskih rešitev povezanih z mednarodnimi kartičnimi sistemi. Načeloma se letno izvajajo štiri
mandatorne spremembe, ki se praviloma uvajajo v marcu in septembru.
Postavitev rešitve za usmerjeno prodajo bančnih storitev na bančnih avtomatih
Bankomatska mreža predstavlja razširjeno infrastrukturo, ki jo je moč izkoristiti za različne namene. V okviru
tega projekta je Bankart v sodelovanju z zainteresiranimi bankami razvil možnost uporabe bančnih avtomatov
za naročanje posameznih bančnih storitev. S tem je pripomogel k uvedbi enostavne in uporabniku prijazne
uporabe obstoječe bankomatske mreže za aktiviranje že razvitih storitev. V okviru tega projekta bo Bankart
razvil še rešitev za prodajo bančnih storitev na bančnih avtomatih z aktivno prodajo relevantnih storitev
uporabnikom bank. Na ta način bo banka lahko bolj usmerjeno ponujala svoje storitve in izkoristila bančne
avtomate kot kanal za trženje svojih storitev.
Uvedba brezkontaktnega plačevanja na področju izdajanja
Brezkontakno plačevanje je v evropskem prostoru v razmahu že nekaj let. Uporabnikom predstavlja
preprostejšo ter hitrejšo uporabo pri plačevanju svojih storitev. Vse bolj se uveljavljajo tudi mobilna plačila, ki
pomenijo nadgradnjo brezkontaktnega plačevanja s karticami in so logično nadaljevanje uvedbe brezkontaktnih
plačilnih tehnologij in storitev. V okviru tega projekta bo Bankart v sodelovanju s posameznimi zainteresiranimi
bankami še na področju izdajanja brezkontaktnih kartic vzpostavil podporo in izvedel potrebne certifikacije za
uvedbo brezkontaktnega čipa pri kartičnem poslovanju. Bankart bo v okviru te naloge prilagodil in certificiral
lastno okolje za procesiranje brezkontaktne tehnologije, pri čemer bo za izvedbo same certifikacije potrebno
tudi sodelovanje vsaj ene izmed bank uporabnic storitev Bankarta.
Strežniška platforma , diskovni sistemi in osebni računalniki
Na področju strežniških in diskovnih sistemov ter osebnih računalnikov načrtujemo povečanje diskovnih
kapacitet produkcijskih, testnih in arhivskih okolij, vzpostavitev virtualizacijske platforme na področju Microsoft
Windows strežnikov s podatkovnimi bazami MS SQL in nadgradnjo obstoječih virtualnih strežnikov, podaljšanje
pogodbe za licenciranje Microsoft programske opreme, nadgradnjo strežniške infrastrukture sistema E-račun,
nadgradnjo spomina in procesorjev avtorizacijskega sistema, podaljšanje pogodbe za vzdrževanje in odpravo
napak Microsoft platforme in nakup ter nadgradnjo licenc programske opreme in podatkovnih baz. S tem bomo
17
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
zagotovili zadostne diskovne kapacitete posameznih okolij, zadostne strežniške kapacitete za izvajanje storitev
družbe, zadostne kapacitete strojne opreme za izvedbo nadgradnje, nemoten proces dela in nemoteno
delovanje storitev družbe.
Komunikacijska omrežja podjetja
Na področju komunikacijskih omrežij podjetja načrtujemo nadgradnjo osrednjega omrežja družbe s čimer se
zagotovi zadostno število priključkov in ustrezna pasovna širina za priključitev strežnikov v omrežje družbe. Z
nadgradnjo komunikacijskega vozlišča za podporo POS terminalov se zagotovi ustrezne kapacitete
komunikacijskega vozlišča za podporo POS terminalov na novejši opremi proizvajalca. Za zagotovitev zadostne
kapacitete požarnih pregrad in SSL koncentratorjev za dostop do storitev interneta, se izvede nadgradnja
požarnih pregrad in SSL koncentratorjev za dostop storitev iz interneta.
18
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Poslovno in finančno poročilo
Premoženje, obveznosti družbe, finančni položaj in poslovni izid so prikazani v skladu z načeli resničnosti in
poštenosti.
Realizirana investicijska dejavnost družbe
Tabela 1: Pregled investicij v letu 2013
V EUR
(v EUR)
Realizacija 2013
Neopredmetena sredstva
- programska oprema
- licence
211.000
694.000
Opredmetena osnovna sredstva
- strojna oprema
- druga oprema
965.000
81.000
SKUPAJ
1.951.000
V letu 2013 so bili uspešno zaključeni projekti iz preteklih let - uvedba sistema za primerjavo podatkov na MS
SQL bazah in GoldenGate, vse aktivnosti s področja strežniških in diskovnih sistemov ter osebnih računalnikov,
vse naloge s področja komunikacijskih omrežij podjetja in vzpostavitev novega sistema za vodenje debetnih
kartic. Uvedba transakcije »prenos sredstev med računi« je bila uspešno izvedena na NCR bančnih avtomatih že
v letu 2012. Z razvojem rešitve za uvedbo te transakcije na Diebold in Wincor Nixdorf bančnih avtomatih se je
pričelo šele ob koncu leta 2013, ker pred tem nobena od bank z omenjenimi tipi bančnih avtomatov ni izrazila
interesa za uvedbo te storitve.
Realizirani projekti iz Poslovno razvojnega plana 2013:
Nadgradnje in optimizacije sistemov SEPA v okviru SIMP in sistema E-račun
Tekom leta je bil izveden nakup dodatnih licenc Hal E-Clearing (SEPA IKP) in uspešno izvedene optimizacije in
nadgradnje Hal E-Clearing (SEPA IKP). Pri optimizaciji in nadgradnji Hal E-Clearing SDD (SEPA EDD in SEPA IDD)
je bila prvotno uspešno zaključena kratkoročna optimizacija, v nadaljevanju pa uspešno izvedena tudi
dolgoročna optimizacija. Vzpostavljen je nov sistem za procesiranje direktnih obremenitev SEPA, prehod v
produkcijo je bil uspešno izveden 14.12.2013. Predlog migracije SEPA EKP iz Banke Slovenije v Bankart (podpora
agentski banki (SEPA EKP)) so udeleženke sistema SEPA EKP (Odbor SIMP in Projektni svet SIMP) sprejele, tako
da je Bankart pristopil k izvedbi migracije.
Uspešno je bila zaključena tudi nadgradnja rešitve E-račun (HAL E-Invoicing).
Uvedba PRM Real Time (RT) funkcionalnosti
Na osnovi izvedene analize vpliva uvedbe RT sistema na BASE24, razvoja podpore na BASE24 in testiranja
delovanja, je Bankart pristopil k vsebinskemu testiranju delovanja funkcionalnosti filtriranja transakcij na strani
PRM RT sistema.
Implementacija Mastercard in Visa mandatov
Zahtevane mandatorne spremembe MasterCarda in Vise v letu 2013 smo uspešno implementirali na
avtorizacijskem sistemu in na kartičnem managementu. V sklopu zagotavljanja skladnosti mandatom so
spremembe, ki se uvajajo na področju avtorizacijskih vmesnikov do MasterCarda ali Vise uvedba novega načina
procesiranja avtorizacij in uvedba novosti POS procesiranje T&E (Travel and Entertainment) transakcij.
Na področju kartičnega managementa so bile izvedene ustrezne spremembe MasterCard in Visa šifrantov,
vključeni novi oziroma spremenjeni tipi produktov, vključena ustrezna dodatnega polja na strani izdajanja kartic
ter ustrezno osvežene kode, tipi produktov in podatki.
19
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Aktivacija ali naročilo storitev preko bankomatov kot varnega avtentikacijskega kanala dostopnega vsem
komitentom banke
Bankomatska mreža predstavlja razširjeno infrastrukturo, zato je Bankart v sodelovanju z zainteresirano banko
razvil možnost uporabe bančnih avtomatov za naročanje posameznih bančnih storitev (npr. varnostno SMS
sporočilo). Rešitev ponuja enostavno in uporabnikom prijazno uporabo obstoječe široke bankomatske mreže za
aktiviranje (prodajo) že razvitih bančnih storitev.
Uvedba brezkontaktnega plačevanja (na področju izdajanja in sprejemanja kartic)
V Bankartu je bila za eno od bank uspešno uvedena infrastruktura za trgovce (POS terminali), ki omogoča
uporabo brezkontaktnih kartic. Za uvedbo nove tehnologije na področju izdajanja kartic je interes izrazilo več
bank, s katerimi se bo Bankart v nadaljevanju podrobneje dogovarjal o vsebini in rokih za izvedbo. V decembru
2013 je Bankart z dobaviteljem programske opreme sklenil dogovor za nakup potrebne programske opreme na
centralnem avtorizacijskem vmesniku za potrebe izdajanja brezkontaktnih kartic.
Strežniška in diskovna platforma
Na področju strežniških in diskovnih sistemov smo vzpostavili virtualizacijske platforme na ustreznih področjih,
podaljšali pogodbe za licenciranje Microsoft programske opreme, vzpostavili ustrezne strežnike za aplikativno
podporo kartičnemu managementu in nadgradili diskovne sisteme.
Komunikacijska omrežja
V letu 2013 so bile uspešno izvedene nadgradnja osrednjega omrežja družbe, nadgradnja MPLS in
povezovalnega omrežja družbe ter nadgradnja notranjih požarnih pregrad omrežja družbe.
Premoženjsko finančno stanje
Prihodki
V obdobju januar – december 2013 je družba dosegla 21.173.278 EUR (leta 2012: 20.892.406 EUR) prihodkov
od prodaje storitev ter ostalih prihodkov v višini 202.572 EUR.
Pregled količin in prihodkov iz naslova glavnih petih transakcij v letu 2013
Količina
januar-december
B011
64.469.708
B012
23.482.889
K011
21.697.343
K012
62.928.102
K122
88.893.537
Vrednost (v EUR)
januar-december
B011
4.418.940
B012
1.599.483
K011
2.008.289
K012
2.598.201
K122
3.788.607
Legenda:
B011 - dvig gotovine
B012 - informacija o stanju
K011 - kartica z odlogom plačila
K012 - debetna kartica
K122 - zajem transakcij elektronski
20
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Graf 5: Struktura pomembnejših transakcij, ki ustvarjajo prihodke družbe v letu 2013
Prihodki bankomatskega in kartičnega poslovanja
Graf 6: Prihodki bankomatskega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Bankomatski prihodki presegajo planirane za 99.000 EUR oziroma 1,3%. Plan je presežen zaradi posameznih
zahtevkov bank.
21
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Graf 7: Prihodki kartičnega poslovanja po mesecih v primerjavi s planom
Planske postavke so vključevale tudi nameravani prehod ene od bank na kartičnem področju v Bankart. Projekt
