strokovno poro strokovno poročilo za leto 2011 leto 2011
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija Predstojnik bolnišnice mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih. STROKOVNO POROČILO PORO ILO ZA LETO 2011 Idrija, februar 2012 Idrija, februar 2012 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 KAZALO 1 UVOD........................................................................................................................................ 2 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2011 ...................................................................................................................................... 2 3 STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO ........................................................................... 7 3.1 POVZETEK ....................................................................................................................... 12 4 NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE ............................ 13 4.1 ODDELKI .......................................................................................................................... 13 4.1.1 Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2 .................................................................... 13 4.1.2 Splošni psihiatrični oddelek – moški S3..................................................................... 15 4.1.3 Psihoterapevtski oddelek S4 ....................................................................................... 17 4.1.4 Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1......................................................................... 20 4.1.5 Gerontopsihiatrični oddelek L2 .................................................................................. 22 4.1.6 Splošni psihiatrični oddelek L3 .................................................................................. 23 4.2 IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST............................................. 25 4.2.1 Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija ............................................... 25 4.2.2 Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2011........................... 28 4.2.3 Poročilo o delu EEG laboratorija................................................................................ 28 4.3 SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE....................... 29 4.3.1 Psihološka služba........................................................................................................ 29 4.3.2 Aktivacijska terapija ................................................................................................... 32 4.3.3 Socialna služba ........................................................................................................... 35 4.3.4 Medicinsko kemični laboratorij .................................................................................. 38 4.3.5 Zdravstvena administracija ......................................................................................... 40 4.3.6 Lekarna ....................................................................................................................... 41 5 NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI PARAMETRI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU ....................................................................................................................................... 44 5.1 Strokovno medicinski svet ................................................................................................ 44 5.2 Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb................................................................ 44 5.3 Komisija za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih:....................................... 45 5.4 Organizacija nujne medicinske pomoči (NMP):............................................................. 45 5.5 Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih............................................ 45 5.6 Evidenca uporabe posebnih varovalnih ukrepov: .......................................................... 45 5.7 Evidenco predpisovanja psihotropnih zdravil preko predpisanega odmerka ............. 46 5.8 Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.................................................................. 46 6 UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE....................................... 47 7 UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH................................................... 55 8 FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE.................................................................................................................. 57 9 10 PUBLIKACIJE ...................................................................................................................... 58 SKLEP ................................................................................................................................ 59 1 Psihiatrična bolnišnica Idrija 1 strokovno poročilo za leto 2011 UVOD V strokovnem poročilu prikazujemo splošne statistične podatke ter realizacijo programa v letu 2011, gibanje sprejemov in odpustov, obravnav po posameznih bolnišničnih enotah ter v dnevni, ambulantni ter neakutni obravnavi. Posebej je predstavljeno delo in aktivnosti skupine, ki izvaja Psihiatrično zdravljenje v skupnosti. V poročilu so podani podatki o glavnih odpustnih diagnozah bolnikov v letu 2011, ločeni po spolu in starosti. Iz poročila je razvidna notranja organiziranost in dejavnost bolnišnice po vseh šestih oddelkih, njihova kadrovska zasedenost, terapevtske aktivnosti ter morebitna problematika. Prikazane so tudi aktivnosti drugih služb, vezane na zdravstvene enote: psihološka služba, delovna terapija, socialna služba, medicinsko kemični laboratorij, zdravstvena administracija in lekarna V poročilu predstavljamo druge pomembnejše parametre strokovnega dela v zavodu, med njimi strokovno medicinskega sveta, komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb, komisije za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih. Poglavju so dodani podatki iz evidenc spremljanja sprejemov bolnikov proti volji ter uporabe posebnih varovalnih ukrepov v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju. Posebno poglavje je namenjeno spremljanju izboljševanja kakovosti dela v bolnišnici Predstavljene so nove klinične poti ter obvezni in neobvezni kazalniki kakovosti, ki smo jih izvedli v bolnišnici. Poročilo vsebuje podatke o izobraževanju, strokovni in publicistični aktivnosti sodelavcev bolnišnice ter zaključek poročila. 2 NEKATERI SPLOŠNI STATISTIČNI PODATKI IN REALIZACIJA STORITEV V LETU 2011 V tabeli 1 so predstavljeni podatki o številu odpuščenih bolnikov po regijah, število bolnikov, ki so bili obravnavani v dnevni oskrbi, število ambulantnih pregledov ter število bolnišničnih oskrbnih dni v neakutni obravnavi. V letu 2011 je bilo obravnavanih in odpuščenih planirano število hospitalnih pacientov ter bolnikov v dnevni oskrbi. V primerjavi s preteklim letom pa se je povečalo število obravnavanih ambulantnih ter oskrbnih dni v neakutni obravnavi. Iz podatkov je razvidno, da je v letu 2011 bilo opravljenih večje število ambulantnih obravnav, ki smo jih izvedli v povečanem obsegu ponudbe izven izvenbolnišničnih ambulantnih storitev. V primerjavi s preteklim letom se povečuje število obravnav bolnikov v dnevni bolnišnični oskrbi, nekoliko pa se je zmanjšalo število oskrbnih dni v neakutni obravnavi. Le minimalno je odstopalo število odpuščenih hospitalnih pacientov od planiranega števila. • • • • • • ZASEDENOST: 86 %, (180 postelj)……………………............................ (181, 185, 188) POVPREČNA LEŽALNA DOBA ODP. BOLNIKOV: 35.7 dni…………. (38.0, 37.6, 37.9) POVPREČNA LEŽALNA DOBA (akutna in neakutna): 37.1 dni..…..…. (39.9,39.1, 41.6) SPREJEMI: 1.608 pacientov………………………..………………. (1.571, 1.623, 1.569) ODPUSTI: 1.597 pacientov……………………………….……....…(1.609, 1.605, 1.618) PRVIH SPREJEMOV V LETU 2011: 492 pacientov…………..…………. (481, 527, 481) Opomba: Števila v oklepajih pomenijo realizacijo v letu 2010, 2009 in 2008. 2 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Tabela 1: Podatki po regijah – realizacija programa OBMOČNE ENOTE Ljubljana (2010) (2009) (2008) Koper (2010) (2009) (2008) Nova Gorica (2010) (2009) (2008) Kranj (2010) (2009) (2008) Maribor (2010) (2009) (2008) Celje (2010) (2009) (2008) Ravne na Koroškem (2010) (2009) (2008) Novo mesto (2010) (2009) (2008) Murska Sobota (2010) (2009) (2008) Krško (2010) (2009) (2008) Ostali plačniki (2010) (2009) (2008) Skupaj ZZZS plan 2011 plan 2010 plan 2009 plan 2008 % plana 2011 % plana 2010 % plana 2009 % plana 2008 Neakutna obravnava (dni) 452 130 354 270 554 1.570 1.462 1.731 731 1.090 406 400 49 32 / 2 / / / / / / / 8 / / / / / / / / / / / / / / / / 77 86 1.786 2.132 2.132 2.132 2.132 84 132 104 114 Št. točk v izvenbolniš nični obravnavi 64.678,19 60.337,14 55.124,39 1.013,03 45.888,37 19.811,79 19.191,13 16.788,72 21.884,62 24.139,28 20.006,74 20.631,61 4.193,20 4.538,25 5.508,22 6.440,66 341,89 385,32 394,65 610,05 821,77 915,02 989,02 343,12 292,28 213,92 154,30 102,61 429,88 131,86 111,67 12,44 41,79 5,54 6,23 Hospitalni primeri Hospital dnevni primeri 42,59 36,95 305 242 298 297 701 697 645 664 407 510 41 516 57 42 27 26 4 3 7 3 2 1 2 7 3 6 7 / 5 5 9 1 2 2 3 6 3 2 1 2 195.47 1 10 133,15 138.648,00 165.869,00 150.363,00 103.845,00 89.421,00 84 74 98 119 21 1.489 1.520 1.520 1.521 1.517 98 99 10 102 11 8.472 9.325 8.965 7.418 6.388 91 84 97 1189 76,50 3 41 48 33 43 11 25 3 7 29 30 15 26 5 4 4 7 / / / 1 / 1 / / / / / / / / / / / / / / / / / / Število ambulantnih obiskov 86 75 75 75 75 115 100 73 112 4.542 4.297 4.108 4.611 2.165 1.308 1.287 1.140 1.380 1.527 1.285 1.316 291 289 353 421 24 25 32 42 32 56 60 26 14 8 12 8 20 8 8 1 3 1 1 / 1 / 3 2 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 100 90 88 število pacientov 80 87 84 75 70 65 60 65 75 65 55 50 40 30 20 10 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 1: Število primerov v dnevni bolnišnici 9000 8472 8000 7578 število pacientov 7000 6000 5798 5848 5925 6507 6766 7163 7525 5000 4000 3000 2000 1000 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 2: Število ambulantnih obiskov 1640 1620 1601 število pacientov 1600 1610 1618 1605 1609 1597 1580 1560 1556 1540 1520 1500 1507 1480 1475 1460 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Slika 3: Število odpustov v bolnišnici 4 2008 2009 2010 2011 2012 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Komentar: a. V letu 2011 je bilo iz bolnišničnega in dnevno hospitalnega zdravljenja odpuščenih 1.597 pacientov. Prekoračili smo načrtovano število odpuščenih oseb v dnevnem hospitalu, obravnavanih je bilo 86 oseb (115%). Za program ZZZS je bilo realizirano 98% načrtovanih bolnišničnih odpustov pacientov. V bolnišnici se je zdravilo tudi 19 oseb, katerih plačnik je bilo Ministrstvo za zdravje, med njimi so bile osebe oz. pacienti iz Centra za tujce v Postojni in osebe, ki so bili na nujnem psihiatričnem zdravljenju, vendarle niso imeli urejenega zdravstvenega zavarovanja. Zastopanost bolnikov iz območnih enot, ki jih bolnišnica pokriva (Koper, Nova Gorica, Ljubljana), je bila podobno kot v preteklem letu. Nekoliko se je povečalo število hospitalnih obravnav iz območne enote Ljubljana, opazni pa so tudi nihaji števila sprejemov v območni enoti Nova Gorica, v zadnjem letu nekoliko nižje število hospitalnih obravnav. b. Psihiatrična bolnišnica ima razvito razvejano ambulantno psihiatrično zdravljenje, ki deluje v okviru psihiatričnega dispanzerja, v okviru psihiatrične bolnišnice Idrije (gerontopsihiatrična ambulanta, splošna psihiatrična ambulanta, epileptološka ambulanta ter ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Na novo se je odprlo psihiatrični ambulanti v Postojni ter Logatcu. Tako v bolnišničnem okviru, kot tudi v izvenbolnišničnem pa se je intenziviralo klinično psihološko delo v ambulantnih pogojih. Odprlo se je ambulanto kliničnega psihologa v Postojni, v koprski ambulanti Celjenje in v Logatcu, razširilo pa dejavnosti psihologa v pedopsihiatrični ambulanti Lee Šinkovec, dr. med. V letu 2011 je bilo skupno obravnavanih 8.472 oseb, kar pomeni bistven dvig z ozirom na število ambulantnih obravnav v letu 2010 (7.525). V letu 2011 je ZZZS v skladu Z Aneksom k splošnemu dogovoru ponovno povečal kvoto ambulantnih obravnav, in sicer na 165.869 točk. Navkljub povečani aktivnosti in ambulantnemu programu seveda celokupnega oz. novega plana realizacije ni bilo možno izvesti do konca leta, kljub temu pa je bila realizacija 91%. c. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov iz akutnega zdravljenja je bila v letu 2011 35,7 dni ter nižja od ležalne dobe v zadnjih letih. Skrajšala se je ležalna doba predvsem v skupini oseb, ki so bile zdravljene zaradi organsko pogojenih duševnih motenj ter duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, čas zdravljenja pacientov zaradi shizofrenije in blodnjavih motenj ter razpoloženjskih motenj pa je ostalo nespremenjeno oz. daljše. V kolikor prištejemo k akutni dobi tudi ležalno dobo pacientov, ki so zdravljenje nadaljevali v neakutni obravnavi je celotna ležalna doba bila 37,1 dneva. d. Povprečna zasedenost v bolnišnici je bila 86%, dnevno je bilo povprečno zasedenih 180 postelj. Štiri osebe so bile v letu 2011 na obveznem psihiatričnem zdravljenju. Manjši delež je pacientov, ki so zaradi malignega poteka bolezni bili v bolnišnici več kot 365 dni (5). e. Podaljšano – neakutno zdravljenje je namenjeno pacientom z duševno motnjo, ki so zaključili akutni del zdravljenja, vendarle pa socialne razmere ob pacientovih okrnjenih psihičnih sposobnostih ne dopuščajo dostojnega življenja. V letu 2011 je bilo vključeno v neakutno zdravljenje 34 oseb (v letu 2010 48), kar je 2,1 odstotka vseh sprejetih oseb v bolnišnično zdravljenje. Realizirali smo 1.786 bolnišnično oskrbnih dni. V kolikor prištejemo tudi bolnike, ki do konca leta 2011 še niso zaključili neakutnega zdravljenja se število poveča na 2.094. Povprečno trajanje neakutne obravnave oz. čakalna doba za odpust po zaključeni akutni obravnavi je bila 61,6 dni (leta 2010 64 dni). Čakalna doba za 5 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 ureditev bivanja v specialnem socialnem zavodu ali stanovanjski skupnosti je bistveno daljša kot za ureditev bivanja v domu starejših občanov. Tabela 2: Število podaljšanih hospitalizacij bolnikov na posameznem psihiatričnem oddelku Št. sprejemov Št. % podaljšanih v podaljšanih zdravljenje glede na št. letu 2011 zdravljenj sprejemov v letu 2011 232 0 0 Oddelek za zdravljenje odvisnosti (L1) 237 6 2,53 Gerontopsihiatrični oddelek (L2) 167 13 7,78 Splošni psihiatrični oddelek (L3) 402 4 0,99 Ženski sprejemni oddelek (S2) 479 11 2,30 Moški sprejemni oddelek (S3) 91 0 0 Psihoterapevtski oddelek (S4) 1608 34 2,11 SKUPAJ (Podatki so vzeti iz poročila kazalnika o podaljšanih hospitalizacijah v PB Idrija v letu 2011, ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.) f. V letu 2011 smo v okviru programa Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki ga izvaja osebje Psihiatrične bolnišnice Idrija spremljali 86 primerov (45 moških, 41 žensk). Zaključenih je bilo 44 oseb, ki so bile plačani v okviru Aneksa k splošnemu dogovoru, ki je bil sprejet za leto 2011. Program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti so izvajali terapevti petih oddelkov v bolnišnici, in sicer ženskega psihiatričnega (26), moškega psihiatričnega (25), geriatričnega oddelka (13), splošnega psihiatričnega (12) ter psihoterapevtskega oddelka (10). Terapevtske aktivnosti v skupnosti so bile organizirane znotraj posameznih oddelčnih timov. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti je po hospitalni obravnavi pacientov, ki imajo malignejši potek bolezni ter pogoste hospitalizacije, pomembno doprinesel k celostni obravnavi in zdravljenju oseb z duševno motnjo ter k zmanjšanem številu hospitalizacij. 6 Psihiatrična bolnišnica Idrija 3 strokovno poročilo za leto 2011 STRUKTURA BOLNIKOV ZDRAVLJENIH V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA GLEDE NA NJIHOVO DUŠEVNO MOTNJO V bolnišnici letno spremljamo osnovne statistične podatke o značilnosti duševnih motenj ter bolnikov na bolnišničnem ter izvenbolnišničnem nivoju. V nadaljevanju bomo predstavili pregled glavnih odpustnih diagnoz glede na starost, spol in število oskrbnih dni. Podatke primerjamo s stanjem predhodnih treh letih. I. Organske, vključno simptomatske duševne motnje (F00 – F09) Tabela 3: Hospitalna obravnava (F00 – F09) M Starost/leto Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba 4 109 0 0 4 109 Povprečna ležalna doba 0 - 10 11 - 20 21 - 30 31 - 40 2 60 2 61 4 121 41 - 50 19 460 10 374 29 834 51 - 60 5 280 9 265 14 545 61 - 70 17 393 13 510 30 903 71 - 100 53 1312 90 2677 143 3989 SKUPAJ 100 98 2614 3124 124 99 3887 3062 224 197 6501 6186 29,0 dni 31,4 dni 2009 92 2790 104 3330 196 6120 31,2 dni 2008 102 3503 101 3687 203 7190 35,4 dni 2010 Komentar: V letu 2011 smo v bolnišnici obravnavali 224 oseb (197 v letu 2010), ležalna doba pa je bila nekoliko nižja kot v preteklem letu, in sicer 29 dni. Sprejetih je bilo nekoliko več žensk. V skupino organsko, vključno simptomatskih duševnih motenj prevladujejo bolniki s psihičnimi in vedenjskimi motnjami ob demencah (127), drugih duševnih motenj zaradi možganske okvare in disfunkcije (49) ter delirantnih stanj (28). II. Duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (F10 – F19) Tabela 3: Hospitalna obravnava (F10 – F19) M Starost/leto Ž SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 21 - 30 32 507 1 6 33 513 31 - 40 45 1610 11 524 56 2134 41 - 50 69 2256 22 656 91 2912 51 - 60 89 3671 23 687 112 4358 61 - 70 28 1003 5 297 33 1300 71 - 100 9 194 2 30 11 224 SKUPAJ 2010 272 272 9241 10039 64 62 2200 2548 336 334 11441 12587 34,0 dni 37.7 dni 2009 299 11217 69 2080 368 13297 36,1 dni 2008 326 11700 55 2119 381 13819 36,3 dni 0 - 10 11 - 20 7 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Tabela 4: Dnevni hospital (F10 – F19) M Ž SKUPAJ Leto število lež. doba število lež. doba število lež. doba 2011 42 38 788 548 9 3 179 56 51 41 967 604 2010 Povprečna ležalna doba 19,0 dni 14,7 dni Komentar V bolnišnici je bilo odpuščenih zaradi duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja psihoaktivnih snovi 336 oseb (272 moških, 64 žensk). Povprečna ležalna doba je bila 34 dni. Med pacienti so prevladovale duševne vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (297 oseb – 239 moških, 58 žensk) ter duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja več drog in drugih psihoaktivnih snovi (30). Na oddelku za zdravljenje odvisnosti od alkohola je bilo 51 oseb vključenih v dnevni bolnišnični program zdravljenja. V skupinsko zdravljenje odvisnosti od alkohola je bilo vključenih 183 ( leto 2010 176) bolnikov, od tega 96 (108) prvič in 82 (68) ponovno. Preostali delež bolnikov je bilo sprejetih zaradi zapletov v okviru odvisnosti zaradi alkohola in nedovoljenih drog ter komorbidnih psihiatričnih komplikacij (psihotične motnje, amnestični sindrom, samomorilna ogroženost, razpoloženjske motnje.) III. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje (F20 – F29) Tabela 5: Hospitalna obravnava (F20 – F29) M Starost/leto število lež. doba število Ž SKUPAJ lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 0 - 10 11 - 20 1 67 2 93 3 160 21 - 30 46 2047 24 1126 70 3173 31 - 40 58 2907 37 1654 95 4561 41 - 50 61 2463 46 1793 107 4256 51 - 60 49 2351 42 1400 91 3751 61 - 70 17 863 40 1559 57 2422 71 - 100 8 261 9 652 17 913 SKUPAJ 2010 240 294 10959 14313 200 198 8277 8970 440 492 19236 23283 43,7 dni 47,3 dni 2009 264 11143 194 7170 458 18313 39,9 dni 2008 288 13192 234 8565 522 21757 41,7 dni Tabela 6: Dnevni hospital (F20 – F29) M Ž SKUPAJ Leto število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 2011 5 7 156 217 7 8 169 166 12 15 325 383 27,1 dni 25,5 dni 2010 Komentar: V letu 2011 je bilo sprejetih 440 oseb zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje. Prevladujejo moški (240), nižji delež je žensk (200). V zadnjih letih opažamo postopen nižji delež sprejema pacientov zaradi shizofrenije ter blodnjavih motenj. Znižal se je predvsem delež moških. Povprečna ležalna doba je bila v primerjavi z letom 2010 nižja, in sicer 43,7 (47,3) dni. 12 oseb se je zdravilo v dnevnem bolnišničnem programu. Povprečno so bili na zdravljenju 27 dni. Zaradi shizofrenije se je zdravilo 238 oseb (143 moških/5 žensk), shizotipske motnje 12 oseb (7/5), trajne blodnjave motnje 24 oseb (14/10), akutne blodnjave 8 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 motnje 89 oseb (38/51). Zaradi akutne blodnjave motnje so se pacienti povprečno zdravili 39 dni. Zaradi shizoafektivne motnje se je zdravilo 72 oseb (36/36). 600 število pacientov 522 503 501 500 492 458 440 400 300 280 288 273 230 221 234 ženske 240 200 198 194 200 moški 294 264 skupaj 100 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Slika 4: Število oseb po spolu, ki so bile odpuščene v zadnjih šestih letih zaradi shizofrenije, shizotipske in blodnjave motnje IV. Razpoloženjske motnje(F30 – F39) Tabela 7: Hospitalna obravnava (F30 – F39) M Ž Starost/leto SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 21 - 30 6 320 6 212 12 532 31 - 40 7 252 13 550 20 802 41 - 50 22 824 28 1229 50 2053 51 - 60 29 1051 43 2514 72 3565 61 - 70 22 1047 33 1416 55 2463 71 - 100 13 422 52 2713 65 3135 SKUPAJ 2010 99 130 3916 5110 175 164 8634 7366 274 294 12550 12476 45,8 dni 42,4 dni 2009 105 3838 170 7437 275 11175 40,6 dni 2008 101 4160 167 7810 268 11970 44,7 dni 0 - 10 11 - 20 Tabela 8: Dnevni hospital (F30 – F39) M Ž SKUPAJ Leto število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 2011 8 5 178 117 10 5 323 81 18 10 501 198 27,8 dni 19,8 dni 2010 Komentar: V bolnišnici se je zdravilo 274 oseb, prevladovale so ženske (175), manjši delež je bil moških (99). Povprečna ležalna doba je bila 45,8 dni. Zaradi bipolarne motnje se je zdravilo 55 oseb (16 moških/39 žensk) ter s povprečno ležalno dobo 47,8 dneva. Zaradi prve depresivne epizode je bilo v bolnišnico sprejetih 82 oseb (31/51), zaradi ponavljajoče se depresivne 9 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 motnje pa 132 oseb (49/83). 18 oseb z razpoloženjskimi motnjami se je zdravilo v dnevnem bolnišničnem programu, povprečno 27,8 dneva. V. Nevrotske, stresne in somatoformne motnje (F40 – F49) Tabela 9: Hospitalna obravnava (F40 – F49) M Ž Starost/leto SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 11 - 20 3 105 1 3 4 108 21 - 30 6 34 3 114 9 148 31 - 40 23 610 9 312 32 922 41 - 50 21 733 6 162 27 895 51 - 60 8 191 8 273 16 464 61 - 70 2 29 2 12 4 41 71 - 100 3 126 1 8 4 134 SKUPAJ 2010 66 44 1828 1883 30 41 884 1063 96 85 2712 2946 28,3dni 34,7dni 2009 64 1693 59 1755 123 3448 28,0 dni 2008 67 1739 62 2353 129 4092 31,7 dni 0 - 10 Tabela 10: Dnevni hospital (F40 – F49) M Ž SKUPAJ Leto število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 2011 4 5 110 89 1 6 18 225 5 11 128 314 25,6 dni 28,6 dni 2010 Komentar: V letu 2011 se je v bolnišničnem programu skupno zdravilo 96 oseb (66 moških/30 žensk). Povprečna ležalna doba je bila 28,3 dni. V dnevni bolnišnični program je bilo vključenih 5 oseb. Med zdravljenci prevladujejo osebe, ki so bile sprejete zaradi kriznih intervencij, in sicer zaradi posttravmatske stresne motnje, prilagoditvene motnje ali akutne stresne reakcije. Zaradi omenjenih duševnih stanj je bilo sprejetih 51 oseb (40/11). Manjši delež oseb je bilo sprejetih v bolnišnično zdravljenje zaradi drugih anksioznih motenj (28), obsesivno kompulzivne motnje (6), disociativnih motenj (4) ter somatoformnih motenj (5). 10 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 VI. Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi (F60 – F69) Tabela 11: Hospitalna obravnava (F60 –F69) M Ž Starost/leto SKUPAJ število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 11 - 20 3 20 2 10 5 30 21 - 30 4 107 10 169 14 276 31 - 40 8 170 4 153 12 323 41 - 50 22 632 5 103 27 735 51 - 60 4 62 3 114 7 176 61 - 70 1 4 2 50 3 54 3 62 3 62 661 824 71 57 1656 1525 23,3 dni 26,6 dni 0 - 10 71 - 100 SKUPAJ 2010 42 29 995 701 29 28 2009 21 476 23 695 44 1171 26,6 dni 2008 22 452 41 1044 63 1496 23,8 dni Komentar: V zadnjih letih opažamo postopen porast sprejemov oseb, ki prihajajo na zdravljenje zaradi različnih vrst motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi. Sprejetih je bilo 71 oseb (57 v letu 2010). Zastopanost po spolu je asimetrična, in sicer večji delež je moških (42), manjši pa žensk (29). Aktualna statistika opredeljuje predvsem prvo diagnozo, potrebno pa je poudariti, da ima del pacientov, ki je sprejet v bolnišnico na zdravljenje osebnostno motnjo definirano pod drugo diagnozo ob odpustu. Povprečna ležalna doba je bila 23,3dneva. VII. Duševna manjrazvitost (mentalna retardacija) (F70 – F79) Tabela 12: Hospitalna obravnava (F70 – F79) M Ž Starost/leto število lež. doba 1 32 število SKUPAJ lež. doba število lež. doba 1 32 Povprečna ležalna doba 0 - 10 11 - 20 21 - 30 3 36 3 36 31 - 40 10 263 3 67 13 330 41 - 50 6 145 6 109 12 254 51 - 60 6 138 1 76 7 214 61 - 70 4 53 2 27 6 80 71 - 100 2 23 2 23 SKUPAJ 2010 32 36 690 829 12 11 279 455 44 47 969 1284 22,0 dni 27,3 dni 2009 40 1037 10 256 50 1293 25,8 dni 2008 28 457 14 220 42 677 16,1 dni Komentar: V bolnišnico so relativno konstantno sprejete na zdravljenje tudi osebe zaradi duševne manjrazvitosti, delež pacientov se z leti bistveno ne spreminja ter je nizek. Sprejetih je bilo 32 moških in 12 žensk, povprečna dolžina zdravljenja pa je bila 22 dni. V letu 2011 so se v bolnišnici zdravile štiri osebe zaradi Huntingtonove bolezni (2/2), sedem oseb je bilo sprejetih zaradi psihičnih in vedenjskih motenj v okviru Parkinsonove bolezni ter tri osebe zaradi duševnih motenj, ki so spremljale epilepsijo. 11 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 3.1 POVZETEK Tabela 13: Hospitalna obravnava M Starost/leto število Ž lež. doba število SKUPAJ lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 0 - 10 11 - 20 9 225 6 117 15 342 21 - 30 101 3.160 45 1.705 146 4.865 31 - 40 153 5.872 79 3.321 232 9.193 41 - 50 223 7.622 125 4.470 348 12.092 51 - 60 190 7.744 129 5.329 319 13.073 61 - 70 95 3.570 99 4.215 194 7.785 71 - 100 92 2.455 164 6.242 256 8.697 SKUPAJ 2010 863 916 30.648 36.187 647 614 25.399 24.832 1.510 1.530 56.047 61.019 37,1 dni 39,9 dni 2009 900 32.399 649 22.977 1.549 55.376 37,6 dni 2008 936 35.221 682 26.122 1.618 61.343 37,9 dni Tabela 14: Dnevni hospital M Ž SKUPAJ starost število lež. doba število lež. doba število lež. doba Povprečna ležalna doba 2011 59 55 1.232 951 28 24 707 553 87 79 1.939 1.504 22,3 dni 19,0 dni 2010 Komentar V letu 2011 je bilo iz bolnišničnega programa skupno odpuščenih 1510 oseb. Nekoliko je padlo število odpuščenih moških, in sicer na 863 ter naraslo število odpuščenih žensk (647). Povprečna ležalna doba, ki vključuje akutno in neakutno obravnavo je bila 37,1 dneva. V dnevnem bolnišničnem zdravljenju smo beležili dvig obravnav ter odpustov, in sicer 87 oseb (59/28), s povprečno ležalno dobo 22,3 dneva. Pet pacientov je bilo v bolnišnici na zdravljenju več kot 365 dni, trije zaradi shizofrenije, ena oseba zaradi trajne blodnjave motnje ter ena zaradi bipolarne motnje. V letu 2011 sta v bolnišnici umrli dve osebi (1 ženska, 1 moški). 1000 900 število pacientov 800 700 831 747 878 715 896 721 936 682 600 900 649 916 614 863 647 MOŠKI 500 ŽENSKE 400 300 200 100 0 2005 2006 2007 2008 2009 Slika 5: Število moških in ženskih sprejemov v bolnišnično zdravljenje 12 2010 2011 Psihiatrična bolnišnica Idrija 4 strokovno poročilo za leto 2011 NOTRANJA ORGANIZIRANOST IN DEJAVNOST BOLNIŠNICE 4.1 ODDELKI 4.1.1 Splošni psihiatrični oddelek – ženski S2 a. Organizacija dela: Oddelek je sestavljen iz dveh prostorsko in funkcionalno med seboj povezanih enot, intenzivne in odprte, med katerima poteka sprotno in usklajeno dogovarjanje in pretok informacij med zaposlenimi glede organizacije in strokovnosti dela. Na vsaki enoti je nameščenih 21 postelj. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: Tekom leta 2011 je bilo na oddelek sprejetih 395 bolnic, še 9 pa jih je bilo na oddelek premeščenih z drugih oddelkov bolnišnice. Povprečno smo sprejeli 33 bolnic mesečno. Z oddelka je bilo odpuščenih 300 bolnic, 113 jih je bilo premeščenih na druge oddelke znotraj bolnišnice, 6 pa v druge bolnišnice. 6 bolnic je bilo vključenih v dnevno obliko zdravljenja. V tem letu je bila ena postelja na odprtem oddelku stalno zasedena zaradi hospitalizacije bolnice, ki ima ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici. Od maja 2011 je bila tudi na intenzivnem oddelku stalo zasedena postelja zaradi hospitalizacije bolnice, pri kateri je bil podan predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, za čas trajanja pripora pa je bila po sklepu sodišča nameščena v Psihiatrično bolnišnico Idrija. Bolnice se sprejema tako na intenzivno kot na odprto enoto, prav tako se jih z obeh enot odpušča. Tekom hospitalizacije se glede na spremembe psihičnega stanja pri bolnicah izvajajo premestitve med obema enotama znotraj oddelka. V letu 2011 so bili posebni varovalni ukrepi izvedeni pri 30 bolnicah, skupno število oviranj pa je bilo 43. Posebni varovalni ukrepi so se izvajali skladno in dosledno s smernicami RSK in določili Zakona o duševnem zdravju. Število sprejemov je bilo v letu 2011 sicer za 7% višje od leta 2010, vendar še vedno za 15% nižje od leta 2009, kar je verjetno vsaj deloma posledica intenzivnejše obravnave bolnikov izven bolnišnice v obliki skupnostnega psihiatričnega zdravljenja in razširjene ambulantne dejavnosti. c. Kadrovska zasedba: V letu 2011 sta na ženskem splošnem psihiatričnem oddelku delala dva zdravnika specialista psihiatrije in zdravnica specializantka psihiatrije. Do konca aprila 2011 sta zdravnika specialista psihiatrije delala na intenzivni enoti, specializantka psihiatrije pa je v okviru kroženja v sklopu specializacije delala na odprti enoti. V maju 2011 pa sta po vrnitvi zdravnice psihiatrinje s porodniškega dopusta na intenzivni enoti delali dve zdravnici psihiatrinji, ki sta deloma pokrivali tudi odprto enoto. Na odprto enoto pa je bila razporejena zdravnica specializantka psihiatrije, ki je na oddelku delala do začetka novembra 2011, ko je nastopila bolniški in porodniški dopust. Preostanek novembra in decembra 2011 je na intenzivni enoti delala ena specialistka psihiatrije, prav tako na odprti enoti. Na oddelek pa je bila ponovno razporejena specializantka psihiatrije, ki je delala večinoma na intenzivni enoti. Na oddelku so bile razporejene tri diplomirane medicinske sestre, ena je bila na oddelku stalno prisotna, dve pa sta pokrivali dežurno službo, ena v dvoizmenskem turnusu, druga v troizmenskem turnusu. Število zaposlenih zdravstvenih tehnikov se je med letom nekoliko spreminjalo, v januarju in decembru jih je na oddelku delalo 13, v marcu in septembru 15, preostale mesce pa 14. Dva zdravstvena tehnika sta delala za polovični delovni čas 4 ure, en zdravstveni tehnik je delal dvoizmenski turnus dopoldne in ponoči in en zdravstveni tehnik dvoizmenski turnus 13 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 dopoldne in popoldne. Od sredine junija do konca avgusta je en zdravstveni tehnik na oddelku opravljal počitniško delo v dvoizmenskem turnusu. V delo na oddelku sta bili vključeni dve delovni terapevtki, v oddelčnem timu je sodelovala tudi klinična psihologinja. V delo na oddelku se je vključevala tudi socialna delavka, ki pa je bila občasno sočasno razporejena tudi na druge oddelke in vključena v druge aktivnosti, zaradi česar na oddelku ni bila stalno prisotna. Kadrovska zasedba zdravnikov na oddelku je bila tekom celega leta 2011 ob dveh zdravnikih specialistih psihiatrije in eni zdravnici specializantki psihiatrije okrnjena glede na prejšnja leta (npr. 2009) in nezadostna, kar je prihajalo še posebej do izraza v poletnih mesecih ob koriščenju letnega dopusta in večjemu številu sprejemov, ko sta 3 mesece zaporedoma na oddelku delala večinoma le en specialist psihiatrije in ena specializantka psihiatrije. Preostali zdravniki smo zato opravljali delo v povečanem obsegu, zaradi česar smo bili izpostavljeni povečanim obremenitvam. V prihodnjem letu bi bila zato nujna vključitev še enega zdravnika specialista psihiatrije v delo na oddelku. Podobne zagate se obdobno pojavljajo tudi med zaposlenimi v zdravstveni negi, saj je ob nenadnih nenačrtovanih kadrovskih izpadih zaradi bolniških dopustov težko zagotavljati ustrezno obravnavo akutno bolnih in vedenjsko motenih bolnic, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje in stalni nadzor. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku so potekale strukturirane terapevtske dejavnosti v dopoldanskem in popoldanskem času, ki so se izvajale tako na intenzivni kot tudi na odprti enoti. Zdravniške vizite so potekale štirikrat tedensko, enkrat tedensko pa se je vršil sestanek terapevtske skupnosti. Terapevtsko delo je bilo ob sprejemu bolnic individualno naravnano, pri čemer se je vršila diagnostika in terapija duševnih motenj. Kasneje ob izboljševanju simptomatike so se bolnice vključevale v skupinske terapevtske dejavnosti, ki so potekale na oddelku. V individualno in skupinsko obravnavo so bili vključeni vsi člani tima, pri čemer so uporabljali znanja s svojih področij delovanja. Psihologinja je sodelovala v diagnostiki duševnih motenj, hkrati pa je izvajala individualno psihoterapevtsko obravnavo izbranih bolnic, pri čemer je uporabljala elemente suportivne, kognitivno vedenjske in družinske psihoterapije. Delovni terapevtki na oddelku sta vodili kognitivno, kreativno, komunikacijsko skupino, poleg redno pa sta redno izvajali tudi druge aktivacijske aktivnosti (aktivnosti za funkcionalno gibljivost telesa, glasbene aktivnosti, družabne aktivnosti, bralne aktivnosti, aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti, gospodinjske aktivnosti,…). V dogovoru z zdravnikom je delovna terapevtka opravila 16 testiranj motoričnih in procesnih spretnosti (AMPS). V prvi polovici leta so enkrat tedensko potekale skupine treninga socialnih veščin, ki jih je vodila socialna delavka. V drugi polovici leta zaradi sočasne vključenosti socialne delavke v delo na več oddelkih ta skupina ni bila več aktivna. Pod vodstvom diplomirane medicinske sestre so enkrat tedensko potekale zdravstveno vzgojne skupine. e. Delo oddelčnih timov: Na oddelku so vsakodnevno po vizitah potekali kratki timski sestanki, ki so bili namenjeni diagnostični in terapevtski obravnavi novosprejetih bolnic in aktualni problematiki na oddelku. Obdobno so potekali sestanki oddelčnega tima, ki smo jih izkoristili za poglobljeno predstavitev bolnic, načrtovanje diagnostike in terapije, dogovorih o ciljih zdravljenja in nadaljevanju obravnave po odpustu iz bolnišnice. Celoten tim je sodeloval pri vključevanju bolnic v program psihosocialnega zdravljenja, pri njihovem vodenju po odpustu iz bolnišnice pa so po predhodno pridobljenem soglasju sodelovale diplomirane medicinske sestre, delovni terapevtki in socialna delavka. V letu 2011 je bil v program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti v celoti vključenih oddelku 23 bolnic, pri 10 bolnicah je bil konec leta 2011 program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja zaključen. 14 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: V okviru oddelka smo v letošnjem letu oblikovali klinično pot Presnovne motnje pri bolnikih z duševnimi motnjami. Iz obrata bolnic na oddelku je razvidna velika intenzivnost dela celotnega terapevtskega tima, saj je obremenitev oddelka z novosprejetimi bolnicami velika, možnosti premestitve na druge oddelke znotraj bolnišnice po izboljšanju njihovega psihičnega stanja pa so omejene. Poleg tega se srečujemo s pestrostjo simptomatike, saj so neredko na oddelek sprejete bolnice s sindromom demence in sindromom odvisnosti od alkohola zaradi pomanjkanja prostora na ustreznih oddelkih v bolnišnici, ki zahtevajo specifičnost obravnave, pri obeh skupinah bolnic pa je tudi večja prisotnost somatskih obolenj. To kaže na maksimalno vključenost in prizadevanja vseh članov tima pri obravnavi bolnic z raznovrstno simptomatiko. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja ženskega splošnega oddelka S2, Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.2 Splošni psihiatrični oddelek – moški S3 a. Organizacija dela: S3 oddelka organizacijsko v letu 2011 nismo spreminjali. Sestavljen je iz dveh podenot – sprejemnega (varovanega) in odprtega oddelka, ki sta medsebojno povezana tako prostorsko kot tudi glede terapevtskih postopkov. Na sprejemnem oddelku imamo nameščenih 22 postelj, na odprtem oddelku pa 20. V zadnjem letu je bilo potreb po dodatnih ležiščih malo, ker smo sprotne prostorske stiske reševali s prerazporeditvijo in odpuščanjem pacientov. Na sprejemnem oddelku so stalno zasedene tri postelje, ker se na oddelku zdravita dva pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja v bolnišnici in pacient na podaljšanem zdravljenju zaradi rezistentnosti simptomatike. Na odprtem oddelku sta stalno zasedeni dve postelji (en pacient z ukrepom obveznega zdravljenja, drugi zaradi kronificirane simptomatike). Paciente sprejemamo na obe enoti, prav tako jih odpuščamo z obeh enot. Oddelčni tim je stalno prisoten na sprejemnem oddelku, na odprtem oddelku pa le ob vizitah oz. aktivnostih v sklopu terapevtskih postopkov ter ob rednih obdobnih nadzorih. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: Tabela 16: Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov MESEC SPREJEMI januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december SKUPAJ 52 37 43 42 43 41 43 40 38 31 31 44 485 PREMESTITVE na S3 iz S3 0 13 1 11 0 5 1 15 0 17 2 10 4 17 2 11 4 10 1 10 7 3 0 7 22 129 15 ODPUSTI 36 31 31 29 24 37 30 34 29 23 28 39 371 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 V letu 2011 je število sprejetih pacientov višje (485) kot preteklo leto (471), povprečno smo sprejeli 40,42 pacienta mesečno. V letu 2011 sta bila dnevno hospitalizirana dva pacienta. c. Kadrovska zasedba: V letu 2011 smo bile na oddelku zaposlene tri zdravnice specialistke psihiatrije in specializantka psihiatrije. Dolgoročno bo potrebno na sprejemnem oddelku zagotoviti dve specialistki, ker je zahtevnost dela iz leta v leto večja. Bolezni, ki jih obravnavamo so diagnostično težje opredeljive, diagnostični postopki so obsežnejši, dolgotrajnejši, zahtevnejše je tudi delo s svojci in tudi urejanje pravno formalnih zadev. Na oddelku sta bili se leto razporejeni dve diplomirani medicinski sestri, ena v troizmenskem turnusu. Na S3 oddelku je bilo v letu 2011 razporejenih 15 oz. 16 zdravstvenih tehnikov in en z zdravstvenimi omejitvami. Težave pri organizaciji dela se zaradi pomanjkanja zdravstvenih tehnikov pojavljajo ob nadomeščanju nepredvidenih odsotnosti, ko morajo nekateri zaradi potreb delovnega mesta opraviti dve izmeni hkrati. Kot sem poudarjala že pretekla leta, ob tem prihaja do prekomerne izgorelosti osebja. Nekoliko neugodna postaja tudi starostna struktura zaposlenih, ki bo v naslednjih letih tudi vplivala na organizacijo dela in jo je pri planiranju le-te potrebno upoštevati. V delo na oddelku sta bila vključena dva delovna terapevta – ločeno na sprejemnem in odprtem oddelku. Del leta je bila v oddelčnem timu še psihologinja, ki pa je med letom zamenjala delovno mesto. Zaradi pogostih potreb stalnega nadzora ob sprejemih manifestno bolnih, tudi zaradi zahtev, ki izhajajo iz Zakona o duševnem zdravju, se obdobno kaže pomanjkanja osebja ob trenutnih potrebah. Tako prihaja do situacij, ko je zaradi zahtevnosti obravnave vedenjsko problematičnih pacientov oz. manifestno bolnih, ki potrebujejo stalni nadzor, težko zagotoviti potrebno število osebja. Ob tem tudi ni moč zagotoviti optimalnih pogojev zdravljenja za vse paciente na sprejemnem oddelku, ker je simptomatika raznovrstna in bi pacienti potrebovali raznovrstnejše pristope, ki pa bi jih bilo mogoče izpeljati ob boljši kadrovski zasedbi. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Terapevtsko sta sprejemni in tkz. odprti moški oddelek povezana, tudi oddelčni tim je v celoti seznanjen s problematiko vseh pacientov. Na sprejemnem oddelku še vedno potekajo dnevne vizite po sobah, kjer poskušamo paciente čimbolj individualno obravnavati. Vizito vodi psihiatrinja, sicer pa so prisotni še delovni terapevt in eden od zdravstvenih tehnikov. Ob individualnih pogovorih s pacienti planiramo tudi diagnostične, terapevtske, aktivacijske in druge dejavnosti, ki jih vodijo ostali člani tima. Ob sredah je na sprejemnem oddelku še vedno sestanek terapevtske skupnosti. Splošen vtis je, da so v bolnišnico napoteni tisti pacienti, pri katerih druge oblike zdravljenja niso uspešne in pri katerih prihaja do manifestnih poslabšanj bolezni. Ker velikokrat gre za komorbiditeto (največkrat za kompleksno problematiko odvisnosti od prepovedanih drog, psihotične dekompenzacije ob tem, ter primarne osebnostne motenosti), je osebje dodatno obremenjeno. Zapleti se pojavljajo tudi ob tkz. povratnikih, ki slabo sodelujejo pri zdravljenju in so zaradi progresije bolezni socialno marginalizirani ter eksistenčno ogroženi in težijo k hospitalizmu. Na odprtem oddelku organizacije dela nismo spreminjali. Terapevtski postopki potekajo po strukturiranem urniku. Deloma so vizite individualno naravnane, deloma terapije potekajo v obliki skupinskega dela. V delo so vključeni vsi člani tima. Tako v popoldanskem času še vedno potekajo skupine pod vodstvom diplomirane medicinske sestre, terapevtke in socialne delavke, ki so razporejene po dnevih. Vsebinsko se 16 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 obravnave razlikujejo. Dipl. med. sestra večinoma vodi skupine, ki so edukativno naravnane, socialna delavka skrbi za vzdrževanje socialnih veščin in aktualno problematiko s tega področja. Delovna terapevtka skupine sprotno prilagaja glede na sposobnosti in interes pacientov (potekajo glasbene ure, gibalna terapija, likovna terapija …). Nekoliko se je zmanjšala obremenitev zdravnikov v zvezi s postopki zdravljenja brez privolitve, ker ni več sprotnih zaslišanj zdravnikov. Na oddelku zaradi zaščite pacientov še vedno občasno uporabimo tudi posebne varovalne ukrepe, fiksacijo s pasovi, za katere pa imamo točno določene kriterije in izvedbo. V letu 2011 je bilo število fizično omejevanih pacientov 42, skupno število PVU pa je bilo 73. V primerjavi s preteklim letom smo fizično omejevali manj pacientov, tudi celotno število varnostnih ukrepov je bilo manjše. Kot terapevtski problem se vedno intenzivneje kaže komorbiditeta odvisnosti od prepovedanih drog in drugih psihičnih motenj. Odprta ostaja tudi problematika zlorabe PAS in ukrepi v zvezi s tem med hospitalizacijo. Verjetno bi bilo smiselno sistemsko dogovoriti ustrezne postopke ob ugotavljanju navedenega, na kar smo že opozarjali. e. Delo oddelčnega tima: Oddelčni tim deluje kot celota. Ob kratkih vsakodnevnih sestankih zaenkrat uspešno usklajujemo delo. Zaradi intenzitete dela je večina osebja angažirana na sprejemnem oddelku. Že pred leti sem opozarjala na to, da pacientom na odprtem oddelku v popoldanskem času ni moč zagotoviti takojšnje pomoči, ker ni neposredno prisotnega osebja. Ob trenutnih trendih niti ni moč planirati drugačne organizacije dela na oddelku. Razširjene sestanke oddelčnega tima imamo občasno, ko aktualna problematika to zahteva. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Kot problem pri obravnavi pacientov je tudi slaba "tehnična" opremljenost, težave so se pokazale pri naročanju potrebnih aparatov oz. zamenjavi dotrajanih. Prav tako se v praksi kaže problematika že dotrajane opreme (garderobne omare, ki se ne zaklepajo, razmajani stoli, mize, fotelji v dnevni sobi itd.), prav tako pa kot nerešen problem ostaja kadilnica na sprejemnem oddelku. Težave se obdobno pojavljajo tudi zaradi zahtev pacientov, ki izhajajo iz Zakona o duševnim zdravju, da bi imeli pri sebi računalnike in telefone. Odgovornosti za dragocene tehnične predmete ni moč prevzemati in je nemogoče uskladiti zahteve pacientov z organizacijo dela na oddelku. Tudi glede navedenega bi bilo smiselno sistemsko dogovoriti ustrezna pravila. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Erika Mitrovič, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.3 Psihoterapevtski oddelek S4 a. Organizacija dela: S4 oddelek je psihoterapevtski oddelek in je odprtega, mešanega (moški in ženski spol bolnikov) tipa. Poleg hospitaliziranih pacientov so v oddelčno terapevtsko obravnavo vključeni tudi pacienti iz dnevne hospitalizacije. Dnevna hospitalizacija je namreč posebna oblika zdravljenja, namenjena pacientom, ki ne potrebujejo celodnevne bolnišnične oskrbe, ambulantna obravnava pa je glede na resnost in naravo motnje insuficientna. Služi pa tudi za preverjanje pacientovega že delno izboljšanega psihičnega stanja v domačem okolju ter dopušča možnost postopnega prilagajanja na zahteve v domačem okolju. Pacienti so na oddelek sprejeti direktno ali 17 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 premeščeni iz drugih oddelkov (predvsem iz S2 in S3 oddelka). Delo s pacienti na oddelku je integrativno konceptirano in poteka na več nivojih. V pretežni meri je naslonjeno na individualne in skupinske psihoterapevtske metode dela (analitsko usmerjena psihoterapija po Foulksu, kratka dinamska in vedenjsko kognitivna psihoterapija), kar je odvisno od zastavljenih ciljev pri posameznem pacientu in strokovne izobrazbe terapevtov. Omenjene psihoterapevtske aktivnosti so podprte z medikamentozno terapijo, aktivacijskimi dejavnostmi in učenjem relaksacijskih tehnik. Shematska organizacija dela je razvidna na panoju dnevnih aktivnosti, ki je razobešen na vidnem mestu na oddelku, vsak pacient pa dobi tudi napisan program aktivnosti, ki se razlikuje za nevrotično ter za psihotično populacijo. V programu obravnave kriznih intervencij pa je poleg skupinske psihoterapevtske obravnave poudarek na intenzivnejšem individualnem psihoterapevtskem vodenju. Aktivnosti so strukturirane po dnevih in urah. V terapevtske dejavnosti je vključen celoten oddelčni tim. Oddelčni terapevtski tim se sestaja redno, vsakodnevno. Redni kratki polurni sestanki pripomorejo k večji kakovosti obravnave pacientov ter so namenjeni izmenjavi potrebnih informacij med različnimi terapevti. V sklopu terapevtskega programa so tudi vikend dopusti v domačem okolju. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2011 je bilo sprejetih na oddelek 212 pacientov. 57 direktnih, 123 premestitev iz drugih oddelkov (72 iz S2 oddelka in 51 iz S3 oddelka). V program dnevne hospitalizacije je bilo vključenih 32 pacientov. Odpuščenih je bilo 225 pacientov. Devet pacientov je bilo vključenih v program skupnostne psihiatrije. Povprečna ležalna doba na oddelku je bila 40,47 dni. c. Kadrovska zasedba: - Dve psihiatrinji, ki sva v lanskem letu nekajkrat pokrivali daljše odsotnosti na drugih oddelkih, s čemer se je zmanjšala intenziteta obravnave na matičnem oddelku - Dve psihologinji sta vključeni v paru v skupinsko psihoterapijo dvakrat tedensko ter tudi pri individualnem psihoterapevtskem vodenju ter v sam proces diagnostike. - DMS, ki je oddelčna sestra ter hkrati tudi pomočnica glavne medicinske sestre za področje kakovosti in razvoja, članica HACCP tima ter vodja bolnišničnih oskrbovalcev. Decembra pa se je vrnila iz porodniškega dopusta še ena DMS, ki bo delala skrajšan delovni čas. Obe DMS sta vključeni tudi v skupinsko psihoterapevtsko obravnavo pacientov, prav tako pa imata tudi samostojno skupine s pacienti: enkrat tedensko program Pot k dobremu počutju, enkrat tedensko vaje za spomin in koncentracijo ter enkrat tedensko v popoldanskem času tematske skupine. - V lanskem letu je delo delovne terapevtke večino časa pokrivala le ena delovna terapevtka, z izjemo nekaj mesecev ko sta bili v delo vključeni dve delovni terapevtki (porodniški dopusti), s čimer pada kakovost obravnave pacientov. Optimalno oz. načrtovano je, da imata obe skupini, katerih struktura je povsem različna svojo delovno terapevtko. Delovna terapevtka vodi tudi 1x tedensko sestanek terapevtske skupnosti (sreda) ter sodeluje v vodenju skupine svojcev (petek – enkrat mesečno). - Zaradi odhoda socialne delavke na porodniški dopust (maja) se je zmanjšala intenziteta vključevanja socialne delavke v terapevtsko delo s pacienti. Vrzel nadomešča socialna delavka, ki je vključena tudi v delo s pacienti na drugih oddelkih. Sodeluje na razširjenih sestankih tima, enkrat tedensko na viziti, ob petkih na veliki skupini vodi interakcijske vaje in trening socialnih veščin, enkrat tedensko ima malo skupino s socialno tematiko. Po potrebi pa se vključuje tudi v individualno delo s pacienti – pomoč pri razreševanju socialne tematike. - Štiri srednje med. sestre imajo vsakodnevno v popoldanskem času tematske skupine s pacienti oziroma izvajajo aktivacijsko terapijo. 