je še v teku, posledično ralizacija ni dosegla plana.
Stroški
Graf 8: Delež posamezne vrste stroška v skupnih stroških družbe
Stroški materiala in storitev pri izdelavi učinkov so odvisni od rasti poslovanja in vključujejo tudi stroške
projektov glede na vrsto.
22
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Graf 9: Planirani in realizirani stroški in prihodki družbe v letu 2013 (v 000 EUR)
Finančno posredniško stanje
OBRAČUNSKI KAZALNIKI
(v EUR)
Izračun obratnih sredstev
dolgoročna sredstva
10.232.398
- trajni kapital
14.515.959
- dolgoročne rezervacije
639.112
- dolgoročne obveznosti
400.000
= obratna sredstva
5.322.673
Zadolženost
kratkoročne terjatve in kratkoročne naložbe
5.489.812
- kratkoročne poslovne obveznosti
-2.036.630
- kratkoročne finančne obveznosti
-80.000
= neto kratkoročni dolg
dolgoročne terjatve
3.373.182
339.299
- dolgoročne poslovne obveznosti
0
- dolgoročne finančne obveznosti
-400.000
= neto dolgoročni dolg
= neto dolg
-60.701
3.312.481
23
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Temeljna načela, ki jih družba sledi pri financiranju, so zlasti načelo usklajenosti rokov sredstev in virov
sredstev, načelo rentabilnosti ter likvidnosti.
Cilj družbe je ustvarjanje dobička, ki na dolgi rok zagotavlja rast in razvoj ter ustrezno strukturo skladno z
Zakonom o finančnem poslovanju ter z zahtevami in predpisi Banke Slovenije.
Tveganja, ki se pojavljajo vezano na finančno poslovanje podjetij nasploh (likvidnostno, obrestno, valutno,
kreditno in druga tržna tveganja) v Bankartu niso močneje prisotna. Vse bolj prisotno tveganje je vpliv
poslovnih potez bank na prihodke družbe Bankart. Banke s spremembami poslovanja na področju kartičnega,
bankomatskega in POS poslovanja, kot je bil primer ukinitev vpogleda v stanje komitentom drugih bank in
provizija na bankomatih, ob dvigu gotovine komitentov drugih bančnih skupin, lahko zelo vplivajo na prihodke
Bankarta.
24
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Kadri in organizacija
Konec leta 2013 je bilo v Bankartu 188 zaposlenih, od tega 187 za nedoločen čas in 1 za določen čas.
Fluktuacija
Število zaposlenih se je glede na prejšnje leto zmanjšalo za 11 delavcev, oziroma za 5,52 %. Stopnja fluktuacije
je znašala 8,7 % in je bila za 0,1 % nižja kot v preteklem letu.
Graf 10: Rast števila zaposlenih
Izobrazbena struktura zaposlenih
Graf 11: Izobrazbena struktura zaposlenih
25
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Stopnja izobrazbe
II.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
Število zaposlenih
1
3
77
20
83
4
Povprečna starost zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom zvečala iz 39 na 40 let.
Opazen je trend zmanjševanja deleža žensk med zaposlenimi. V zadnjih devetih letih se je njihov delež znižal iz
54 % na 41,5 %. Bolniška odsotnost v družbi je v letu 2013 znašala 3,40 %.
Promocija
V preteklih letih smo na področju promocije prednosti in uporabnosti bančnega avtomata, varnostnega SMS
sporočila in e-gradiv, pripravljenih na to temo, uspešno sodelovali v projektu Dvig ravni pismenosti - program
splošnega nerofmalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji. V obdobju 2012 do 2014 sodelovanje nadaljujemo v
sklopu novega programa neformalnega izobraževanja odraslih Digitalna pismenost. Populacija 55+ je ena od
naših večjih ciljnih javnost za katero izvajamo predstavitve in delavnice na katerih udeleženci v spletni učilnici
uporabe bančnega avtomata, ki smo jo v Bankartu vzpostavili v lanskem letu, z uporabo simulatorja virtualno
obiščejo bančni avtomat in izvajajo transakcije. Tako spoznajo storitve, ki jih bančni avtomati nudijo, izgubijo
strah pred uporabo le-teh, seznanijo se s prednostmi uporabe in napotki za bolj varno uporabo bančnih
avtomatov.
December je čas prednovoletnih nakupov, ki povečajo možnosti zlorab pri poslovanju z bančnimi karticami. Z
namenom širšo javnost seznaniti s storitvijo, ki zagotavlja večjo varnost in hitrejše odkrivanje ter preprečevanje
tovrstnih zlorab, smo v decembru izvedli intenzivno promocijsko akcijo Varnostnega SMS sporočila. Prednosti
uporabe Varnostnega SMS sporočila smo oglaševali na mrežah digitalnih zaslonov: v vseh mestnih avtobusih v
Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Nova gorica in obala (Koper, Izola, Piran, Portorož, Lucija), Novo mesto, Kranj ,
Škofja Loka, Jesenice in Kranjska gora – 677 zaslonov v 218 avtobusih), v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije
(239 zaslonov v 156 poslovalnicah po Sloveniji) in na 31 ekranih v Parkirni hiši Trdinova v Ljubljani.
Da bi promocija dosegla tudi računalniško “okuženo” populacijo, smo se pridružili projektu uredništva
Računalniške novice, ki je v decembru pripravila posebno izdajo na temo varnosti, s poudarkom na varnosti na
področju E-bančništva. Prednosti Varnostnega SMS sporočila so dosegle vse komunikacijske kanale, združene
pod blagovno znamko Računalniške novice: tiskana in e-revija, spletni portal z več kot 400.000 obiskovalcev
mesečno, 120.000 prejemnikov newsletter-a, mobilni spletni portal z 80.000 uporabniki in Facebook z 61.000
oboževalci.
26
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Kazalci poslovanja družbe
Kazalnik
Način izračuna
2013
2012
Stopnja lastniškosti financiranja
kapital/obveznosti do virov sredstev
0,78
0,80
Stopnja dolgoročnosti financiranja
kapital+dolg.dolgovi+rezerv./obveznosti
do virov sred.
0,83
0,87
0,55
0,66
0,14
0,12
1,42
1,22
0,93
0,98
3,52
2,88
3,52
2,88
Stopnja dolgoročnosti investiranja
Stopnja zadolženosti
dolgoročna sredstva/sredstva
dolgovi/sredstva
Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev
kapital/dolgoročna sredstva
Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti likvidna sredstva/kratkoročne
(hitri koeficient)
obveznosti
Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti likv.sred.+kratk.terj.+kratk.fin.naložbe/k
(pospešeni koeficient)
ratk.obveznosti
Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročneih obveznosti kratkoročna sredstva/kratkoročne
(kratkoročni koeficient)
obveznosti
Obračanje sredstvev
prihodki/sredstva
1,14
1,19
Čista dobičkonosnost prihodkov
čisti dobiček/prihodki
0,03
0,02
Dobičkonosnost sredstev
čisti dobiček/sredstva
0,03
0,03
Koeficient gospodarnosti poslovanja
poslovni prihodki/poslovni odhodki
1,02
1,02
0,04
0,03
Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala
čisti dobiček/kapital-čisti dobiček
VREDNOST PRODAJE NA ZAPOSLENEGA
(Sales per Worker)
PRODUKTIVNOST
OBSEG PRODAJE
(Size – total sales)
VELIKOST PRODAJE
(v EUR)
ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA
21.173.278
12
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH
112.624
188
na podlagi delovnih ur
182,81
27
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
II. RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI
Izjava o odgovornosti poslovodstva
28
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Poročilo revizorja
29
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Računovodski izkazi
Izkaz celotnega vseobsegajočega donosa
v EUR
Pojasnila
2013
2012
21.173.278
20.545.468
21.173.278
20.545.468
149.405
119.780
Prevrednotovalni poslovni prihodki
54.066
63.467
Drugi prihodki
95.339
56.313
8.908.888
8.645.851
414.730
447.055
8.494.158
8.198.796
7.251.189
7.231.463
5.496.645
5.400.209
1. Prihodki od prodaje
2.1.
Prihodki od prodaje storitev
4. Drugi poslovni prihodki
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški
porabljenega materiala
b)
Stroški storitev
6. Stroški dela
2.2.
2.3.
2.4.
a)
Stroški plač
b)
Stroški socialnih zavarovanj
366.249
382.541
Stroški pokojninskih zavarovanj
484.789
477.573
Drugi stroški dela
903.506
971.140
3.358.461
3.906.961
3.335.239
3.594.552
23.222
312.409
c)
7. Odpisi vrednosti
a)
Amortizacija
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sred.
in opredmetenih os. sred.
2.5.
8. Drugi poslovni odhodki
2.6.
1.360.810
412.221
10. Finančni prihodki iz danih posojil
2.7.
45.400
38.287
11. Finančni prihodki poslovnih terjatev
2.7.
7.266
10.427
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
2.8.
22.365
33.420
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
2.8.
16.855
14.109
15. Drugi prihodki
2.9.
501
1.522
16. Drugi odhodki
2.10.
6.013
177
17. Davek iz dobička
2.11.
0
0
18. Odloženi davek
2.12.
99.387
42.269
19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2.13.
550.656
429.014
550.656
429.014
24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
30
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Bilanca stanja
v EUR
Pojasnila
31.12.2013
31.12.2012
18.678.654
17.377.172
10.232.398
11.550.107
5.258.684
6.229.884
4.945.812
5.997.429
312.872
232.455
4.634.415
5.080.311
Zemljišča in zgradbe
1.522.093
1.673.893
3. Druge naprave in oprema
3.112.322
3.401.678
0
4.740
339.299
239.912
7.458.021
4.741.376
3.500.000
1.000.000
3.500.000
1.000.000
1.989.812
2.125.177
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
1.959.019
1.814.300
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
30.793
310.877
SREDSTVA
A
DOLGOROČNA SREDSTVA
I
Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
II
1.
Dolgoročne premoženjske pravice
5.
Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Opredmetena osnovna sredstva
1.
1.1.
1.2.
4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo
VI Odložene terjatve za davek
B
1.3.
KRATKOROČNA SREDSTVA
III Kratkoročne finančne naložbe
1.4.
2. Kratkoročna posojila
IV Kratkoročne poslovne terjatve
1.5.
V
Denarna sredstva
1.6.
1.968.209
1.616.199
C
KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.7.
988.235
1.085.689
800.000
800.000
18.678.654
17.377.172
14.515.960
13.965.304
Vpoklicani kapital
2.000.082
2.000.082
1.
Osnovni kapital
2.000.082
2.000.082
Kapitalske rezerve
676.510
676.510
III Rezerve iz dobička
11.288.712
10.859.698
250.768
250.768
11.037.944
10.608.930
550.656
429.014
639.112
636.519
43.640
69.260
595.472
557.533
0
9.726
400.000
480.000
Dolgoročne finančne obveznosti
400.000
480.000
2.
400.000
480.000
2.116.629
1.642.748
80.000
109.630
80.000
109.630
IZVENBILANČNA EVIDENCA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I
II
1.8.
1. Zakonske rezerve
2. Druge rezerve iz dobička
VI Čisti poslovni izid poslovnega leta
B REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
1.9.
1. Rezervacije za reorganizacijo
2. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
I
1.10.
Dolgoročne finančne obeznosti do bank
Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
II Kratkoročne finančne obveznosti
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
1.11.
31
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
III Kratkoročne poslovne obveznosti
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
2.036.629
1.533.118
1.186.306
902.368
850.323
630.750
D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
1.12.
1.006.953
652.601
IZVENBILANČNA EVIDENCA
1.13.
800.000
800.000
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
32
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Izkaz denarnih tokov
v EUR
2013
2012
3.886.082
4.331.108
21.330.450
20.677.197
-17.543.755
-16.303.820
99.387
-42.269
Spremembe čistih obratnih sred.poslovnih postavk bilance stanja
840.644
-346.600
Začetne manj končne poslovne terjatve
135.365
-124.062
Začetne manj končne AČR
279.855
-119.069
Denarni tokovi pri poslovanju
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
Poslovni odhodki brez amortizacije in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odtokih
Začetne manj končne odložene terjatve za davek
-99.387
42.269
Končni manj začetni poslovni dolgovi
167.866
-476.920
Končne manj začetne PČR
356.945
331.182
4.726.726
3.984.508
1.053.101
350.696
0
215.438
Prebitek prejemkov pri poslovanju (a+b)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na
naložbenje
Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
7.701
96.971
1.000.000
0
45.400
38.287
-5.295.822
-4.200.399
-1.086.104
-2.288.039
-709.718
-912.360
Izdatki za pridobitev kratkoročnih finančnih naložb
-3.500.000
-1.000.000
Prebitek prejemkov pri naložbenju (a+b)
-4.242.722
-3.849.703
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Izdatki pri financiranju
0
0
-131.995
-617.293
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
-22.365
-33.420
Izdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti
-109.630
-510.578
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
Prebitek prejemkov pri financiranju (a+b)
Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju
Začetno stanje denarnih sredstev
0
-73.295
-131.995
-617.293
1.968.209
1.616.199
352.010
-397.951
1.616.199
2.014.150
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov dveh zaporednih bilanc stanja in izkaza
poslovnega izida.
Podatki v izkazu denarnih tokov so popravljeni za naslednje nedenarne transakcije in prenose:
 V tekočem letu smo razliko med začetnim in končnim stanjem AČR korigirali za prenos iz dolgoročnih
AČR na kratkoročne AČR v višini 101.136 eur, ter za prenos iz dolgoročnih premoženjskih pravic na
AČR v višini 81.265 eur.
 V tekočem letu smo razliko med končnim in začetnim stanjem poslovnih obveznosti korigirali za
spremembo obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev v višini 335.646 eur, za ta znesek so bile
obveznosti do dobaviteljev osnovnih sredstev na 31.12.2013 višje kot na 31.12.2012.
 Izdatki za osnovna sredstva so korigirani za razliko med začetnim in končnim stanjem obveznosti do
dobaviteljev za osnovna sredstva v višini 335.646 eur, za ta znesek so izdatki nižji od povečanja
osnovnih sredstev po tabeli gibanja osnovnih sredstev.
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
33
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2013
I. Vpoklicani
kapital
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
II.
Kapitalske
rezerve
III. Rezerve
iz dobička
III. Rezerve
iz dobička
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega
leta
VII. Skupaj
kapital
2.000.082
676.510
250.768
10.608.930
0
429.014
13.965.304
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
0
550.656
550.656
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
550.656
550.656
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
429.014
0
-429.014
0
0
0
0
0
429.014
-429.014
0
0
0
0
429.014
-429.014
0
0
2.000.082
676.510
250.768
11.037.944
0
550.656
14.515.960
0
0
0
0
0
550.656
550.656
V. Preneseni
čisti poslovni
izid
VI. Čisti
poslovni izid
poslovnega
leta
VII. Skupaj
kapital
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2012
Razporeditev čistega dobička za
oblikovanje dodatnih rezerv po
sklepu skupščine
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Izkaz gibanja kapitala od 01.01. do 31.12.2012
I. Vpoklicani
kapital
A.2. Začetno stanje poročevalskega
obdobja
II.
Kapitalske
rezerve
III. Rezerve
iz dobička
III. Rezerve
iz dobička
Zakonske
rezerve
Druge
rezerve
2.000.082
676.510
250.768
10.273.508
0
408.717
13.609.584
B.2. Celotni vseobsegajoči donos
poslovanja
0
0
0
0
0
429.014
429.014
Vnos čistega poslovnega izida
poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
429.014
429.014
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
0
335.422
0
-408.717
-73.295
Prerazporeditev preostalega dela
čistega poslovnega izida poslovnega
leta 2011
0
0
0
0
408.717
-408.717
0
Druge spremembe v kapitalu
0
0
0
0
-73.295
0
-73.295
0
0
0
335.422
-335.422
0
0
2.000.082
676.510
250.768
10.608.930
0
429.014
13.965.304
0
0
0
0
0
429.014
429.014
Razporeditev čistega dobička za
oblikovanje dodatnih rezerv po
sklepu skupščine
D. Končno stanje poročevalskega
obdobja
Bilančni dobiček
Pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 35 do 50 so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati
v povezavi z njimi.
34
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Pomembne računovodske usmeritve
Podlaga za sestavitev računovodskih izkazov
Računovodski izkazi v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov, ki jih je izdal
Slovenski inštitut za revizijo z začetkom veljave 1. januar 2006 in ZGD-1. Pri tem sta upoštevani temeljni
računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti
poslovanja.
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem razumljivost,
ustreznost, zanesljivost in primerljivost.
Družba ne spremlja poslovanja po posameznih odsekih. Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih ter
zaokroženi na cela števila brez centinov.
Terjatve in obveznosti izražene v tuji valuti se preračunavajo v domačo valuto na dan nastanka po tečajnici
banke Slovenije - referenčni tečaj ECB. Vse terjatve, obveznosti in denarna sredstva izražena v tuji valuti so v
bilanci stanja preračunane po tečajnici banke Slovenije - referenčni tečaj ECB po stanju na zadnji dan
obračunskega obdobja.
Upravljanje s tveganji
Valutno tveganje in obrestno tveganje
Glede na obseg kapitala in nizko stopnjo zadolženosti, je izpostavljenost družbe obrestnemu tveganju,
minimalna. Tveganje obrestne mere je zaradi obsega kreditov prisotno, vendar družba pri najemu kreditov
zaradi dobre bonitete dobiva ugodne posojilne pogoje. Prejeti krediti so v domači valuti, vezani na EURIBOR.
Družba je izpostavljena valutnemu tveganju ali tveganju izgub zaradi neugodne spremembe deviznega tečaja.
Prisotno je pri plačilih obveznosti v tujino. Za obvladovanje valutnih tveganj družba ne razpolaga s klasičnimi
varovali, to je terjatev v tuji valuti. Terminskih poslov se ne poslužuje zaradi oportunitenih izgub.
Kreditno tveganje
Poslov, ki bi v družbi povzročili kreditno tveganje in s tem finančno izgubo, kar pomeni tveganje, da poslovni
partner vključen v pogodbo o finančnem instrumentu ne bo izpolnil obveznosti, družba nima.
Likvidnostno tveganje
Družba likvidnostno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti upravlja z usklajevanjem ročnosti terjatev in
obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Svoje obveznosti poravnava v roku in nima likvidnostnih težav.
Upravljanje s tveganji pomeni zmanjševati tveganja na najnižjo možno raven. Vodstvo družbe ocenjuje, da so
finančna tveganja prisotna, vendar je zaradi strukture njenih virov in sredstev izpostavljenost tveganjem nizka.
Operativno tveganje
Operativno tveganje je tveganje nastanka škodnega dogodka, vključno z informacijskim in pravnim tveganjem
zaradi naslednjih okoliščin:
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih procesov;
 zaradi drugih nepravilnih ravnanj ljudi, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe;
 zaradi neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno sfero družbe in
 zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj.
Med operativna tveganja sodijo tveganja, ki izhajajo iz:
 delovanja infrastrukture (strojna, programska in komunikacijska oprema);
 delovanja zaposlenih (znanja, veščine, motivacija, zamenljivost kadra,…);
 delovanja procesov (ustreznost procesov in kontrol, postavitev ciljev, sestava in jasnost procesov);
 delovanja sistemov (varnost, razpoložljivost, primernost informacijske tehnologije in prostorov);
35
Letno poročilo 2013