18 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku se izvaja individualna in skupinska psihoterapija, katere nosilki sta psihiatrinji in psihologinji. Skupinsko psihoterapijo s psihotičnimi pacienti vodita psihiatrinji, skupinsko psihoterapijo z nevrotično strukturirano populacijo pa psihologinji. Izvajajo se tudi suportivne edukacijske skupine s svojci – enkrat mesečno, ki jo vodita DMS ter delovna terapevtka. Program učenja relaksacijskih tehnik (predvsem učenje progresivne mišične relaksacije) vodi delovna terapevtka v dopoldanskem in srednje sestre v popoldanskem času. Bolniki z nevrotskimi težavami izvajajo ta program dvakrat dnevno. V sklopu aktivacijske terapije – nosilka oz. koordinatorka je delovna terapevtka, se izvaja gibalno, likovno, oblikovalno, muziko in biblioterapijo. Nadaljujejo se delavnice Pot k dobremu počutju, ki poteka enkrat tedensko. Edukativne delavnice po načelih VKT na temo depresije je vodila educirana socialna delavka, ki je trenutno na porodniškem dopustu in so bile organizirane le v pomladanskem času (4 – 5 srečanj na posamezen cikel), kasneje pa se tovrstne delavnice niso več izvedle zaradi njene odsotnosti. V okviru sestankov terapevtske skupnosti (1x tedensko), se izvaja tudi trening asertivnosti (pisanje dnevnika, poročanje o športnih in drugih aktivnostih, predstavitve domačega kraja,…). Aktivno kot tudi pasivno sodelovanje na družabnem večeru (1x tedensko) je namenjeno intenziviranju učenja socialnih tehnik in veščin. Poudarek učenja socialnih tehnik in veščin je tudi v sklopu skupin s socialno delavko, ki vodi 1x tedensko (petek) veliko skupino in 1x tedensko malo popoldansko skupino. Mesečno je organizirana suportivno edukacijska skupina za svojce psihotičnih pacientov, ki jo vodi DMS in delovna terapevtka. Nadaljuje se z intenziviranjem dnevnih hospitalnih obravnav, kot tudi nadaljuje z nadaljnjo ambulanto skupinsko psihoterapevtko obravnavo. Tako je organizirana ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za psihotično populacijo, ki jo vodita psihiatrinja in DMS. Skupina se sestaja na 14 dni in traja 45 minut ter ambulantna skupinska psihoterapevtka obravnava za nevrotično strukturirano populacijo pa poteka vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, traja 90 minut, ter jo vodita psihiatrinja in psihologinja. Skupine so namenjene osebam ob predčasnem zaključku hospitalizacije ter osebam, ki se zdravijo sicer že ambulantno, a je indicirana intenzivnejša psihoterapevtska obravnava. Pacienti, ki so vključeni v program dnevne hospitalizacije so organizacijsko vodeni skupaj s hospitaliziranimi pacienti po določenem programu, ki je narejen individualno za posameznika ter glede na vrsto bolezenske simptomatike. Pacienti, ki so vključeni v program obravnave kriznih intervencij so vključeni v skupinsko psihoterapevtsko obravnavo (glede na osebnostno strukturo) ter v intenzivnejše individualno psihoterapevtsko vodenje. DMS in delovna terapevtka sta vključeni tudi v program Psihiatrično zdravljenje v skupnosti, kar pomeni dodatno odsotnost iz oddelka (dva dni mesečno). e. Delo oddelčnega tima: Na psihoterapevtskem oddelku je delo timsko strukturirano. Izmenjava informacij je stalna. Vsakodnevni polurni timski sestanki so namenjeni predstavitvi posameznih pacientov, načrtovanju dela z njimi, kot tudi razreševanju tekoče problematike. Enkrat tedensko so sestanki, na katerih je prisoten celoten tim daljši, namenjeni poglobljenemu spoznavanju pacientov ter načrtovanju odpustov. Na njih se prediskutirajo terapevtski cilji za posameznega pacienta, vrši se evalvacija, določi se datum odpusta. Vsak posameznik tako lahko predstavi svoje videnje posameznega pacienta, s čemer je tudi dana možnost širše obravnave pacienta, ki jo načrtuje in vodi 19 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 psihiater. Natančnejši opis aktivnosti v katere so vključeni posamezni člani oddelčnega tima je bil podan že v predhodnih točkah. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Načrtovano delo na oddelku je bilo tudi v lanskem letu moteno, zaradi okrnjenosti oddelčnega tima (bolniški staleži, porodniški dopust, dodatne delovne obveznosti, nadomeščanje izostankov na drugih oddelkih,…). Kljub temu se trudimo, da se pacientom zagotovi ustrezna kontinuiteta in stalnost terapevta, kar je pogoj za uspešno psihoterapevtsko delo. Prav tako tudi nismo opustili (kljub težavam ob izpadih personala) že uvedenih novih terapevtskih dejavnosti pri delu s pacienti, ki vsekakor pomenijo višjo raven kvalitete obravnave. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Danica Menard, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.4 Oddelek za zdravljenje odvisnosti L1 a. Organizacija dela: Oddelek razpolaga s 30 posteljami (+ 2 zasilki). Je odprt, po spolu mešan. Štiri postelje v moški in dve postelji v ženski sprejemni sobi, so namenjene novosprejetim bolnikom z odtegnitvenimi krizami, drugimi duševnimi in telesnimi zdravstvenimi zapleti odvisnosti. Fizično oviranje se uporabi le izjemoma, v preteklem letu je bilo potrebno v treh primerih agitiranih delirantnih bolnikov. Vzporedno s hospitaliziranimi, zdravimo še bolnike v dnevni obliki. Psiho in socioterapevtsko delo na oddelku, poteka v štirih skupinah z dvema terapevtom, vsakodnevno, dopoldne od 9.30 do 12.00. Vsak dan so bolniki vključeni v vodeno jutranjo telovadbo. V popoldanskem času se udeležujejo sprehodov, družabnih aktivnosti, edukativnih ur s tematiko odvisnosti, zdravega življenjskega stila, nekajenja, higiene, pravilne rabe zdravil. V popoldanskem času zdravljenci tudi pišejo poročila o delu skupine, terapevtske naloge, predstavitve bolezni. Enkrat tedensko prihajajo v skupine sodelujoči svojci, potekajo tudi edukativna predavanja za zdravljence in svojce, tedensko se odvijajo delavnice treninga socialnih veščin, zdravljenci pa imajo tudi možnost vodenega fitnes treninga, ustvarjalne delavnice, glasbeno uro, bralne ure. Vsaj tri dni v tednu teče na oddelku tudi ambulantna dejavnost, individualni pregledi, tri terapevtske amb. skupine. Vzporedno teče na oddelku L1 ambulantna dejavnost. Ob ponedeljkih potekajo individualni pregledi, diagnostika, motivacijski postopki, terapevtska obravnava komorbidnih motenj po zdravljenju odvisnosti, obravnava recidivov,… Vsako 2. sredo poteka skupina za obravnavo recidiva, kamor je vključenih po 6 do 8 bolnikov skupaj s svojci. Skupino vodi psiholog Rok Podkrajšek s koterapevtko Basile Dragico. Ob četrtkih potekata po dve ambulantni skupini za zdravljenje SOA (vsaka skupina po 7 do 10 zdravljencev plus svojci). Ambulantni skupini vodiva zdravnici s koterapevtko Dragico Basile. V okvir ambulantne dejavnosti sodijo tudi skupine odpuščenih bolnikov, ki pridejo na kontrolo 4-krat, v prvem letu po odpustu. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2011 smo na oddelek L1 sprejeli 217 (lani 199) bolnikov, 182 moških in 35 žensk. Odpustili smo 203 (206) bolnikov. V skupinsko zdravljenje odvisnosti je bilo vključenih 183 (176) bolnikov, od teh 96 (108) prvič in 82 (68) ponovno. 28 (29) bolnikov je bilo premeščenih k nam z 20 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 drugih oddelkov PBI , 10 (9) od nas na druge oddelke. Na dnevnem zdravljenju je bilo 44 (45) bolnikov. c. Kadrovska zasedba: Na oddelku dela pet zdravstvenih tehtnic, ki izvajajo 24 urno zdravstveno nego. Kot skupinski terapevti so zaposleni različni vsaj visokoizobraženi profili; dva socialna delavca, tri diplomirane med. sestre (do novembra 2011), ena psihologinja, ena andragoginja in ena delovna terapevtka. Terapevtski pari so oblikovani z upoštevanjem različne osnovne izobrazbe in delovnih izkušenj; 1. skupino vodita soc. delavka Tanja Mesec in DMS Andreja Gruden, 2. Skupino DMS. Aleksandra Ferfolja in dipl. del. terapevtka Saša Pisk, 3. skupino klin. psihologinja Nuška Podobnik in soc. del. Bojan Krivec, 4. skupino dipl. andragoginja Saša Čuk in DMS: Urška Bogataj (do novembra 2011). Konec novembra 2011 je zaključila z delom terapevtka v skupini, diplomirana med. sestra Urška Bogataj. Drugih sprememb v številu in izobrazbeni strukturi ni bilo. V timu prihaja do napetosti zaradi neenakomerne obremenjenosti posameznih poklicev in raznolikosti strokovnega znanja. Nujno je dodatno postdiplomsko izobraževanje iz medicine odvisnosti, ki je že bilo načrtovano, a je zaradi težav pri organizaciji na Psihiatrični kliniki, letos odpadlo. Zdravnici sva obremenjeni z delom na oddelku in v ambulanti. Konec leta 2011 se je pokazala potreba po organizaciji alkohološke ambulante za voznike po prekrških vožnje pod vplivom alkohola, po novem Zakonu o voznikih. Po posvetu z drugimi alkohologi, spec. med. dela in vodstvom PBI smo se trudili za pravočasno ureditev ustrezne samoplačniške ambulante. Glede na število naročenih, predvidevam kadrovsko stisko izvajalcev alkohologov, saj se bo obseg dela povečal vsaj za 3 ambulantne dni mesečno. Potrebno bo ustrezno okrepiti tudi administrativno delo, urediti ustrezen prostor v okviru ambulantnega dela PBI. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Terapevtska dejavnost poteka v skladu z veljavno doktrino za zdravljenje odvisnosti. Izvaja se skupinska socio- in psihoterapija bolezni odvisnosti in komorbidnih duševnih motenj. V primerih komorbidnih duševnih motenj, je potrebna dodatna individualna diagnostična in terapevtska obravnava. Večina bolnikov potrebuje (vsaj prve tedne) intenzivno zdravstveno oskrbo, zaradi odtegnitvenih stanj in vzporednih ali posledičnih telesnih bolezni. Potrebno je delo z družino in drugimi pomembnimi bližnjimi, ki sodelujejo v terapevtskem programu (enkrat tedensko). Sodelujemo s socialnimi službami izven PBI, delovnimi organizacijami, klubi zdravljenih alkoholikov,… V zadnjem letu so se na oddelku nadaljevale edukativne delavnice za izbrane bolnike. Pot k dobremu počutju (Andreja Gruden, Saša Pisk), Varna in pravilna raba zdravil (Aleksandra Ferfolja), Nekajenje (Urška Bogataj). Enkrat tedensko poteka trening socialnih veščin (Tanja Mesec, Saša Čuk). Večjih sprememb v organizaciji dela letos ni bilo. Večina bolnikov je vsaj skupinsko psihološko pregledanih, bolniki s komorbidnimi motnjami tudi individualno. Edukativna predavanja za zdravljence in svojce, so porazdeljena na več članov tima ( J. Milič, N.Podobnik, T. Mesec, S. Čuk, A. Ferfolja, U. Bogataj, B. Krivec ) e. Delo oddelčnega tima: Oddelčni tim ima redno enkrat tedensko sestanke, sicer se odvijajo medsebojne konzultacije in načrtovanje dela tudi sproti, vsakodnevno. Od novembra 2010 teče dvakrat krat mesečno supervizija za terapevski tim. 1. in 3. petek v mesecu jo vodi dr. Marta Cerar Lotrič. 21 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Na oddelku smo opravljali mentorstva različnim poklicnim profilom v izobraževalnem procesu. Organizirali smo srečanje z zamejskimi strokovnjaki iz Trsta in Gorice, ki delajo na področju alkoholizma. Predstavili smo jim naše delo in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje (7.10.2011). Na njihovo povabilo se je nekaj članov našega tima udeležilo okrogle mize na temo: Problemi povezani z alkoholom na Primorskem in v Julijski krajini (7.12.2011 v Gorici v Italiji). Na oddelku se odvijajo občasni sestanki vodij KZA našega področja, ki jih kot predsednik zveze klubov, vodi upokojeni terapevt Aleksander Može. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Anka Lazar, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.5 Gerontopsihiatrični oddelek L2 a. Organizacija dela: Organizacija dela na oddelku je potekala enako kot v zadnjih letih in sicer s 17 posteljami na varovani enoti ter s 17 posteljami na odprti enoti. Obe enoti sta med seboj povezani prostorsko, kakor tudi po izvajanju terapevtskih, medicinskih in negovalnih ukrepov. Tudi v tem letu je bila kapaciteta postelj na intenzivni enoti premajhna glede na število sprejetih starostnikov v našo bolnišnico, zato so se sprejemi le-teh vršili tudi na splošni psihiatrični oddelek. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2011 je bilo na oddelek sprejetih 292 bolnikov, od tega 239 neposredno na oddelek, 53 jih je bilo premeščenih iz drugih oddelkov naše bolnišnice. Odpuščenih je bilo 266 bolnikov, od tega 129 v domačo oskrbo, 96 v domsko varstvo ter 41 premeščenih v somatske bolnišnice. 18 bolnikov smo premestili iz gerontopsihiatričnega oddelka na druge oddelke naše bolnišnice. Ene bolnica je na oddelku umrla pričakovane smrti. Na geriatričnem oddelku med pomembnejše vsebine strokovnega dela spadajo posebni varovalni ukrepi za preprečevanje možnih padcev in posledičnih poškodb glave in okončin ter za zagotavljanje varnosti pri izvajanju medicinsko tehničnih intervencij, največkrat pri parenteralni aplikaciji zdravil ali tekočin. Glede na individualno oceno rizičnosti in glede na dnevni čas, se izvajajo PVU ukrepi v fotelj ali v postelji. V tem letu smo bili s tega področja dela deležni dveh zelo pomembnih pridobitev: pasovi za fiksacijo v fotelj nabavljeni pri uradno registriranem dobavitelju za medicinsko tehnične pripomočke ter zamenjava vseh postelj na odprti in intenzivni enoti z negovalnimi posteljami sredi leta. Prav s slednjo pridobitvijo uspešno zmanjšujemo število PVU ukrepov v posteljo čez noč ter število padcev pri nameščanju ali vstajanju iz postelje. c. Kadrovska zasedba: Do oktobra je na oddelku deloval en zdravnik specialist, z mesecem oktobrom pa dva zdravnika specialista in specializantka, ki je pričela s programom specializacije. Za zagotavljanje primerne strokovne obravnave gerontopsihiatričnih bolnikov na L2 oddelku bi bila potrebna stalna prisotnost dveh zdravnikov specialistov. 22 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Na oddelku so delovale še ena diplomirana medicinska sestra, dve delovni terapevtki, socialna delavka s skrajšanim delovnim časom. Vse so bile vključene tudi v psihiatrično obravnavo bolnikov v skupnosti. V zdravstveni negi so bili zdravstveni tehniki razporejeni v tri delovne izmene in sicer po tri v dopoldanski, tri v popoldanski ter dva v nočni izmeni. V času poletnih dopustov so se dnevne delovne izmene popolnjevale s pomočjo študentov. V decembru mesecu smo se soočali s hudim primanjkljajem kadra v tem profilu zaradi neplaniranih treh daljših bolniških odsotnosti. Kadrovska stiska se je reševala z vključevanjem treh pripravnikov zdravstvene nege v redno delo, kar pa je še vedno predstavljalo povečano obremenitev stalno zaposlenih zdravstvenih tehnikov. d. Oblike terapevtskih dejavnosti: Na oddelku so potekale že utečene terapevtske aktivnosti na varovani in odprti enoti v obliki skupinske in individualne obravnave pacientov, ki so bile prilagojene naravi bolezni, kognitivnim sposobnostim in pokretnosti posameznih pacientov. V okviru oddelčnega tima je poskrbljeno za reden pretok informacij, ki so vezane na obravnavo in zdravljenje pacientov na oddelku. Na vizitah na odprti enoti so prisotni vsi člani tima, razen socialne delavke, ki se vključuje enkrat tedensko na odprti enoti in enkrat tedensko na varovani enoti. Na vizitah na zaprti enoti sodelujejo člani negovalnega tima in diplomirana medicinska sestra. Delovni terapevtki sta vodili različne oblike delovno terapevtskih aktivnosti pretežno na odprti enoti, od tega enkrat tedensko tudi v popoldanskem času. Socialna delavka enkrat tedensko vodi terapevtsko skupino na odprtem oddelku, sicer pa njeno delo temelji na individualni obravnavi pacientov in delu z njihovimi svojci. Enkrat do dvakrat tedensko prihaja na oddelek internist. Nekatere paciente smo vključili v program skupnostne psihiatrične obravnave za čas enega leta po odpustu. Občasno so na oddelku pacienti, ki potrebujejo fizioterapijo po poškodbi spodnjih okončin. Če je strokovno dopustno, vaje s pacientom izvaja delovna terapevtka, po predhodni edukaciji pri fizioterapevtki v ZD Idrija. e. Delo oddelčnega tima: V oddelčnem timu so potekala vsakodnevna dogovarjanja in izmenjava informacij, ki so vezane na diagnostično in terapevtsko obravnavo bolnikov. Daljši tedenski sestanki oddelčnega tima so se realizirali občasno ob petkih. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: Kot velik dosežek na oddelku ocenjujemo zamenjavo postelj z negovalnimi, kar predstavlja večjo varnost za bolnike ter zmanjšano fizično obremenitev za negovalni kader. Ugotavljamo, da se kaže trend skrajševanja čakalne dobe na prosto mesto v domovih. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Marinka Rudolf, dr. med., spec. psihiatrije) 4.1.6 Splošni psihiatrični oddelek L3 a. Organizacija dela: Splošno psihiatrični oddelek razpolaga s 33 posteljami, od tega je 22 postelj na varovani enoti, na odprti enoti pa 11 postelj. b. Število sprejetih, premeščenih ter odpuščenih pacientov: V letu 2011 je bilo na oddelek sprejetih 167 pacientov, premeščenih iz drugih oddelkov 74, premeščenih na 23 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 druge oddelke je bilo 24. Odpustili smo 196 pacientov. V dnevno obliko zdravljenja so bili vključeni 3 pacienti. V letošnjem letu je bilo sedmim pacientom urejena namestitev v dom starejših občanov, trije pacienti so bili sprejeti v stanovanjsko skupino, enemu izmed pacientov pa smo uredili možnost nadaljnje rehabilitacije na Soči v Ljubljani. Na oddelku je bilo 13 pacientov vključenih v neakutno obravnavo, kar je konec leta znašalo 1144 dni neakutne obravnave. Na oddelku je bilo PVU v postelji izveden na 13 pacientih 32-krat in PVU v fotelju 13-krat na 3 pacientih. c. Kadrovska zasedba: Na oddelku je bilo mesečno razporejenih po osem medicinskih sester in en zdravstveni tehnik. V mesecu marcu je bilo na oddelku devet medicinskih sester in eden zdravstveni tehnik, septembra pa je bilo na oddelku razporejenih sedem medicinskih sester in en zdravstveni tehnik. V dopoldanski in popoldanski izmeni sta bili na oddelku razporejeni dve stalni medicinski sestri, v nočnem času pa je bil poleg ene stalne medicinske sestre razporejen še zdravstveni tehnik iz moškega sprejemnega oddelka. Sestava tima se je tekom leta spreminjala zaradi daljše bolniške odsotnosti, izkoriščanja prekomernega števila opravljenih ur in zaključenega šolanja na Visoki šoli za zdravstveno nego. Na oddelku so bile vključene tri diplomirane medicinske sestre. Poleg oddelčne medicinske sestre Jerice Bašelj je bila razporejena še diplomirana medicinska sestra Marjetka Kogoj, ki je bila vključena v dežurno službo bolnišnice in je nadomeščala odsotnost oddelčne medicinske sestre. Z mesecem februarjem se je na delo na oddelek vključila še diplomirana medicinska sestra Alenka Bolčina, ki je bila hkrati vključena v dežurno službo bolnišnice in je nadomeščala odsotnost na oddelku. V letu 2011 je bilo na oddelku kar nekaj kadrovskih sprememb s strani delovne terapije zaradi porodniških dopustov. Do 20.6.2011 je bila na oddelku redno prisotna ena delovna terapevtka, ki ji je pri vodenju aktivnosti trikrat tedensko pomagala delovna terapevtka, ki je kombinirala delo na oddelku L2 in L3. Od 21.6.2011 do 4.11.2011 sta bili na oddelku prisotni dve delovni terapevtki za poln delovni čas. V nadaljevanju leta pa sta bili vključeni dve delovni terapevtki, ena za poln delovni čas, druga pa za krajši delovni čas (6 ur). V delo na oddelku je bila sprva vključena Costa Claudia, univ. dipl. soc. delavka., ki jo je v mesecu aprilu nadomestila pripravnica Kaurič Anja, univ. dipl. soc. delavka, novembra pa je delo socialne delavke prevzela Stolc Jež Alenka, univ. dipl. soc. delavka. Socialna delavka je bila dvakrat tedensko vključena v skupinsko delo na oddelku, hkrati pa vodila skupino v popoldanskem času. Skupino je v povprečju obiskovalo pet pacientov in je potekala v povprečju trikrat mesečno. Do meseca junija sem na oddelku opravljala delo zdravnice sama, kasneje pa je bil na oddelek razporejen Andrej Serafimović, dr. med., spec. psihiatrije. V času bolniške odsotnosti oziroma koriščenja letnega dopusta sta me nadomeščala mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psihiatrije ter Dušanka Fenjveši, dr. med., spec. psihiatrije. Klinični psiholog ni vključen v delo na oddelku. V kolikor se pokažejo potrebe po izdelavi psihološkega poročila, se dogovarjamo sproti. O tekoči oddelčni problematiki se pogovarjamo sproti oziroma težave poskušamo rešiti v okviru oddelčnega tima. d. Oblike terapevtske dejavnosti: Pogovorne skupine, ki jih je vodila diplomirana medicinska sestra so potekale ob četrtkih od 15.00 – 15.45. V letu 2011 so pričeli z uvajanjem programa »Pot k dobrem počutju«. Teme pogovorov so prilagojene glede na zmožnosti zdravljenih pacientov. Evidenca pogovornih skupin je razvidna iz zvezka. Zabeležena je tema pogovora, število udeležencev ter voditelj pogovorne skupine. Aktivnosti delovne terapije so potekale tako v prostorih delovne terapije, kot tudi na oddelku, občasno pa so potekale tudi zunaj bolnišničnega okolja. V program aktivnosti so 24 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 skušali zajeti večino pacientov, razen tistih, ki zaradi bolezenskega stanja niso zmogli sodelovati. Pacienti so bili vključeni v dve skupini, glede na njihove zmožnosti za sodelovanje. Delo s pacienti je potekalo v obliki skupinskih aktivnosti, individualne zaposlitve ter popoldanske aktivnosti, ki potekajo enkrat tedensko. V okviru skupnostnega psihiatričnega zdravljenja je bilo vključenih 8 pacientov, pri katerih je bilo opravljenih 37 obiskov na domu. Na oddelku so potekale klinične vaje za študente Visoke šole za zdravstvo Izola in Nova Gorica, hkrati je bilo organizirano tudi kroženje pripravnikov iz različnih zdravstvenih in socialnih ustanov. V proces kliničnega usposabljanja je bil vključen celotni oddelčni team. f. Drugi dosežki ali problemi, pomembni za oddelek: S strani vzdrževalne službe bi pričakovali tekoče odpravljanje pomanjkljivosti oziroma izvajanje vzdrževalnih del, saj se največkrat konča le pri naročilu. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja oddelka Patricija Logar, dr. med., spec. psihiatrije) 4.2 IZVENBOLNIŠNIČNA PSIHIATRIČNA DEJAVNOST 4.2.1 Psihiatrične ambulante v Psihiatrični bolnišnici Idrija a. Psihiatrični dispanzer Idrija V Psihiatrični ambulanti v Idriji se izvajajo psihiatrični in psihološki pregledi, individualna suportivna in analitska psihoterapevtska obravnava, individualna kognitivna vedenjska terapija, skupinska psihoterapevtska obravnava po načelih VKT, individualno učenje relaksacijskih tehnik, individualna socioterapevtska obravnava, trening učenja socialnih veščin, tečaji avtogenega treninga ter vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj. Tečaji avtogenega treninga potekajo, v kolikor je prijavljeno zadostno število udeležencev (10–12) in jih vodita psihologinji. V lanskem letu se je izvedel en cikel tečaja AT. Končal se je tudi cikel programa vedenjsko kognitivne skupinske obravnave anksioznih motenj, kasneje ni bil več izveden zaradi odsotnosti terapevtov (porodniški dopust). V delo Psihiatričnega dispanzerja v Idriji je bilo vključenih 7 specialistov psihiatrije, od oktobra meseca pa še eden. Število vključenih kliničnih psihologinj je bilo različno (od dve do tri). Število ambulantnih dni v Psihiatričnem dispanzerju Idrija je variralo v odvisnosti od vključevanja in odpiranja novih psiholoških ambulant v Postojni, Kopru in Logatcu. V delo dispanzerja je vključena še DMS (aplikacija depo terapije), socialna delavka po dogovoru in administratorka. V povprečju je bilo opravljenih 17 psihiatričnih ambulant mesečno in tri psihološke. V letu 2011 je bilo 3032 psihiatričnih obravnav, od tega 697 prvič. Število pacientov, ki jih ima posamezen psihiater v obravnavi: - Andrej Serafimović, dr. med., spec. psih. → 74 pac. (dve ambulanti mesečno) 25 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 - Irena Korelc, dr.med., spec. psih. → 63 pac. (dve ambulanti mesečno) - Erika Mitrovič, dr. med., spec. psih. → 102 pac. (dve ambulanti mesečno) - Dušanka Fenjveši, dr. med, spec. psih. → 121 pac. (dve ambulanti mesečno) - Patricija Logar, dr. med., spec. psih. → 178 pac. (štiri ambulante mesečno) - Danica Menard, dr. med., spec. psih. → 176 pac. (štiri ambulante mesečno) - Milena Uršič Straus, dr. med., spec. psih. → 35 pac. (ena ambulanta mesečno) - Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih. → 8 pac. (ena ambulanta mesečno od oktobra) b. Psihiatrična ambulanta v okviru bolnišnice Sem sodijo kontrolne individualne obravnave pacientov po predhodnem dogovoru s posameznimi psihiatri, ki imajo pacienta že v obravnavi, zaradi psihičnega poslabšanja oz. preprečitve hujšega poslabšanja. Teh obravnav je bilo 616, od tega 140 prvih. Sem smo uvrstili tudi ambulantno skupinsko psihoterapevtsko obravnavo odpuščenih pacientov v okviru dejavnosti psihoterapevtskega oddelka. Organizirani sta dve skupini, in sicer za nevrotično in psihotično strukturirano populacijo. Srečanja potekajo dvakrat mesečno / (štiri skupine na mesec) ter jih vodijo terapevti S4 oddelka, in sicer: Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih., Anja Mivšek, DMS, Branka Režun, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. ter Danica Menard, dr. med., spec. psih. Teh obravnav je bilo 296. c. Psihiatrična ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe Sem sodijo pregledi in obravnave pacientov, ki so bili napoteni v našo bolnišnico bodisi za sprejem, pa hospitalizacija ni bila indicirana, bodisi da je bil pacient napoten na nujni psihiatrični pregled. Takih obravnav je bilo 216. Nosilec dejavnosti je dežurni zdravnik, nekaj pregledov je bilo izvedenih v psihiatrični ambulanti v PB Idrija. d. Gerontopsihiatrična ambulanta V tej ambulanti dela en specialist. V letu 2011 je bilo narejenih 293 obravnav (108 prvič). e. Epileptološka ambulanta in EEG laboratorij V okviru EEG laboratorija je bilo obravnavanih 82 ambulantnih (zunanjih) pacientov, v okviru epileptološke ambulante pa je bilo 339 obravnav (153 prvih). V terapevtsko in diagnostično obravnavo sta vključena zdravnik specialist, diplomirana medicinska sestra ter administratorka. f. Alkohološka ambulantna dejavnost V okvir te dejavnosti je zajeta skupinska socio in psihoterapevtska obravnava, v katero je vključen celoten oddelčni tim (z izjemo srednjih sester) ter individualna obravnava pacientov z boleznimi odvisnosti, ki jo izvajata dve specialistki. V letu 2011 je bilo v sklopu individualne dejavnosti 341 obravnav (113 prvih), v sklopu skupinskih obravnav pa 1059 (151 prvih). Nadaljuje se, sicer že večleten, upad storitev na področju ambulantnih skupinskih obravnav. g. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Postojni Nosilki tamkajšnje dejavnosti sta psihiatrinji: Anica Vitez, dr. med., spec. psih., ki ima dve ambulanti mesečno, ter Andreja Fabič, dr. med., spec. psih. s povprečno desetimi ambulantnimi dnevi mesečno – po v naprej objavljenem razporedu. V ambulanti Anice Vitez, dr. med., spec. psih. je bilo narejenih 300 obravnav (85 prvih), v ambulanti Andreje Fabič, dr. med., spec. psih. pa 266 (65 prvih). h. Psihiatrična ambulanta PB Idrija v Logatcu Z dejavnostjo je pričela avgusta lani. Nosilka je Irena Korelc, dr. med., spec. psih., ki ima dve ambulanti mesečno. Narejenih je bilo 102 pregledov, od tega 24 prvih. 26 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 i. Ambulantna psihološka dejavnost V lanskem letu se je intenzivirala psihološka ambulantna dejavnost v ambulantah izven PB Idrija. Delo psiholoških ambulant bo podrobneje podano v poročilu s strani vodje psihološke službe. j. Socialna služba V ambulantno psihiatrično dejavnost se vključuje, v kolikor pacient potrebuje svetovanje oz. storitve s področja, ki jih pokrivajo socialni delavci. Narejenih je bilo 34 obravnav. Vključene pa so tudi v program Psihiatrično zdravljenje v skupnosti. Tabela 17: Pregled ambulantno opravljenih storitev, izraženih z doseženim številom točk Psihiatrična amb. Idrija Psih. amb. v bolnišnici Psih. amb. izven PBI - PA Postojna dr. Vitez dr. Fabič - PA Logatec dr. Korelc PA v času dežurstva Epileptološka amb. EEG laboratorij Gerontopsihiatrična amb. Alkohološka ambulanta - skupinska obravnava - individualna obravnava Psihološka služba - v PBI - izven PBI Socialna služba Skupno št. točk Št. točk v letu 2009 2010 2011 39.698 38.839 37.935 7.666 8.119 9.475 1.250 4.430 1.476 3.618 1.412 4.761 1.783 3.597 4.658 4.589 1.398 1.811 4.603 1.430 4.068 18.572 6.350 18.824 5.218 17.585 5.100 12.805 21.050 5.974 101.839 7.294 110.987 20.395 25.860 150 139.057 V letu 2011 je bilo doseženih 139.057 obračunskih točk, kar je 25 % več kot lani. Plan, odobren s strani ZZZS, je bil 165.869 točk. Nadaljuje se z intenziviranjem storitev v psihiatričnih in psiholoških ambulantah – kot dopuščajo kadrovske možnosti. S selitvijo psihiatričnega dispanzerja iz mesta v prostore Psihiatrične bolnišnice Idrija se je odprla možnost, da se vsa ambulantna dejavnost, ki se vrši v različnih prostorih bolnišnice, preseli na isto lokacijo, a bo potrebno ustrezno razrešiti problem zagotovitve zadostne administrativne podpore. Le-tega smo deloma že razrešili. Tako se bo februarja 2012 dejavnost gerontopsihiatrične ambulante kot tudi del alkohološke ambulantne dejavnosti (ambulanta dr. Miličeve) preselila na novo lokacijo. (Povzetek je sestavljen po poročilu o dejavnosti, ki ga je podala vodja izvenbolnišnične aktivnosti Danica Menard, dr. med., spec. psihiatrije). 27 Psihiatrična bolnišnica Idrija 4.2.2 strokovno poročilo za leto 2011 Poročilo psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (PZS) za leto 2011 V letu 2011 smo v okviru programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki ga izvaja Psihiatrična bolnišnica Idrija spremljali 86 primerov (45 moških, 41 žensk). Zastopanost po oddelkih: Ženski psihiatrični 26, moški psihiatrični 25, geriatrični oddelek 13, splošni psihiatrični oddelek 12 in psihoterapevtski oddelek 10. Zaključili smo 44 primerov (25 moških, 19 žensk). Z drugo obravnavo PZS smo nadaljevali pri 15 pacientih, s tretjo obravnavo pa pri 4 pacientih. V okviru timskega spremljanja (DT, ZN, SS) smo skupaj opravili 2024 storitev – povprečno 404,8 storitve na oddelek. Povprečno je bilo opravljenih: - 21,3 storitve na vodenega pacienta - 5,8 obiska na zaključenega pacienta a. Od celokupno vodenih 86 bolnikih je bilo v letu 2011 hospitaliziranih 24 pacientov, skupaj so imeli 43 hospitalizacij (2216) dni. Povprečno 1,8 hospitalizacije na hospitalizacije pacienta (24 pacientov). Povprečno 92,3 dni na hospitalizirane paciente (24 pacientov). Op.: Dnevi hospitalizacije se občutno zvišajo zaradi treh moških pacientov, ki so imeli ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. b. Od celokupne skupine zaključenih primerov (44 pacientov) je bilo hospitaliziranih 19 pacientov, skupaj 30 hospitalizacij (1421 dni). Povprečno 0,7 hospitalizacije na obračunanega pacienta (44 pacientov). Povprečno je hospitalizacija pacienta trajala 74,8 dni (19 pacientov). Op.: Dnevi hospitalizacije se občutno zvišajo zaradi treh moških pacientov, ki so imeli ukrep obveznega zdravljenja (nad šest mesecev). c. Hospitalizacije pred PZS zaključeni (44 pacientov): V letu 2011 je bilo hospitaliziranih 27 pacientov, skupaj 50 hospitalizacij, skupaj 11501 dni. Povprečno 1,1 hospitalizacije na obračunanega pacienta (44 pacientov). Povprečno je hospitalizacija pacienta trajala 230,0 dni (27 pacientov). Op.: Dnevi hospitalizacije se občutno zvišajo zaradi dveh moških pacientov, ki sta bila v PBI več kot deset let. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je pripravila mag. Klavdija Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. delavka) 4.2.3 Poročilo o delu EEG laboratorija V elektroencefalografskem laboratoriju se izvaja EEG preiskavo na EEG aparatu proizvajalca Nicolet. EEG sistem je računalniško podprt ter omogoča video spremljanje ter zapis izvida v elektronski medij. EEG omogoča snemanje iz 23 kanalov ter računalniško podprt sistem za dodatne interpretacije podatkov. Kadrovska struktura v EEG laboratoriju je nespremenjena. Izvajalka preiskave je diplomirana medicinska sestra, z opravljeno specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje 28 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 elektroencefalografije. Posnetke odčituje in ocenjuje zdravnik psihiater s podiplomskim študijem iz elektroencefalografije ter epileptologije. V letu 2011 je bilo izvedenih 320 EEG preiskav, od tega bilo 234 preiskav opravljenih pri hospitaliziranih pacientih, 86 pa pri pacientih, ki so bili na preiskavo napoteni iz drugih ambulant (družinske medicine, psihiatrične ambulante, nevrološke ambulante..). Diplomirana medicinska sestra, ki izvaja snemanje EEG-jev je v maju 2011 prevzela tudi funkcijo glavne medicinske sestre. Izkušnje kažejo, da obveznosti obeh funkcij ni mogoče opravljati v rednem delovnem času ter se kaže s povečano delovno obremenitvijo oz. kopičenjem delovnih ur. (Poročilo je pripravil mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih.) 4.3 SLUŽBE IN DEJAVNOSTI VEZANE NA ZDRAVSTVENE ENOTE 4.3.1 Psihološka služba Leto 2011 je delo psihološko službe zaznamovalo intenzivirano delo v ambulantah – organiziranje ambulant za klinično psihologijo izven matične ustanove. Okrepilo se je število ambulantnih dni v Kopru v okviru Zdravstvenega zavoda Celjenje (v začetku je ambulanta obratovala en dan v tednu, z majem 2011 pa je prešla na štiri dni v tednu), povečal se je tudi obseg dela v okviru Zasebne ambulante za pedopsihiatrijo Lee Šinkovec, dr. med. (iz enega dneva na dva), v jesenskih mesecih je steklo tudi delo v Ambulanti v Logatcu(najprej en dan v mesecu, kasneje dva dneva v mesecu). Delo v Postojni je teklo po že ustaljenem urniku, enako tudi v okviru Psihiatričnega dispanzerje v Idriji. V okviru bolnišnice v organizaciji dela ni bilo večjih sprememb, se pa je sledil trend povečevanja terapevtskega dela . a. Kadrovska zasedba: Kadrovska zasedenost številčno ostaja ista kot preteklo leto - PB Idrija je zaposlovala 8 psihologov in sicer: - 5 univ. dipl.psihologinje – spec. klin. psih - 2 univ. dipl. psihologe - specializante klin. psih. - 1 univ.dipl. psiholog V preteklem letu smo upokojitev ene izmed kolegic (v drugi polovici leta) nadomestili z novozaposleno diplomirano psihologinjo. Razporeditev po delavnih nalogah je sledila osnovnemu ogrodju (vključenost v posamezne time oddelkov), določeno mero sprotno prilaganje pa je narekovala kadrovska zasedenost tako znotraj psihološke službe, kot tudi spreminjanje potreb znotraj ustanove. V tem letu je bilo v bolnišnici v povprečju stalno prisotnih šest psihologov, in sicer je bila ena psihologinja vključena v delo na oddelku za zdravljenje odvisnosti kot skupinska terapevtka, ostali psihologi pa so razporejeni na delo na » psihiatričnih« oddelkih v okviru matične ustanove in opravljali delo v ambulantah. Specializantka je bila v tem letu na porodniškem dopustu, specializant je v jesenskih mesecih (koncem septembra) zaključil s opravljanjem specializacije izven matične ustanove. Zaradi večje potrebe po ambulantnem delu , je v drugi polovici leta upokojena kolegica to delo opravljala pogodbeno. Dve psihologinji sta magistri znanosti, en psiholog pripravlja doktorat znanosti. 29 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 b. Organizacija dela: Ohranjena je organizacijska shema preteklih let in sicer se je opravljalo psihološko delo za potrebe bolnišnice, intenziviralo pa se je delo v okviru Ambulante za klinično psihologijo – za potrebe Psihiatričnega dispanzerja v Idriji (ambulantno delo), v Kopru, Postojnskem, v Logatcu, večanje uslug pri varstvu mladostnikov in otrok v okviru Zasebne ambulante pedopsihiatrinje Šinkovec Lee. Delo v bolnišnici: Shema razporejenosti v okviru bolnišnice je ustaljena, se pa prilagaja glede na kadrovsko zasedenost. Tekom celega leta je bila ena psihologinja razporejena na dela skupinskega terapevta na Oddelku za zdravljenje odvisnosti, dvakrat mesečno je sodeloval pri vodenje skupine »recidivistov« en specializant. Poleg terapevtskega dela v skupini in tudi individualnih obravnav, se je v obravnavno pacientov z oddelka za zdravljenje odvisnosti, vključevala že tudi v diagnostični fazi (psihodiagnostika). Sicer pa prevladuje delo psihoterapevtske narave – delo v skupini z osebami odvisnimi od alkohola, njihovimi svojci, sodeluje se tudi pri edukaciji za zdravljence in njihove svojce. Nadaljuje se kombiniranje »skupinskega« pregleda v smislu screeninga in individualnega pregleda kombiniranega s terapevtskimi intervencijami. Krepi se tudi individualno terapevtsko delo s pacienti po odpustu z bolnice kot nadgradnja kontrolnih pregledov (ambulantno vodenje). Ostali psihologi so izpolnjevali potrebe po psihološki obravnavi na ostalih, »psihiatričnih oddelkih« in ambulanti. Vezanost posameznih psihologinj, vpetost v terapevtske skupnosti na posameznih oddelkih predstavlja neko konstanto, pri čemer moram izpostaviti, da je v preteklem letu bila ta shema okrnjena na moškem intenzivnem oddelku. Delo samo je vezano na delo s posameznikom in skupinami pacientov. Poudarki v tem odnosu pacient – psiholog so odvisni od namena pregleda, oz. obravnave, pa tudi potrebe pacienta. Tako se v obravnavo posameznega pacienta psiholog vključuje v fazi psihodiagnostične opredelitve, kar se pogosto razširi v širšo psihološko pomoč, vključujoč svetovalno, suportivno delo. Vse večjo vlogo pridobiva individualna psihoterapevtska obravnava in vodenje, ki je na S4 in oddelku za zdravljenje odvisnosti že ustaljena, na intenzivnih oddelkih, kjer je potreba po diagnostičnem delu večja, pa se psihologi pogosteje vključujejo tudi s svetovanjem, suportom. Vse to opredeljuje delo v okviru tema oddelka – vezano na obravnavo pacienta, ima pa lahko tudi edukativno vlogo. Z vidika pogostosti uporabe teoretskega modela, je vedenjsko-kognitiven pristop že v ustaljeni rabi, uporablja pa se tako okvire spoznanj psihodinamike, analitskega pristopa, skupinske dinamike, integrativne psihoterepije, družinske terapije, realitetne terapije….. V bolnišničnih pogojih je v procesu diagnostične in individualne terapevtske obravnave (suportivno vodenje, obravnava po principu VKT,..), bilo obravnavanih 361 pacientov. Večina je še vedno z osnovnim namenom psihodiagnostične opredelitve, vendar razmejevanje v procesu diagnostičnega in suportivnega, je v tem odnosu pacient – psiholog, manj jasno. Drugo vrsto pristopa v delu psihologa je skupinska terapevtska obravnava pacientov. Po različnih oddelkih je tudi različno vsebinsko zasnovana. Na moškem S3 oddelku so do maja 2011(do preusmeritve kolegice v pretežno ambulantno delo) tekla tedenska skupinska srečanja na »odprtem delu oddelka« – skupina je tematsko zasnovana. Vključeni so predvsem pacienti, katerih akutna faza bolezni se tiša. Seveda pa se ta preverjen in ustaljen pristop skupinske psihoterapevtske obravnave dnevno uporablja na oddelku za zdravljenje odvisnosti (skupina poteka 2 krat dnevno). 30 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Glede na program dela na S4 oddelku je skupinska psihoterapevtska obravnava organizirana dvakrat tedensko. Na S4 oddelku pa skupinsko psihoterapevtsko obravnavo pacientov, katerih težave bi umestili v okvir nevrotskih, prilagoditvenih, anksiozni …motenj, »kadrovsko pokritost« zagotavlja psihološka služba v celoti (terapevtski par). Za zagotavljanje strokovnosti, to zahteva vključevanje dveh psihologov v team in širše spremljanje dogajanja na tem oddelku. Istočasno pa to predstavlja tudi več individualnega terapevtskega dela in vodenja. Po potrebi se psihologi vključujemo tudi v potek programa Psihosocialne skrbi. Člani psihološke službe v PBI smo vključeni tudi v različne skupine oz. komisije, nujne za funkcioniranje bolnišnice kot ustanove, vključeni smo v različna strokovna združenja (Zbornica kliničnih psihologov, društvo psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov…) kolegi Nuška Podobnik, Špela Hvalec, Rok Podkrajšek so tudi aktivni člani. Delo v okviru Ambulante za klinično psihologijo: Leto 2011 je zaznamovalo intenziviranje klinično psihološkega dela v ambulantnih pogojih. Ta se je okrepil tudi izven matične ustanov in sicer na Postojnsko, Koprsko in Logaško. Pokrivali smo potrebe po klinično psihološkem delu za potrebe Psihiatričnega dispanzerja v Idriji in za potrebe pedopsihaitrčne ambulante Lee Šinkovec, dr. med., Zavoda Celjenje ter Psihiatrične ambulante Ego, potrebe psihiatrične ambulante na Postojnskem, organizirane s strani PBI. Pacienti so v obravnavo napoteni bodisi s strani osebnih zdravnikov ali specialistov, psihiatrov. V tem letu je bilo v ambulantno obravnavo vključenih 370 pacientov – od tega sicer prevladujejo psihodiagnostični pregledi, vse pogostejše pa so tudi potrebe po individualnem vodenju, svetovanju, psihoterapevtski obravnavi (125 pacientov je bilo vključenih v terapevtsko vodenje) V tem letu je bila organizirana skupina za učenje relaksacije in dinamsko orientirano obravnavo(predvidenih 10 srečanj), utečeno je tudi delo skupine pacientov po odpustu iz bolnišnice ( pacienti z S. IV oddelka) Obseg dela v okviru ambulantnih storitev lahko reprezentativneje ponazorimo s obračunanimi točkami v okviru storitvenega sistema – zaračunanih je bilo 46255,26 točk ( v okviru matične ustanove 20394,86, v ambulantah izven matične ustanove je bilo opravljenih 25860,40točk), kar predstavlja realizacijo in še 5,4% preseganje dogovorjenega plana z ZZZS za leto 2011. K večjemu obsegu ambulantnih storitev je prispeval s svojim delom celoten team psihologov zaposlenih v PBI. Večino storite je bilo opravljenih v okviru rednega delavnega časa zaposlenih, del storitev (opravljenih v ambulanti v Logatcu in del v okviru dispanzerja v Idriji je bilo opravljenih po pogodbi o delu). c. Zadrege: Srečevanje s preusmeritvijo dela na ambulante predstavlja na eni strani izziv, na drugi strani se srečujemo z nekaj manjšo sistematiziranostjo dela v bolnišnici, predvsem zaradi manjše kadrovske stabilnosti; s povečanjem obsega dela, je večja tudi obremenjenost z delom. Tako za naslednje leto predvidevam večji poudarek na zgrajevanju te utečenosti in sicer s prestrukturiranostjo kadrov, popolnitev naših vrst po opravljenem specilaitičnem izpitu, kot tudi obnovitvijo in vnašanjem novih vsebin (npr. skupine na S2 oddelku..) (Povzetek sestavljen po poročilu vodje psihološke službe Branke Režun, spec. klin. psihologije) 31 Psihiatrična bolnišnica Idrija 4.3.2 strokovno poročilo za leto 2011 Aktivacijska terapija a. Organizacija dela in kadrovska zasedba: V letu 2011 je bilo za izvajanje programov aktivacijske terapije zaposlenih 15 delovnih terapevtov: - Vodja aktivacijske terapije – diplomirana delovna terapevtka – 1 - Namestnik vodje aktivacijske terapije – diplomirana delovna terapevtka – 1 - Diplomirana delovna terapevtka – 11 - Višji delovni terapevt, univ. dipl. organizator – 1 - višji delovni terapevt – 1 Vendar so bile štiri delovne terapevtke, ki so pričele s porodniškim dopustom že v letu 2010 deloma odsotne tudi v letu 2011. Programe aktivacijske terapije izvajamo tako na bolniških oddelkih kot v prostorih delovne terapije, športno rekreativnih površinah bolnišnice, v bližnji in širši okolici bolnišnice ter v samem mestu. Programe skupnostne skrbi pa na domovih pacientov, v njihovem okolju ter v dnevnih centrih nevladnih organizacij kamor so naši pacienti vključeni. Svoje skupne usmeritve in delo usklajujemo na vsakodnevnih sestankih. V aktivnosti po 15 uri smo aktivno vključeni vsi delovni terapevti. Izvajamo jih redno, skrbimo za nadomeščanje, v večini primerov tudi v času poletnih dopustov. Kadar imamo organizirane skupne dejavnosti za vse paciente pa urnik podaljšamo dokler je potrebno. Dejavnosti izvajamo individualno ter v malih in velikih skupinah. Občasno, v okviru večjih prireditev, pa tudi v zelo velikih skupinah – nad 90 udeležencev. b. Vključevanje delovnih terapevtov v terapevtske time in ostala razporeditev: - S2: 2 delovni terapevtki (1 za intenzivno enoto in 1 za odprto) - S3: 2 delovna terapevta (1 za intenzivno enoto in 1 za odprto enoto) - S4: do 18.7. 2011 1 delovna terapevtka za obe skupini, od 18.7. Do 11.11. 2 delovni terapevtki, od 14.11. Ponovno samo 1 - L1: 1 delovna terapevtka – skupinski terapevt - L2: do 20.6. 2011 1,5 delovne terapevtke, nato 2 delovni terapevtki - L3: do 20.6. 2011 1,5 delovne terapevtke , nato 2 delovni terapevtki - Prostori delovne terapije: do 20.5. 2011 2 delovna terapevta, nato 3 delovni terapevti S tem številom delovnih terapevtov skušamo zagotoviti nemoteno izvajanje planiranih programov za vse skupine pacientov vseh oddelkov in tudi na oddelku za delovno terapijo. Vključujemo se v vse terapevtske time, kjer prispevamo svoj delež tako pri načrtovanju celostne obravnave kot pri izvajanju delovnoterapevtskih aktivnosti, s katerimi bi pacienti pridobili ali izboljšali veščine za čim bolj samostojno, učinkovito in varno obvladovanje življenjskih aktivnosti v domačem ali na novo organiziranem okolju ter si smiselno organizirali in izkoristili prosti čas. Pri tem nas vodijo teoretična izhodišča procesa delovne terapije usmerjene na klienta, kjer so pacientove sposobnosti in nezmožnosti, pacientov aktivni prispevek v obravnavi ter partnerski odnos glavna gibala izbora vsebin dejavnosti. Upoštevamo tudi: Kaj pacient želi, kaj hoče in kaj svojci in okolje od njega pričakujejo. Ta spoznanja pa so glavna vodila na katera področja usmeriti intervencije delovnega terapevta. c. Osnovni podatki o dejavnosti in službi: Delovnoterapevtske obravnave se odvijajo individualno in skupinsko z namenom, da bi okrepili ali razvili tiste pacientove prešibke ali manjkajoče sposobnosti in veščine, ki so 32 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 potrebne, da vsak posameznik samostojno, učinkovito, varno ter zadovoljno obvladuje aktivnosti. To pa so aktivnosti s sledečih področij: funkcionalna gibljivost in mobilnost, osebna urejenost, funkcioniranje v družbenem okolju, sposobnosti za opravljanje in ohranitev službe, dokončanje študija, vodenje gospodinjstva, urejanja stanovanja in družinskih dejavnosti ter smiselno in socialno sprejemljivo organiziranje in koriščenje prostega časa. V te namene delovni terapevti načrtujemo, organiziramo in vodimo skupinske in individualne obravnave. Najbolj utečene so naslednje: • Aktivnosti za funkcionalno gibljivost in mobilnost - Jutranja rekreacija – 9 skupin vsak delovni dan - Vaje na fitnes napravah – 7 skupin dvakrat/teden ali večkrat - Gibalna terapija – 9 skupin enkrat/teden ali večkrat - Krajši sprehodi – 1 skupina vsak delovni dan, ostale glede na vremenske razmere – 2-3 krat/teden - Daljši sprehodi – občasno - Pasivno razgibavanje-po potrebi - Športne aktivnosti-občasno • Kreativne aktivnosti – 9 skupin enkrat/teden • Likovne aktivnosti – 1 skupina enkrat/teden • Aktivnosti za ohranjanje in izboljšanje kognitivnih sposobnosti – 4 skupine enkrat/teden, 2 skupini dvakrat/teden • Sestanki oddelčnih terapevtskih skupnosti – 7 skupin enkrat/teden, 1 skupina vsak delovni dan • Glasbene aktivnosti ( muzikoterapija, glasbeno-likovne aktivnosti, poslušanje glasbe v kombinaciji s petjem, plesom in spremljavo z instrumenti) – 5 skupin enkrat/teden, 2 skupini dvakrat tedensko • Družabne aktivnosti – 3 skupine enkrat/teden • Komunikacijske aktivnosti – 3 skupine enkrat/teden • Biblioterapija in bralne aktivnosti – 3 skupine enkrat/teden • Planiranje aktivnosti za čas vikenda – 2 skupini dvakrat/teden, ostali občasno • Relaksacija – 1 skupina dvakrat/teden • Produktivne aktivnosti – občasno • Gospodinjske aktivnosti (učenje, trening, ocenjevanje) – večinoma individualno, skupinsko le v sklopu večjih prireditev • Aktivnosti v bivalnem okolju – večinoma individualno • Uporaba računalnika (oblikovanje besedil, dostop do interneta za potrebe študija, službe ali pridobivanje podatkov za potrebe terapevtskih aktivnosti) – individualno • Skupina za svojce – 1 skupina enkrat/mesec • Skupina Pot k dobremu počutju – 2 skupini enkrat/teden • Pomoč pacientom za udeležbo pri verskih dejavnostih Zgoraj navedene programe in aktivnosti z namenom pacientove večje in kvalitetnejše udeležbe pri aktivnostih v svojem ožjem in širšem življenjskem okolju dopolnjujemo še s kulturnimi, rekreativnimi, športnimi, družabnimi in zabavnimi programi in prireditvami, ki so v pasivni ali aktivni obliki namenjeni večjim in manjšim skupinam pacientov. V letu 2011 smo pripravili: - 11 skupinskih predstavitev likovnega izražanja pacientov – na hodniku DT - 1 likovni natečaj za zaščitni znak 38. KŠT - s 3 deli smo sodelovali na razstavi: Kliklerce, kliklni, špice - z 9 deli smo sodelovali na 15. Likovnem bienalu 33 Psihiatrična bolnišnica Idrija - strokovno poročilo za leto 2011 dvakrat so na naših razstavnih panojih gostovali učenci 3. razreda OŠ Idrija enkrat je na naših razstavnih panojih gostoval učenec OŠ Črni Vrh 6 koncertov – z gostujočimi skupinami 3 potopisna predavanja z gostujočimi posamezniki 2 nastopa plesnega kluba Idrija izdali smo 4 številke 42. letnika glasila pacientov Mozaik z ekipami pacientov smo se udeležili družabno-športno-rekreativnih srečanj v Vojniku in Mariboru v prostorih DT je vsak drugi četrtek potekal šahovski krožek ogled razstav v galerijah v Idriji, ogled Akvarija druge družabne, kulturne, športne in zabavne prireditve (4 kvizi znanja, 3 sklopi ustvarjalnih delavnic, risanje dlani v okviru akcije Podajte nam roko, dve šahovski simultanki z gospodom Kovačem, športne igre, turnir v družabnih igrah…) Večji projekti: - 22. Maksov spominski šahovski teden (15.3. tekmovanje v kartanju, 16.3. turnir med pacienti, 17.3. odprti turnir posameznikov v pospešenem šahu) - 17. Slikarski ex-tempore za paciente slovenskih psihiatričnih bolnišnic – 15.6. 