Bankart d.o.o.
delovanja okolja (nezaželene ali nepričakovane spremembe, kriminal, nesreče, izredni dogodki);
pravnih tveganj (kršenje ali nepravilno upoštevanje zakonov, podzakonskih aktov, navodil, priporočil in
sklenjenih pogodb).
Obvladovanje operativnih tveganj, ki predstavlja pomemben element uspešnosti poslovanja družbe, je
vključeno v vse poslovne procese družbe in predstavlja stalno zadolžitev vseh zaposlenih v Bankartu. V ta
namen se je izdelala ustrezna politika ugotavljanja, merjenja, vodenja in obvladovanja operativnih tveganj ter
navodila za spremljanje operativnih tveganj ter poročanje o incidentih in škodah.
Pregled rezultatov analize tveganj, ki je bila v letu 2013 izvedena na vseh poslovnih procesih družbe Bankart, je
pokazal, da čeprav ima večina poslovnih procesov visoko ali srednje vgrajeno tveganje, Bankart s sistematičnim
pristopom k vzpostavitvi, vzdrževanju in nadzoru ustreznosti in učinkovitosti kontrolnega okolja tveganja
obvladuje na način, da so preostala operativna tveganja nizka, kar potrjujejo tudi analize zabeleženih incidentov
in škodnih dogodkov. Vsekakor bomo tudi v bodoče skrbno spremljali operativna tveganja in vneto nadaljevali z
izboljšanjem učinkovitosti, uspešnosti in stroškovne optimizacije kontrolnega sistema v dobrobit manjši
izpostavljenosti družbe Bankart operativnim tveganjem.
Neopredmetena sredstva, dolgoročne AČR in opredmetena
osnovna sredstva
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne licenčne pravice, programsko opremo in
dolgoročno odložene stroške. Opredmetena osnovna sredstva so zgradbe, zemljišča in oprema.
Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva se pripoznajo po modelu nabavne vrednosti.
Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena in vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi
osnovnih sredstev.
Razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo odtujenega osnovnega sredstva se izkaže
med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki, če je prva večja od druge, oziroma med prevrednotovalnimi
poslovnimi odhodki, če je druga večja od prve.
Kasneje nastali stroški v z osnovnimi sredstvi
Stroški, ki kasneje nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi. Popravila ali vzdrževanje
opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se
pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev in se pripoznajo med odhodki.
Amortizacija
Neodpisana vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z
amortiziranjem. Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja.
Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko so razpoložljiva
za opravljanje dejavnosti, za katero so bila namenjena. Neopredmeteno sredstvo se začne amortizirati, ko je na
voljo za uporabo.
Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in se v tekočem letu glede na preteklo leto niso
spremenile:
Vrsta osnovnega sredstva
Amortizacijska stopnja
Licence
10% - 25%
Računalniški programi
10 - 20%
Gradbeni objekti
5%
Računalniška oprema
10% - 50%
Mrežna oprema
10% - 25%
Druga oprema
20 % - 50%
Družba letno preveri ustreznost amortizacijskih stopenj. Preverijo se morebitni indikatorji slabitve in ob
morebitni prisotnosti le teh se izvede test slabitve. V tekočem letu nismo ugotovili indikatorjev slabitve.
36
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Finančne naložbe
Naložbena politika družbe zasleduje načelo varnosti. Kratkoročne finančne naložbe sestavljajo kratkoročno
vezane vloge (depoziti) pri bankah izmerjeni po nabavni vrednosti. Obresti od depozitov se pripoznajo ob
obračunu med finančnimi prihodki.
Terjatve
Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo
ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo. Dani predujmi se v bilanci stanja
izkazujejo v zvezi s predmeti, na katere se nanašajo.
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku ali, ki niso poravnane v rednem roku, se
na podlagi izkušenj iz prejšnjih let izkažejo kot dvomljive ali sporne in obračuna popravek njihove vrednosti v
breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
Zaradi spremembe kupne moči domače valute, se terjatve ne prevrednotujejo, razen, če so izražene v tuji valuti
in se po njihovem pripoznavanju spremeni valutni tečaj.
Denarna sredstva
Denarna sredstva sestavlja gotovina, knjižni denar in denarni ustrezniki. Gotovina je denar v blagajni v obliki
bankovcev in kovancev. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko
uporablja za plačevanje. Denarni ustrezniki so naložbe, ki se zanesljivo, zlahka, preprosto in hitro oziroma v
bližnji prihodnosti pretvorijo v naprej znan znesek denarnih sredstev. Družba kot takšne opredeljuje depozite
na odpoklic in vloge v bankah z zapadlostjo v plačilo tri mesece po pridobitvi.
Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi
potreba po prevrednotenju. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se preračuna v domačo valuto po
menjalnem tečaju na dan prejema.
Prevrednotenje denarnih sredstev se izvrši v primeru denarnih sredstev, izraženih v tujih valutah, če se po
prvem pripoznanju spremeni valutni tečaj. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem, lahko poveča ali zmanjša
prvotno izkazano vrednost in predstavlja redni finančni prihodek oziroma redni finančni odhodek.
Kapital
Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička in predhodno še ne
razdeljeni čisti dobiček.
Rezerve iz dobička so namensko opredeljeni del čistega dobička za poravnavanje izgub v prihodnjih letih in so
opredeljene kot zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička. Oblikujejo se iz čistega dobička družbe.
Kapitalske razerve so namenjene predvsem poravnavanju izgub. Kapitalske rezerve, ki jih družba izkazuje so
zneski iz odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala.
Rezervacije
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, njihovo velikost pa je mogoče zanesljivo
oceniti.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi in kolektivno pogodbo zavezana k izplačilu jubilejnih nagrad
zaposlenim ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske
obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in
jubilejne nagrade. Izračun je narejen za vsakega zaposlenega tako, da upošteva stroške odpravnin ob upokojitvi
in stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve. Izračun z uporabo projicirane enote pripravi
37
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
pooblaščeni aktuar. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. Pri zmanjšanju rezervacij zaradi porabljanja ali odpravljanja se uporablja metoda fifo.
Rezervacije za reorganizacijo so oblikovane v povezavi s projektom reorganizacije družbe za odpravnine
presežnih delavcev.
Dolgovi
Dolgovi so finančni in poslovni, kratkoročni in dolgoročni. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z
zneski iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Le ti v primeru dolgoročnih in kratkoročnih finančnih dolgov
dokazujejo prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga. V primeru dolgoročnih poslovnih
dolgov praviloma prejem osnovnih sredstev. V primeru kratkoročnih dolgov pa prejem kakega proizvoda ali
storitve ali opravljeno delo oziroma obračunani strošek, odhodek ali delež v poslovnem izidu.
Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob
predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo. Obveznosti se kasneje povečujejo s pripisanimi donosi
(obresti, druga nadomestila), za katere obstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanjšujejo za odplačane
zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo tudi za
tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne časovne razmejitve
Kratkoročne časovne razmejitve so terjatve in druga sredstva ter obveznosti, ki se bodo po predvidevanjih
pojavili v letu dni in katerih nastanek je verjeten, velikost pa zanesljivo ocenjena. Z aktivnimi kratkoročnimi
časovnimi razmejitvami so zajeti kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in predhodno nezaračunani prihodki, s
pasivnimi kratkoročnimi časovnimi razmejitvami pa vnaprej vračunani stroški (odhodki) in kratkoročno odloženi
prihodki.
Kratkoročne časovne razmejitve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iż ustreznih listin, katere dokazujejo njihov
nastanek in obstoj.
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem
sredstev ali z zmanjšanjem dolgov ter je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se
upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Poslovni prihodki
Prihodki od opravljenih storitev, razen od opravljenih storitev, ki vodijo do finančnih prihodkov se merijo po
prodajnih cenah dokončanih storitev, ali po prodajnih cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo njihove
dokončnosti.
Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi
naložbami in tudi v zvezi s terjatvami.
Finančni prihodki se priznavajo ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove
velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti.
Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in veljavno
obrestno mero.
Drugi prihodki
Drugi prihodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
38
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Pripoznavanje odhodkov
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Razvrščajo se na poslovne
odhodke, finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki
Poslovni odhodki so v načelu enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju in sicer jih sestavljajo stroški
materiala, storitev in dela ter drugi poslovni odhodki. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je
opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Prevrednotovalni poslovni
odhodki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi sredstvi in obratnimi
sredstvi zaradi njihove oslabitve.
Finančni odhodki
Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje, ki se pripoznajo po obračunu ne glede na
plačila, ki so povezana z njimi.
Drugi odhodki
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke in ostali odhodki, ki zmanjšujejo poslovni izid ter se izkazujejo v
dejansko nastalih zneskih.
Davek od dohodka in odloženi davki
Davek od dohodka se ugotavlja pri davčnem obračunu po zakonsko veljavni davčni stopnji ob upoštevanju
davčno priznanih odhodkov in prihodkov ter davčnih olajšav za znižanje davčne osnove. Veljavna davčna
stopnja za obračun 2013 je 17 %.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med knjigovodsko vrednostjo sredstev in
obveznostmi do virov sredstev in davčno vrednostjo po metodi obveznosti po bilanci stanja. Družba odloženi
davek pripoznava za davčno nepriznane stroške oblikovanih rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne
nagrade ter iz razlike med računovodsko in davčno amortizacijo.
39
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Pojasnila k računovodskim izkazom
1.
Bilanca stanja
1.1.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
Dolgoročne
AČR
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga Neopredmetena
neopredmetena
sredstva v
sredstva
pridobivanju
Stanje 31.12.2012
232.455
11.929.332
6.242.808
0
18.404.595
Nabava
181.554
0
0
904.548
1.086.102
Skupaj
Nabavna vrednost
Aktiviranja
0
693.917
177.365
-871.282
0
-101.136
-197.437
0
0
-298.573
312.873
12.425.813
6.420.173
33.266
19.192.125
Stanje 31.12.2012
0
7.562.983
4.611.728
0
12.174.712
Odtujitve in odpisi
0
-86.752
0
0
-86.752
Amortizacija
0
1.221.044
624.438
0
1.845.481
Stanje 31.12.2013
0
8.697.274
5.236.166
0
13.933.440
Stanje 31.12.2012
232.455
4.366.349
1.631.080
0
6.229.884
Stanje 31.12.2013
312.873
3.728.538
1.184.007
33.266
5.258.685
Odtujitve, odpisi
Stanje 31.12.2013
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost

Dolgoročne premoženjske pravice
Postavka vključuje licence za programsko opremo, ki se nanašajo:
 na licence POS, ATM in BASE 24 v znesku 1.157.532 EUR nabavljene pri dobavitelju ACI,
 1.049.532 EUR za licence in programsko opremo Simp Sepa nabavljeno pri dobavitelju Halcom
 in ostale licence ter programsko opremo v skupnem znesku 1.521.474 EUR.

Druga neopredmetena sredstva izkazujejo vrednost programske opreme.
40
Letno poročilo 2013
1.2.
Bankart d.o.o.
Opredmetena osnovna sredstva
v EUR
Poslovni
prostori
Zemljišče
Oprema
Osnovna
sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 31.12.2012
3.196.937
187.800
14.696.139
4.740
18.085.616
Nabava
0
0
0
1.045.364
1.045.364
Aktiviranja
0
0
1.050.104
-1.050.104
Odtujitve, odpisi
0
0
-313.406
3.196.937
187.800
15.432.837
0
18.817.574
Stanje 31.12.2012
1.710.844
0
11.294.461
0
13.005.305
Odtujitve in odpisi
0
0
-311.903
0
-311.903
Stanje 31.12.2013
0
-313.406
Popravek vrednosti
Amortizacija
151.800
0
1.337.957
0
1.489.758
1.862.644
0
12.320.515
0
14.183.160
Stanje 31.12.2012
1.486.093
187.800
3.401.678
4.740
5.080.311
Stanje 31.12.2013
1.334.293
187.800
3.112.322
0
4.634.415
Stanje 31.12.2013
Neodpisana vrednost