2011 – 23 udeležencev iz 5 slovenskih psihiatričnih ustanov - 38. Kulturno športni teden od 27.9.2011 do 6.10.2011 – kulturna, športna, družabna in zabavna prireditev, enkratna v slovenski psihiatriji, ki jo vsako leto oblikujejo in soustvarjajo pacienti, zaposleni-glavno težo in odgovornost nosijo delovni terapevti, meščani Idrije ter gostje iz širšega primorskega prostora. Organizacijski vodja tega več dimenzionalnega projekta je bila v tem letu diplomirana delovna terapevtka Mojca Vidmar. - Projekt Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe v sodelovanju z ICRO. Poleg naštetega pa smo skupaj z ICRO organizirali in pomagali pri izvedbi naslednjih delavnic: izdelava adventnih venčkov, oblikovanje gline, izdelava mozaika, oblikovanje voska, oblikovanje dražgoških kruhkov. Dokumentacija je shranjena v arhivu DT in ZTS. Po potrebi, stanju in sposobnostih pacientov občasno oblikujemo tudi druge razne oblike skupinske dejavnosti, ki pa so krajše narave. Skoraj vse navedene aktivnosti izvajamo tudi individualno glede na ugotovljene potrebe in izražene ter dogovorjene želje bolnikov. Sem spadajo predvsem ocenjevanja – OSA, AMPS, testiranja, vaje in učenje veščin za obvladovanje zahtev dnevnih aktivnosti na različnih življenjskih in interesnih področjih, ki jih izvajamo izključno individualno glede na pacientove potrebe in zahteve ožjega in širšega okolja. Vključujemo se tudi v programe Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. V letu 2011 smo na domovih pacientov opravili 280 obravnav pri 67 osebah. Sodelovanje, kvaliteto participacije in odnos do terapevtskih aktivnosti pri vseh pacientih redno spremljamo in beležimo na obrazcu: Sodelovanje v aktivnostih delovne terapije – 34 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Obr.:PBI-DT: 2/04, celoten proces delovne terapije pri posameznih pacientih pa je zabeležen v Kartonu delovne terapije – Obr.: PBI-DT: 1/04. d. Morebitne novosti pri organizaciji dela, drugi dosežki in problemi: Novost pri organizaciji dela je bil projekt Usposabljanje za življenjsko uspešnost-most do izobrazbe, ki smo ga izvajali v sodelovanju z ICRO. Od začetka novembra pa do konca decembra so tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času potekale najrazličnejše delavnice s področja spoznavanja tujih dežel, kulinarike, telesne aktivnosti, učenja igranja na kitaro, ročnih spretnosti in druge. Večino teh aktivnosti smo aktivno izvajali delovni terapevti. Ponovno pa izpostavljamo naslednji problem: Zaradi porodniških dopustov sta bili dve delovni terapevtki odsotni skoraj polovico leta 2011, dve pa skoraj celo leto. Njihovo odsotnost pa smo nadomestili izključno s prerazporeditvijo ostalih delovnih terapevtov. Terapevtskih programov v takem obsegu oziroma na tak način kot do sedaj ne bo več mogoče izvajati. Potreben bo tehten premislek o prioriteti bolniških oddelkov in novi optimalni razporeditvi delovnih terapevtov po enotah. (Povzetek je sestavljen po poročilu o delu aktivacijske terapije, ki ga je podala vodja aktivacijske terapije Darja Poljanec, dipl. del. ter.) 4.3.3 Socialna služba a. Kadrovska zasedba: V bolnišnici je redno zaposlenih sedem socialnih delavcev, ki delajo na naslednjih področjih: mag. Andreja Grudnik Seljak, univ. dipl. soc. del. – vodja socialne službe (S4 oddelek); od maja 2011 dalje na porodniškem dopustu, Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del. – skupinski terapevt (OZO PBI), namestnik vodje socialne službe Tanja Mesec, univ. dipl. soc. del. – skupinska terapevtka (OZO PBI), mentorica za socialno delo. Martina Uršič, univ. dipl. soc. del. – (L2 oddelek), mentorica za socialno delo. Alenka Stolc Jež, univ. dipl. soc. del. – (L3 oddelek od novembra 2011 dalje, prej S2) mag. Klavdija Širaj Mažgon, univ. dipl. soc. del. – (S3 oddelek), koordinatorka nadzorovane obravnave, mentorica za socialno delo, svetovalka za projekte na področju duševnega zdravja, vodja strokovnega tima za psihiatrično skrb v skupnosti Marica Pavlišič, dipl. soc. del. – (S2 oddelek od septembra 2011 dalje) Anja Kaurič, univ.dipl.soc.del. – pripravnica (od 1.3.2011 do 29.2.2012) Vse socialne delavke na psihiatričnih oddelkih so tudi koordinatorke oddelčnih timov za izvajanje storitev v psihiatrični oskrbi v skupnosti (skupnostno psihiatrično zdravljenje). Claudia Costa, univ.dipl.soc.del. je bila zaposlena do 31.3.2011 – socialna delavka na oddelku L3; kordinatorka za skupnostno psihiatrijo, koordinatorka nadzorovane obravnave, mentorica za socialno delo in koordinatorka prakse za študente FSD. b. Delovni pogoji: V letu 2011 se je povečal obseg dela in obremenjenost socialne službe, tako zaradi daljših odsotnosti kot povečanega obsega delovnih nalog. 35 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 O veliki obremenjenosti govori dejstvo, da smo v letu 2011 znotraj socialne službe opravili 687 delovnih dni nadomeščanja (nadomeščali 2,6 socialna delavca). S programom Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti se je povečal obseg dela, zaradi česar je bilo potrebno terapevtske aktivnosti in naloge socialne službe uskladiti z novimi, vse večjimi potrebami in zahtevami programa SPZ. Socialna služba je, kot je razvidno iz Poročila o skupnostnem psihiatričnem zdravljenju za leto 2011, opravila največ storitev pri izvajanju programa SPZ. Povečuje se število odsotnosti zaradi terenskega dela. V letu 2011 so bile socialne delavke odsotne 78 delovnih dni samo zaradi izvajanja obiskov po programu SPZ. V prihodnje bi bilo potrebno za nemoteno delo in zagotavljanje najvišje kakovosti opravljanja hospitalnih dejavnosti in izvajanja programa SPZ okrepiti socialno službo z dodatnim socialnim delavcem. c. Dejavnosti na ravni bolnišnice: Stalnico v delu socialnih delavk predstavljajo: - urejanje zdravstvene dokumentacije (največkrat prihajajo pacienti brez KZZ, PZZ, pa tudi z neurejenim OZZ); - vzpostavljanje stika s svojci pacientov in drugimi pomembnimi osebami v njihovi ociale mreži; - pomoč pri urejanju finančnih zadev (dvigi s pooblastilom oz. Spremstvo in pomoč – pacientu pri urejanju teh zadev); - vodenje oddelčnih blagajn s hrambo in delitvijo denarja in osebnih predmetov pacientk in pacientov; - pomoč pri urejanju upravno-pravnih zadev (vključno s spremljanjem na teren); - povezovanje s pristojnimi CSD in skupaj z njimi urejanje ociale problematike tudi na terenu; - organiziranje timskih sestankov v bolnišnici z vsemi vpletenimi v reševanje konkretne socialne situacije; - razvijanje skupinskega dela; - izvajanje in koordiniranje dela v skupnosti (skupnostna psihiatrija); - kontaktiranje in sodelovanje s koordinatorjem v skupnosti. V letu 2011 je bilo v PBI brez urejenega zdravstvenega zavarovanja (OZZ in PDZZ) sprejetih naslednje število pacientov: na oddelku L1 je bilo 18 pacientov brez KZZ, 9 brez PDZZ; na oddelku L2 je bila ena oseba brez OZZ; na oddelku L3 je bilo 7 pacientov brez KZZ, dva brez OZZ, dva brez PDZZ; na oddelku S2 je bilo 12 pacientk brez KZZ, 3 brez OZZ in 4 brez PDZZ; na oddelku S3 je bilo 48 pacientov brez KZZ, 8 brez OZZ in 54 brez PZZ; na oddelku S4 sta bili dve osebi brez KZZ, dve brez PZZ. d. Terapevtsko delo na oddelkih: S2: Popoldansko skupinsko delo poteka enkrat tedensko, vsebino predstavljajo interakcijske vaje s treningom socialnih veščin. V letu 2011 je bilo takšnih skupin 34, na katerih je bilo povprečno prisotnih 8 pacientk. Na S4 vodila 5 skupin Treninga socialnih veščin. S3: mag. Klavdija Širaj Mažgon: popoldansko skupinsko delo poteka enkrat tedensko, takšnih skupin je bilo 35. S4: 26x vodenje psihotične skupine; 7x sodelovanje v ambulantni skupini odpuščenih pacientov (druga skupina); 15x vodenje skupine: pogovor in razreševanje morebitne 36 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 socialne problematike; 3x sodelovanje v skupini svojcev, 14x vodenje skupine Trening socialnih veščin. Alenka Stolc Jež: 4x vodenje skupine: pogovor in razreševanje morebitne socialne problematike, 27x vodenje skupine Trening socialnih veščin. L1: Na oddelku opravljata delo skupinskega terapevta v okviru hospitalnega programa, kar vključuje vsakodnevno skupinsko delo s pacienti in enkrat tedensko s pacienti in svojci ter ambulantni program, ki vključuje skupinsko delo s pacienti in svojci v obdobju enega leta po odpustu iz bolnišnice, približno štiri do petkrat letno (Tanja Mesec je izvedla 23 skupinskih srečanj, Bojan Krivec pa 16). Trening socialnih spretnosti poteka enkrat tedensko v dopoldanskem času. V letu 2011 je bilo takih delavnic 46, vanje je bilo vključenih 99 pacientov, povprečno 9 na skupino. Vodita jih Saša Čuk in Tanja Mesec, slednja je na njih sodelovala 33x. L2: Martina Uršič: Ob petkih od 11.15 do 12.00 ure poteka skupina na odprtem oddelku, ki jo izmenično vodi z medicinsko sestro. To je pogovorna skupina z elementi treninga kognitivnih funkcij, treninga socialnih spretnosti,… Skupina je v letu 2011 potekala pod vodstvom socialne delavke 18x. L3: Claudia Costa, Anja Kaurič, Alenka Stolc Jež: Ob ponedeljkih od 15h do 15.45 poteka na oddelku skupina za paciente. Tekom leta je bilo skupno izvedenih 30 skupin od tega je Claudia Costa izvedla 6 skupin, Anja Kaurič 20 skupin in Alenka Stolc Jež 4 skupine. Povprečno je bilo vključenih 5 pacientov. Tematika se je prilagajala glede na populacijo pacientov in aktualne dogodke (pogovorne skupine, vaje za spomin, trening socialnih veščin ipd.). e. Delo s svojci: Na vseh oddelkih poteka delo s svojci v obliki individualnih pogovorov. Skupine s svojci delujejo na treh oddelkih: L1: delo s svojci poteka v vseh skupinah enkrat tedensko; S4: izvedena so bila 4 srečanja f. Terensko delo: Vključuje pomoč pri urejanju konkretnih zadev za oz. s pacienti, obiski na domu, spremstva v DU, stanovanjske skupnosti, sestanke na CSD, spremljanje na sodišče, banke ipd. Tovrstnih odhodov je bilo skupaj 92. g. Timski sestanki z zunanjimi akterji: V letu 2011 so socialni delavci sodelovali na 46 timskih sestankih z zunanjumi akterji, od tega 8 izven PBI in 38 v PBI. h. Urejanje namestitev oz. premestitev v institucije: Skupaj primerov: 70 L2: 45 oseb (DU: 41 oseb, Posebni zavod: 4 osebe) L3:11 oseb (DU: 7 oseb, Rehabilitacijski center Soča: 1 oseba, Stan.skupina: 3 osebe) S2: 2 osebi (Stan.skupina :1 oseba, DU: 1 oseba) S3: 11 oseb (Stan. Skupina: 7 oseb, DU: 1, SVZ: 3) S4: 1 oseba (Stan.skupina :1 oseba) (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredoval namestnik vodje socialne službe Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.) 37 Psihiatrična bolnišnica Idrija 4.3.4 strokovno poročilo za leto 2011 Medicinsko kemični laboratorij a. Laboratorijske storitve: Predstavljen spekter naših analiz in število izvedenih analiz v letu 2011. V prilogi 1 je navedeno število analiz po posameznih parametrih za leta 2004 do 2011, v prilogi 2 je prikazana primerjava v številu preiskav med letoma 2010 in 2011. (Prilogi 1 in 2 sta shranjeni v osnovnem poročilo v arhivu) Celokupno število preiskav (60106) ostaja primerljivo s preteklim letom. Zabeležen je značilen porast preiskav ščitničnih hormonov (TSH,fT3, fT4; > 50%) in valproata (> 30%). Poleg 1717 izvedenih testov na droge v laboratoriju, se je na oddelke izdalo še 1674 testov. b. Spekter preiskav – spekter preiskav je enak kot lansko leto. Osnovne biokemijske analize smo izvršili na 4392 vzorcih, od tega je bilo 130 zunanjih naročnikov. Primerjava s prejšnjimi leti: 2002 – 2790 vzorcev (2601 bolnišničnih in ambulantnih pacientov, 189 zunanjih naročnikov) 2003 – 2843 vzorcev (2744 bolnišničnih in ambulantnih pacientov, 99 zunanjih naročnikov) 2004 – 3107 vzorcev (3019 bolnišničnih in ambulantnih pacientov, 88 zunanjih naročnikov) 2005 – 3096 vzorcev (2962 bolnišničnih in ambulantnih pacientov, 134 zunanjih naročnikov 2006 – 3138 vzorcev (2963 bolnišničnih ali ambulantnih pacientov, 175 zunanjih naročnikov) 2007 – 3733 vzorcev (3517 bolnišničnih ali ambulantnih pacientov, 216 zunanjih naročnikov) 2008 – 4183 vzorcev (3851 bolnišničnih ali ambulantnih pacientov, 332 zunanjih naročnikov) 2009 – 4317 vzorcev (4181 bolnišničnih ali ambulantnih pacientov, 136 zunanjih naročnikov) 2010 – 4143 vzorcev (4006 bolnišničnih ali ambulantnih pacientov, 136 zunanjih naročnikov) Število poslanih brisov na MRSA se je povečalo iz 366 primerov na 468. Število naročil za folno kislino in vitamin B12 se je povečalo iz 181 na 205 primerov. c. Letni stroški za nakup laboratorijskega materiala in reagentov: Celotni stroški za laboratorijski material so v letu 2011 znašali 41.019 €. d. Zakonske določbe na področju laboratorijske dejavnosti: Slovenska akreditacija je začela z aktivnostmi za akreditacijske postopke medicinskih laboratorijev po standardu ISO 15189, ki je sicer osnova Pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (Uradni list 64/04 11.6.2004). Zaenkrat v Sloveniji še nimamo akreditiranega medicinskega laboratorija. e. Prostori, analizatorji in ostala laboratorijska oprema: 25.08.2010 smo se preselili v nove prostore. Z ureditvijo ostalih bivših prostorov uprave PBI, smo decembra 2011 dobili še prostor za potrebe garderobe. Arhiv zaupnih podatkov smo uredili v centralnem arhivu bolnišnice (Arhiv III). Pogoje za odvzemno mesto krvi po Pravilniku (Uradni list 64/04 11.6.2004:»prostor, ki ga medicinski laboratorij uporablja za odvzem vzorcev, mora biti prilagojen preiskovančevim potrebam in varovanju njegove zasebnosti«) bomo izpolnili z ureditvijo skupnega prostora za potrebe aplikacije depoja in odvzema krvi. 38 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 V plan nabave za prihodnje leto bomo uvrstili nakup kontrolne opreme za nadzor temperature v delovnem prostoru in hladilnih telesih. LABORATORIJSKI INFORMACIJSKI SISTEM Po selitvi v nove prostore smo takoj začeli z aktivnostmi za postavitev laboratorijskega informacijskega sistema (LIS). Na osnovi zbranih ponudb smo se odločili za ponudbo firme KOBIS d.o.o. Zagon LIS-a smo izvedli 03.05.2011, povezavo z bolnišničnim sistemom Birpis21 pa 08.06.2011. Prva naročila v elektronski obliki in elektronsko pošiljanje izvidov so bila izvedena 9.6.2011. Razen nekaterih manjših začetnih težav, smo prehod na elektronsko poslovanje uspešno izvedli. V oktobru je bila vzpostavljena internetna povezava tudi z laboratoriji v ZDI (Idrija in ZP Cerkno). Preko elektronske povezave si izmenjujemo naročila in rezultate analitike na področju imunologije. f. Zunanja ocena kakovosti laboratorijskega dela: Tudi letos smo se udeležili republiške kontrole kvalitete dela SNEQAS, kjer lahko 4-krat letno kontroliramo točnost naših analiz oz. medlaboratorijsko primerljivost. Analitiko ščitničnih hormonov (4-krat letno), prolaktina in zdravil, hematologijo in teste na psihoaktivne substance (2-krat letno) preverjamo tudi z nemško neodvisno mednarodno kontrolo DGKL, ki jo izvaja Referenčni inštitut za bioanalitiko (RFB) v Bonnu. g. Laboratorijska dejavnost za zunanje naročnike: Laboratorijske dejavnosti za zunanje naročnike je malo. Na področju imunologije (analitika ščitničnih hormonov) so že pred uveljavitvijo Pravilnika o pogojih, ki jih mora izpolnjevati laboratorij za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (URADNI LIST RS št.64/ 11.6.2004), veljala pravila glede strokovnih in tehničnih kompetenc za izvajanje analitike ščitničnih hormonov. Ker je naš laboratorij zagotavljal ustrezne pogoje, ZDI pa je zagotovil dovolj vzorcev za prvi najem imunološkega analizatorja, od leta 2002 izvajamo v laboratoriju PBI analitiko na področju imunologije tudi za ZDI na način, da si delimo materialne stroške preiskav, sorazmerno številu naročil. Z vodstvom ZDI smo se dogovorili, da bomo v naslednjem letu zaračunavali tudi storitev analize vzorcev na imunološkem analizatorju. V letošnjem letu smo za potrebe ZDI izvedli 3336 imunoloških preiskav (ščitnični hormoni in PSA); udeležba ZDI pri skupnih preiskavah (ščitnični hormoni) je 64%. Z zaračunavanjem vloženega dela bomo pokrili velik del stroškov za kontrolni material. h. Kadrovski problemi v zvezi s funkcioniranjem enote: Delo v sedanjem obsegu pokriva kader v zasedbi en laboratorijski tehnik in specialist medicinske biokemije – vodja laboratorija. i. Urgentni primeri: V letu 2011 smo imeli 5 urgentnih primerov izven rednega delovnega časa. j. Problematika laboratorija: V letošnjem letu je bil z vpeljavo elektronskega naročanja rešen največji oz. najpogostejši problem v predanalitiki – napopolna/ napačna dokumentacija. Večjih problemov, ki bi jih bilo potrebno izpostaviti, ni. Kot je že navedeno, bo potrebno izboljšati sisteme kontrole delovnega okolja (nadzor temperature in vlažnosti). 