Nepremičnine se nanašajo na poslovne prostore na Celovški 150, ki jih je družba kupila v letu 1999 ter v
letu 2009. Poslovni prostori v VI. nadstropju Celovške 150 imajo vpisano hipoteko za dolgoročno prejeto
posojilo pri NLB.

Poslovni najem
V poslovnem najemu so avtomobili in programska oprema:
 Najemnine programske opreme Microsoft najete pri dobavitelju ADD zapadejo v plačilu v obdobju
enega leta v znesku 292.943 EUR. Po poteku najema se pogodba z dobaviteljem obnovi.
 Najemnine avtomobilov v znesku 9.005,89 EUR zapadejo v plačilo v obdobju enega leta.
Zneski najemnin, ki zapadejo
v obdobju 1 leta
Skupaj
v EUR
301.949
301.949
41
Letno poročilo 2013
1.3.
Bankart d.o.o.
Odložene terjatve za davek
v EUR
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade
Rezervacije za reorganizacijo
Davčno nepriznana amortizacija
Skupaj
31.12.2013
71.450
3.640
264.209
339.299
31.12.2012
63.976
5.887
170.049
239.912
Gibanje odloženih davkov
v EUR
Stanje 1.1.2013
Povečanje
Zmanjšanje
Sprememba davčne stopnje
Stanje 31.12.2013
1.4.
239.912
87.885
-15.097
26.599
339.299
Kratkoročne finančne naložbe
v EUR
Kratkoročni depoziti
Skupaj
31.12.2013
3.500.000
3.500.000
31.12.2012
1.000.000
1.000.000
Na postavki kratkoročne finančne naložbe družba izkazuje vezane vloge pri banki, ki je hkrati ena od lastnic
družbe. Družba pri naložbenju zasleduje vlaganje v naložbe z nizko stopnjo tveganja, zato kratkoročne presežke
plasira v kratkoročne depozite.
1.5.

Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
v EUR
Terjatve do kupcev v državi
Terjatve do kupcev skupine NLB
Terjatve do kupcev v tujini
Skupaj

31.12.2013
909.902
943.312
105.805
1.959.019
31.12.2012
822.659
901.698
89.943
1.814.300
31.12.2013
2.858
27.866
69
30.793
31.12.2012
2.766
307.922
189
310.877
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
v EUR
Terjatve do zaposlenih in iz naslova prefakturiranja
Terjatve do države in iz naslova refundacij
Dani predujmi
Skupaj
Terjatve niso zavarovane s finančnimi instrumenti. Izkazane so v evrih in ne predstavljajo valutnega tveganja.
Kupci poravnavajo svoj dolg do družbe ob zapadlosti obveznosti. Ob zaključku leta je imela družba 0,0866 %
zapadlih terjatev.

Razčlenitev terjatev do kupcev po roku zapadlosti
v EUR
nezapadle terjatve
zapadle do 60 dni
zapadle nad 60 dni
Skupaj
31.12.2013
1.957.321
3.231
-1.533
1.959.019
31.12.2012
1.805.351
6.238
2.711
1.814.300
42
Letno poročilo 2013
1.6.
Bankart d.o.o.
Denarna sredstva
v EUR
Gotovina v blagajni
Denarna sredstva na računih
Depozit na odpoklic
Skupaj
31.12.2013
1.359
1.366.850
600.000
1.968.209
31.12.2012
3.538
1.012.661
600.000
1.616.199
31.12.2013
963.003
11.835
13.397
988.235
31.12.2012
1.078.958
0
6.731
1.085.689
Družba nima limitov na TRR.
1.7.
Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
v EUR
Kratkoročno odloženi stroški iz naslova vzdrževanja programske opreme
Drugi kratkoročno odloženi stroški
Kratkoročno nezaračunani prihodki
Skupaj
Gibanje aktivnih časovnih razmejitev
v EUR
Stanje 1.1.2012
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Stanje 31.12.2012
Stanje 1.1.2013
Črpanje in sproščanje
Oblikovanje
Stanje 31.12.2013
966.619
-2.933.066
3.052.136
1.085.689
1.085.689
-3.056.834
2.959.380
988.235
V naprej plačane razmejene stroške za leto 2013 predstavljajo kratkoročno odloženi stroški za vzdrževanje in
najem programske opreme.
1.8.

Kapital
Osnovni kapital in deleži družbenikov
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
SKB banka d.d., Ljubljana
Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor
Banka Koper d.d., Koper
Abanka Vipa d.d., Ljubljana
Gorenjska banka d.d., Kranj
Banka Celje d.d., Celje
UniCredit banka Slovenija d.d., Ljubljana
Raiffeisen banka d.d., Maribor
Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
Probanka d.d., Maribor
Sberbank banka d.d., Ljubljana
Skupaj
Delež v EUR
788.779
272.382
259.769
144.950
156.484
111.143
113.127
44.804
34.585
27.989
20.435
17.761
7.874
2.000.082
Delež v %
39,44
13,62
12,99
7,25
7,82
5,56
5,66
2,24
1,73
1,40
1,02
0,89
0,39
100,00
43
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.

Čisti poslovni izid po preračunu kapitala na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin
Zmanjšan poslovni
Znesek kapitala
% rasti
Izračunani učinek
izid – čisti dobiček
Kapital – vse kategorije,
razen tekočega dobička
13.965.304
0,7
97.757
452.899
(za ŽP)

Rezerve
v EUR
Kapitalske rezerve – prevrednotovalni popravek kapitala
Rezerve iz dobička – zakonske rezerve
Rezerve iz dobička – druge rezerve iz dobička
Skupaj
31.12.2013
676.510
250.768
11.037.944
11.965.222
31.12.2012
676.510
250.768
10.608.930
11.536.208
Rezerve se lahko porabijo v skladu s 64. členom Zakona o gospodarskih družbah. Skupščina družbe je dne
07.06.2013 sprejela sklep o razporeditvi bilančnega dobička leta 2012 med druge rezerve iz dobička.
1.9.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
v EUR
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
31.12.2013
595.472
43.640
0
639.112
31.12.2012
557.533
69.260
9.726
636.519
Gibanje rezervacij in dolgoročnih PČR v letu 2012
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
Stanje
1.1.2012
Črpanje in
sproščanje
Oblikovanje
Stanje
31.12.2012
640.123
82.590
0
557.533
70.000
10.274
720.398
36.627
10.274
129.491
35.887
9.726
45.613
69.260
9.726
636.519
Stanje
1.1.2013
Črpanje in
sproščanje
Oblikovanje
Stanje
31.12.2013
557.533
6.668
44.607
595.472
69.260
9.726
636.519
25.620
9.726
42.014
0
0
44.607
43.640
0
639.112
Gibanje rezervacij in dolgoročnih PČR v letu 2013
Rezervacije za odpravnine in jubilejne
nagrade
Rezervacije za reorganizacijo družbe
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Skupaj
 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Pri izračunu rezervacij na dan 31.12.2013 je družba upoštevala 188 zaposlenih. Za izračun je bila izbrana
diskontna obrestna mera, ki znaša 4,1 % letno, kolikor je konec novembra 2013 znašala donosnost 10-letnih
podjetniških obveznic z visoko boniteto v Euro območju, povečano za pribitek za lokalno tveganje. Model za
izračun rezervacij upošteva predpostavljeno 0,5 % rast povprečne plače za leto 2014, 1 % rast plače za leto
2015 in 3 % rast plače za leto 2016 v Republiki Sloveniji.
 Rezervacije za reorganizacijo
So oblikovane na podlagi sklepa vodstva o začetku projekta reorganizacije družbe, kot posledice notranjih in
zunanjih dejavnikov. V povezavi z notranjimi in zunanjimi dejavniki (razmere na trgu, ekonomska kriza) je
vodstvo družbe sprejelo sklep o celoviti preučitvi oziroma analizi celotne organiziranosti družbe ter jo
spremeniti v smeri izboljšanja stroškovne učinkovitosti oziroma boljše (optimalne) izrabe vseh razpoložljivih
virov, tehnologij oziroma tehnik.
44
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
1.10. Dolgoročne obveznosti

Dolgoročne finančne obveznosti
v EUR
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Skupaj
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti
31.12.2013
400.000
400.000
31.12.2012
480.000
480.000
31.12.2013
80.000
80.000
31.12.2012
109.630
109.630
v EUR
Stanje 01.01.2012
589.630
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
-109.630
Stanje 31.12.2012
480.000
Stanje 01.01.2013
480.000
Prenos na kratkoročne finančne obveznosti
-80.000
Stanje 31.12.2013
400.000
1.11. Kratkoročne obveznosti

Kratkoročne finančne obveznosti
v EUR
Kratkoročni del dolgoročnih posojil pri bankah
Skupaj
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti
v EUR
Stanje 01.01.2012
510.578
Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti
109.630
Odplačilo posojil
-510.578
Stanje 31.12.2012
109.630
Stanje 01.01.2013
109.630
Prenos iz dolgoročnih finančnih obveznosti
Odplačilo posojil
80.000
-109.630
Stanje 31.12.2013
80.000
Zneski finančnih obveznosti, ki zapadejo
v EUR
v obdobju 1 leta
v obdobju 2 do 5 letu
Skupaj
80.000
400.000
480.000
Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti so izkazane na osnovi pogodbe za posojilo z Novo Ljubljansko
banko.
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Pogodba št. 2643-2009 sklenjena v letu 2009 z LHB Frankfurt v višini 800.000 EUR. Prvi obrok je zapadel v
plačilo januarja 2010, zadnji zapade decembra 2019. Septembra 2013 je terjatev LHB Frankfurt prevzela Nova
Ljubljanska banka. Kredit je v višini 400.000 EUR izkazan med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi ter v višini
80.000 EUR med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi. Zavarovan je s hipoteko na poslovnih prostorih.
Obrestna mera je EURIBOR+4%.
45
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Glede na obseg kapitala in nizko stopnjo zadolženosti, je izpostavljenost družbe obrestnemu tveganju,
minimalna. Tveganje obrestne mere je zaradi obsega kreditov prisotno, vendar družba pri najemu kreditov
zaradi dobre bonitete dobiva ugodne posojilne pogoje. Prejeti krediti so v domači valuti, vezani na EURIBOR.

Kratkoročne poslovne obveznosti
v EUR
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v skupini NLB
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
Kratkoročne obveznosti do zaposlenih
Kratkoročne obveznosti do države
Ostale kratkoročne poslovne obveznosti
Skupaj
31.12.2013
994.979
25.198
166.128
0
637.654
208.243
4.427
2.036.629
31.12.2012
593.006
27.625
281.737
23.774
494.271
108.455
4.250
1.533.118
1.12. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje kratkoročnih PČR v letu 2012
v EUR
Neizkoriščeni dopust
Vnaprej vračunani stroški za odškodnine
Vkalkulirane nagrade za vodstvo
Ostale pasivne kratkoročne razmejitve
Skupaj
Stanje
1.1.2012
237.252
0
0
288
237.540
Povečanje
Zmanjšanje
0
267.159
149.711
1.100
417.970
1.522
0
0
1.388
2.910
Povečanje
Zmanjšanje
7.829
612.978
150.416
771.223
0
267.159
149.711
416.870
Stanje
31.12.2012
235.730
267.159
149.711
0
652.601
Gibanje kratkoročnih PČR v letu 2013
v EUR
Neizkoriščeni dopust
Vnaprej vračunani stroški za odškodnine
Vkalkulirane nagrade za vodstvo
Skupaj
Stanje
1.1.2013
235.730
267.159
149.711
652.601
Stanje
31.12.2013
243.559
612.978
150.416
1.006.953
1.13. Zunajbilančna sredstva / obveznosti
v EUR
Zastavna pravica Nova Ljubljanska banka
Skupaj
31.12.2013
800.000
800.000
31.12.2012
800.000
800.000
46
Letno poročilo 2013
2.
Izkaz poslovnega izida
2.1.
Čisti prihodki od prodaje
Bankart d.o.o.
Čisti prihodki od prodaje so izkazani po zaračunani prodajni vrednosti, zmanjšani za dane popuste in količinske
rabate. Delež skupine NLB v prihodkih znaša 51 %.
v EUR
Prihodki od prodaje na domačem trgu
Prihodki od prodaje na tujem trgu
Skupaj
2.2.
2012
56.313
63.467
119.780
2013
414.730
8.494.158
8.908.888
2012
447.055
8.198.796
8.645.851
2013
7.027
243.621
67.424
96.658
414.730
2012
31.102
288.651
80.848
46.454
447.055
2013
937.702
5.576.425
637.883
407.343
407.213
527.592
8.494.158
2012
619.130
5.854.331
579.820
368.918
295.977
480.620
8.198.796
Stroški materiala
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški energije
Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature
Drugi stroški materiala
Skupaj

2013
95.339
54.066
149.405
Stroški blaga, materiala in storitev
v EUR
Stroški materiala
Stroški storitev
Skupaj

2012
19.677.217
868.251
20.545.468
Drugo poslovni prihodki
v EUR
Prihodki od odprave rezervacij
Odprave obveznosti
Skupaj
2.3.
2013
19.977.324
1.195.954
21.173.278
Stroški storitev
v EUR
Stroški pri izdelavi učinkov
Stroški storitev vzdrževanja
Stroški najemnin
Stroški transportnih storitev
Stroški intelektualnih storitev
Stroški drugih storitev
Skupaj
47
Letno poročilo 2013
2.4.
Bankart d.o.o.
Stroški dela
v EUR
Plače in nadomestila zaposlenim
Dajatve za socialno varnost
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Izplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje
Drugi stroški dela
Skupaj
2013
5.496.645
366.249
484.789
181.189
722.317
7.251.189
2012
5.400.209
382.541
477.573
175.384
795.756
7.231.463
Družba je 21.11.2001 s sindikatom Nove Ljubljanske banke sklenila pogodbo o oblikovanju pokojninskega
načrta prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in skladno s pokojninsko shemo pogodbe vplačuje
premijo za zavarovanje zaposlenih.
2.5.
Odpisi vrednosti
v EUR
Amortizacija neopredmetenih sredstev
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
Prevred.pos.odhodki neopred. sred. in opred.osn.sred.
Skupaj
2.6.
2013
26.253
0
1.073.023
257.562
3.972
1.360.810
2012
25.543
35.887
347.572
0
3.219
412.221
Finančni prihodki iz finančnih in poslovnih terjatev
v EUR
Prihodki od obresti iz depozitov
Prihodki iz pozitivnih tečajnih razlik
Skupaj
2.8.
2012
2.001.896
1.592.656
312.409
3.906.961
Drugi poslovni odhodki
v EUR
Nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča
Rezervacije za stroške reorganizacije podjetja
Odškodnine
Davek na finančne storitve
Drugo
Skupaj
2.7.
2013
1.845.481
1.489.758
23.222
3.358.461
2013
45.400
7.266
52.666
2012
38.287
10.427
48.714
Finančni odhodki iz finančnih in poslovnih obveznosti
v EUR
Odhodki za obresti
Odhodki za negativne tečajne razlike
Skupaj
2013
22.527
16.693
39.219
2012
33.420
14.109
47.529
48
Letno poročilo 2013
2.9.
Bankart d.o.o.
Drugi prihodki
v EUR
Drugi prihodki
Skupaj
2013
501
501
2012
1.522
1.522
2013
6.013
6.013
2012
177
177
2.10. Drugi odhodki
v EUR
Drugi odhodki
Skupaj
2.11. Davek od dohodka pravnih oseb
Družba za leto 2013 ne izkazuje obveznosti in terjatev iz naslova davka od dohodka pravnih oseb. Efektivna
davčna stopnja brez odloženih davkov znaša 0 %, enako tudi v letu 2012.
2.12. Odloženi davek
Odloženi davek v višini 99.387 EUR se navezuje na povečanje terjatev za odloženi davek, ki se nanašajo na
rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, rezervacije za reorganizacijo ter davčno
nepriznano amortizacijo.
2.13. Čisti poslovni izid obračunskega leta
v EUR
Poslovni izid pred davki
Davek od dohodka pravnih oseb
Terjatve za odloženi davek
Čisti poslovni izid
2013
451.269
0
99.387
550.656
2012
471.283
0
-42.269
429.014
49
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
Druga razkritja

Zneski vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcija oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine
oseb po ZGD.
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2013
Plače, sejnine in nagrade
(bruto zneski) v EUR - 2012
Direktor družbe
121.106
123.423
Direktorji sektorjev skupaj (3)
327.436
330.216
55.615
55.282
Nadzorni svet
Do članov uprave in nadzornega sveta družba ne izkazuje pomembnejših poslovnih terjatev, dolgoročnih ali
kratkoročnih dolgov, predujmov, posojil ter poroštev družbe za obveznosti teh oseb.

Višina stroškov porabljenih za storitve revizorjev
v EUR
Revidiranje letnega poročila

2013
2012
12.600
12.600
Razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah
v EUR
Vrednost prodanih poslovnih učinkov
Stroški prodajanja
Stroški splošnih dejavnosti

2013
2012
944.729
650.232
17.518.302
16.872.134
2.416.317
2.327.191
Posli s povezanimi strankami (skupina NLB)
v EUR
Postavke bilance stanja
31.12.2013
31.12.2012
1.047.818
982.583
25.198
119.600
Kratkoročne finančne obveznost
80.000
109.630
Dolgoročne finančne obveznosti
400.000
480.000
Kratkoročni depoziti
600.000
600.000
3.500.000
1.000.000
0
169.246
2013
2012
Prihodki
10.962.636
10.927.621
Odhodki
840.800
601.992
Kratkoročne poslovne terjatve
Kratkoročne poslovne obveznosti
Kratkoročne finančne naložbe
Vkalkulirane obveznosti
Postavke izkaza vseobsegajočega donosa
Družba Bankart ima status pridruženega podjetja skupine NLB. S povezanimi osebami družba ni opravila
pomembnejših transakcij, ki ne bi bile opravljene pod tržnimi pogoji in bi pomenile prikrajšanje za družbo.

Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta
Po obračunskem obdobju ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi vplivali na računovodske izkaze leta 2013.
50
Letno poročilo 2013
Bankart d.o.o.
51