39 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 k. Laboratorijska dejavnost na bolniških oddelkih: Sodelovanje med laboratorijem in oddelki je brez posebnih problemov. Oddelke obveščamo o novostih pisno in ustno, neposredno na raportih oddelčnih medicinskih sester. Za prihodnje leto planiramo prenos izvajanja kontrole kvalitete na glukometrih na izvajalce POC testov. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je posredovala vodja medicinsko-kemičnega laboratorija dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem.) 4.3.5 Zdravstvena administracija Zdravstvene administracije organizacijsko v letu 2011 nismo spreminjali. Kot ena izmed enot medicinskega sektorja je zaradi načina dela vsebinsko razdeljena na tri enote – administracija v S in L stavbi ter v psihiatričnem dispanzerju. Kadrovska zasedba se je med letom spreminjala (zaradi dveh porodniški dopustov): poleg vodje administracije je bilo v administraciji razporejenih še tri do pet zdravstvenih administratork, od katerih je ena večino svoje delovne obveznosti opravljala v psihiatričnem dispanzerju. Avgusta meseca je pričela z dejavnostjo še ambulanta v Logatcu (dvakrat mesečno), ki jo tudi »pokriva« zaposlena v administraciji. V psihiatričnem dispanzerju (v delo katerega je bilo vključenih 7, proti koncu leta pa 8 zdravnikov specialistov psihiatrije, klinični psihologi, ena višja med. sestra za aplikacijo depo terapije) je bilo v lanskem letu opravljenih mesečno povprečno 17 psihiatričnih ambulant in tri psihološke. Delo v administraciji je vezano na vsa opravila povezana s hospitaliziranimi (v lanskem letu je bilo sprejetih 1608 in odpuščenih 1597 pacientov, skupnostna psihiatrija) ter ambulantno vodenimi pacienti (gerontopsihiatrična ambulanta, epileptološka ambulanta, ambulanta za zdravljenje odvisnosti – skupinska in individualna obravnava, psihiatrična ambulanta v okviru bolnišnice, EEG laboratorij, ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe, ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava odpuščenih pacientov v okviru dejavnosti psihoterapevtskega oddelka, psihiatrična in psihološka ambulanta izven PBI) kot tudi druga administrativna dela. Sam proces dela narekuje vedno več administrativnega dela. Z zaposlitvijo delavke po pogodbi je bil vsaj deloma rešen problem administracije v L stavbi (odsotnost ene administratorke zaradi porodniškega dopusta), kjer se poleg tekočih opravil v zvezi s hospitalizirani pacienti opravljajo tudi ambulantna dela (ambulanta v okviru bolnišnice, alkohološka ambulantna dejavnost, v okvir katere je zajeta skupinska socio- in psihoterapevtska obravnava, v katero je vključen celoten oddelčni team (z izjemo srednjih sester) ter individualna obravnava pacientov z boleznimi odvisnosti, ki jo izvajata obe specialistki). Še vedno pa ostaja problem v administraciji S oddelkov. Gre za centralno sprejemno pisarno, kjer administratorka poleg tega opravlja tudi ambulantno delo (psihiatrična ambulanta v okviru bolnišnice – kamor sodijo individualne obravnave pacientov po predhodnem dogovoru s posameznimi psihiatri ter ambulanta skupinska psihoterapevtska obravnava (štirikrat mesečno), psihiatrična ambulanta v okviru izvajanja dežurne službe, gerontopsihiatrična ambulanta – dvakrat mesečno, EEG laboratorij). 40 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Težave, s katerimi se administratorke pri svojem delu srečujemo, so povezane predvsem z neurejenim zdravstvenim zavarovanjem (ob čemer velja poudariti, da nam je v teh primerih v veliko pomoč socialna služba). V preteklem letu so se intenzivirale storitve tako v psihiatričnih kot psiholoških ambulantah. Decembra meseca se je v prostore bolnišnice preselil tudi psihiatrični dispanzer iz mesta. Zaradi pomanjkanja administrativnega kadra so, žal, nastopile težave pri zagotavljanju administrativne podpore na novi lokaciji dispanzerja, saj se je s tem odprla možnost, da se na novo lokacijo preseli vsa ambulanta dejavnost, ki se izvaja na različnih mestih v bolnišnici. Težave z zagotavljanjem nemotenega procesa dela se zaradi pomanjkanja administrativnega kadra pojavljajo tudi v primeru nepredvidenih oz. daljših odsotnosti (bolniški stalež), pri koriščenju letnega dopusta, tudi pri nadomeščanju administratorke v dispanzerju (študijske obveznosti), zagotoviti je bilo potrebno tudi nadomeščanje administratorke v ambulantah izven PBI. Že večkrat sem poudarila, da primanjkuje administrativnega kadra, saj bi morali biti – poleg vodje – v administraciji S in L oddelkov stalno prisotni dve zdravstveni administratorki ter (z novim letom) dve administratorki tudi v psihiatričnem dispanzerju, sicer lahko pričakujemo, da bo prišlo do prekomerne izgorelosti, saj ob taki intenziteti dela le-tega žal ne bo več mogoče izvajati in usklajevati. Spremembe na različnih področjih vplivajo tudi na delo v zdravstveni administraciji, za kar skrbimo z redno nadgradnjo informacijskega sistema BIRPIS (znotraj njega še program za fakturiranje) in udeležbo na različnih delavnicah in seminarjih. (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je sestavila vodja zdravstvene administracije Ines Bevk) 4.3.6 Lekarna V letu 2011 je bilo nabavljeno za 267.523 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov, kar je za 4.030 EUR (1,5%) manj kot v letu 2010. Na naročilnice je bilo izdano za 263.477 EUR zdravil in medicinskih pripomočkov (brez doniranih zdravil), kar je za 1.497 EUR (0,6%) manj kot v letu 2010. V tabeli 18 so zbrani podatki o vrednosti porabe zdravil in medicinskih pripomočkov posameznih stroškovnih mest v letih 2010 in 2011 ter razlika v porabi v letu 2011 glede na leto 2010. Vrednosti porabe doniranih zdravil niso upoštevane. 41 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Tabela 18: Vrednost izdaje na naročilnice v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 2010 2011 Razlika v porabi (EUR) S2 58.773 52.709 - 6.064 S3 47.970 47.467 - 503 S4 20.687 25.506 + 4.819 L1 11.771 10.794 - 977 L2 70.414 68.911 - 1.503 L3 47.778 49.455 + 1.677 PSIHIATRIČNA AMBULANTA IDRIJA 563 851 + 288 PSIHIATRIČNA AMBULANTA / 193 / LOGATEC PSIHIATRIČNA AMBULANTA POSTOJNA STERILIZACIJA URGENTNA AMBULANTA EEG BIOKEMIČNI LABORATORIJ BOLNIŠNIČNA LEKARNA DELOVNA TERAPIJA KUHINJA VZDRŽEVALNA SLUŽBA UPRAVA SKLADIŠČE PERILA SOCIALNA SLUŽBA ZAŠČITA DELAVCEV PBI – CEPIVA JEDILNICA ZA BOLNIKE PSIHOLOŠKA SLUŽBA SKUPAJ Razlika v porabi (%) - 10,3 - 1,1 + 23,3 - 8,3 - 2,1 + 3,5 + 51,2 / / 36 / / 1.087 1.004 276 1.259 364 54 1.191 129 593 371 65 172 841 1.496 508 1.253 353 36 1.377 48 307 387 3 556 - 246 + 492 + 232 -6 - 11 - 18 + 186 - 81 - 286 + 16 - 62 + 384 - 22,6 + 49,0 - 84,1 - 0,5 - 3,0 - 33,3 + 15,6 - 62,8 - 48,2 + 4,3 - 95,4 + 223,3 424 32 264.974 371 20 263.477 - 53 - 12 - 1.497 - 12,5 - 37,5 - 0,6 Iz zaloge vrnjenih zdravil je bilo izdano 651 zdravil v približni skupni vrednosti 11.618 EUR. V bolnišnični lekarni smo v preteklem letu pripravili 136 magistralnih pripravkov. Narejenih je bilo 42 Izvidov kliničnega farmacevta. S področja Ravnaje z zdravili so bila napisana 3 navodila ter 1 obrazec (Obrazec za presojo ustreznosti ravnanja z zdravili). 31.03.2011 smo uvedli posebne naročilnice za zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij ter Evidenco porabe zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij. Evidenco vodimo v lekarni. V tabeli 19 so zbrane vrednosti prejema, porabe in zaloge zdravil in medicinskih pripomočkov ter vrednosti porabe antipsihotikov, antidepresivov , anksiolitikov / sedativov / hipnotikov, zdravil za zdravljenje demence, antiparkinsonikov, antiepileptikov, zdravil za sistemsko zdravljenje infekcij, medicinskih pripomočkov in vseh zdravil v letih 2008, 2009, 2010 in 2011. 42 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Tabela 19: Primerjalna tabela 2008/ 2009/ 2010 /2011 PREJEM PORABA ZALOGA (na dan 31.12.) ANTIPSIHOTIKI – poraba ANTIDEPRESIVI – poraba ANKSIOLITIKI/SEDATIVI/HIPNOTIKI – poraba ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE DEMENCE – poraba ANTIPARKINSONIKI – poraba ANTIEPILEPTIKI – poraba ZDRAVILA ZA SIST. ZDRAVLJ. INFEKCIJ – poraba MEDICINSKI PRIPOMOČKI – poraba ZDRAVILA – poraba 2008 299.247 288.484 49.459 125.443 19.328 4.752 10.643 3.461 6.224 8.622 59.995 228.489 2009 265.731 271.906 41.585 119.267 13.223 4.810 9.666 3.096 6.376 6.274 55.184 216.722 2010 271.553 264.974 45.177 118.663 10.519 5.134 8.753 3.251 8.449 4.462 55.096 209.878 2011 267.523 263.477 46.549 109.139 11.852 5.607 7.861 3.955 9.014 6.048 57.992 205.485 Opomba: Poraba doniranih zdravil ni upoštevana. Še vedno ni urejeno nadomeščanje farmacevta v primerih daljše odsotnosti (Zakon o lekarniški dejavnosti, Ur.l. RS št. 9/92, člena 5 in 7, Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti, Ur.l. RS št. 39/06, člen 6). (Povzetek je sestavljen po poročilu, ki ga je podala vodja bolnišnične lekarne Cvetka Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm.) 43 Psihiatrična bolnišnica Idrija 5 strokovno poročilo za leto 2011 NEKATERI DRUGI POMEMBNEJŠI STROKOVNEGA DELA V ZAVODU PARAMETRI 5.1 Strokovno medicinski svet SMS je imel v letu 2011 pet rednih sej. Na njih se je obravnavalo: - Razporejanje diplomiranih medicinskih sester na oddelek L3. - Organizacija in odgovornost zagotavljanja ustreznega nadomeščanja diplomiranih medicinskih sester ob planiranih in neplaniranih odsotnostih po oddelkih. - Strokovni kriterij za razporejanje diplomiranih medicinskih sester. - Predstavitev programa kliničnega usposabljanja študentov 3. letnika dodiplomskega študija Zdravstvene nege iz Izole in Nove Gorice. - Pregled prijav kandidatov za delovno mesto glavne medicinske sestre. - Obravnava Pilotskega projekta skupnostne psihiatrije v Notranjski regiji – predlog doc. dr. Vesne Švab. - Pregled in potrditev nove klinične poti Presnovne motnje pri bolnikih z duševnimi motnjami. - Potrditev nove članice SMS. - Mnenje o vključevanju prostovoljcev v delo s pacienti v bolnišnici. - Vključevanje DMS v ambulantno psihiatrično delo. - Seznanitev s problematiko organiziranja zadostne administrativne podpore v Psihiatričnem dispanzerju. - Problematika in omejitve pri iskanju ustreznega prerazporejanja terapevtov v psihološki službi. (Poročilo pripravila predsednica SMS Danica Menard, dr. med., spec. psih.) 5.2 Komisija za obvladovanje bolnišničnih okužb Komisija deluje v sestavi Anite Trpin Katarić, dr. med., ZOBO, Andreje Uršič, DMS, SOBO, Lidije Mrak, DMS, dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem., Cvetke Bačar Bole, mag. farm., spec. klin. farm, mag. Marka Pišljarja, dr. med., namestnika ZOBO. V komisijo je vključena tudi epidemiologinja Tatjana Frelih, dr. med., zaposlena na IVZ v Ljubljani, ki se jo konzultira v skladu z potrebami po dodatnem mnenju epidemiologa. Komisija je imela v letu 2010 dva sestanka. Seznanjala se je s Pravilnikom o strokovnem nadzoru izvajanja programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. KOBO je obravnaval in potrdil Program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb – preprečevanje širjena MRSA. V letošnjem prvem četrtletju smo povečali delež kontrol okužb z MRSA na 30% sprejetih pacientov. Komisija je analizirala porabo antibiotikov v letu 2010, ki se je v primerjavi s preteklim letom povečala. KOBO je sprejel strokovne zahteve za izvajanje čiščenja bolnišničnih prostorov. Komisija je sprejela razrešitev članice KOBO mag. Vesne Čuk, prof. zdr. vzgoje ter sprejela za članico Lidijo Mrak, dipl. med. sestro, glavno med. sestro bolnišnice. Komisija se je seznanila s potekom urejanja dokumentacije o cepljenju proti ošpicam pri zdravstvenih delavcih v PBI. Na pobudo Cvetke Bačar Bole, mag. farm. smo uvedli enoten obrazec za naročanje antibiotikov. Komisiji je bila predstavljena POCT oz. laboratorijsko testiranje ob pacientu. (Poročala dr. Bojana Križaj, spec. med. biokem.) V skladu s Pravilnikom o dopolnitvah Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanje in obvladovanja bolnišničnih okužb (Ur. list RS, št. 10/2011) je bila imenovana 44 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Komisija za zdravila v sestavi Cvetka Bačar Bole, mag. farm., Logar Patricija, dr. med., Anita trpin Katarić, dr. med. (Delo komisije je iz zapisnikov povzel mag. Marko Pišljar, dr. med., namestnik ZOBO) 5.3 Komisija za obveščanje o opozorilnih in nevarnih dogodkih: Komisija deluje v sestavi: Andrej Serafimović, dr. med., predsednik komisije, Marinka Rudolf, dr. med., Nuška Podobnik, spec. klin. psih., Marjetka Kogoj, dipl. med. ses., Enes Liđan, zdr. teh. Komisija je obravnavala en primer ter ga v skladu s pravili predstavila MZ. Pripravila je analizo dogodkov ter predlagala ustrezne ukrepe. Vsebina je razvidna iz arhiva komisije. 5.4 Organizacija nujne medicinske pomoči (NMP): Organizacijo NMP v bolnišnici vodita Dušanka Fenjveši, dr. med., spec. psih. in Jerica Bašelj, dipl. med. sestra. Koncem leta 2011 je bil izveden tečaj začetnih postopkov oživljanja, ki ga izvaja Slovensko združenje za urgentno medicino in Svet za reanimacijo v skladu z evropskim združenjem. Tečaj so skupno opravili vsi zdravniki ter diplomirane medicinske sestre oz. tehniki v PB Idrija. 5.5 Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih Po Zakonu o duševnem zdravju smo v bolnišnici v letu 2011 prijavili 300 oseb, ki so bile sprejete na zdravljenje v nujnem primeru brez njihove privolitve (v letu 2010 – 253 oseb, v letu 2009 – 215, v letu 2008 – 143, v letu 2007 – 141 oseb). Pomembnejši dvig prijav gre na račun kratkega osemurnega roka prijave pacienta sodišču. Na predlog psihiatričnih bolnišnic, Republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo ter sodišč, ki na svojem področju obravnavajo sprejeme bolnikov proti volji na intenzivne enote bolnišnic, je bila na Ministrstvu za zdravje ustanovljena delovna skupina, ki je predlagala spremembe Zakona o duševnem zdravju. Pred sprejemom novega zakona so namreč pacienti v večjem deležu v postopku sprejema sprejeli prostovoljno odločitev o zdravljenju. Ob razumnejšem, npr. 48urnem roku bi v terapevtskem postopku lažje sprejeli soglasje k zdravljenju, ob sicer ustrezni motivaciji za obravnavo, kar predstavlja bolj konstruktivno in pacientu prijaznejšo rešitev. Navkljub jasnemu predlogu sprememb dopolnitev zakona ni bila izvedena. Dokaj velik delež primerov (81) pripada prijavljenim bolnikom z demenco, ki so bili sprejeti zaradi napredovalega poteka demence ter psihičnih in vedenjskih, pa tudi somatskih bolezenskih stanj. 5.6 Evidenca uporabe posebnih varovalnih ukrepov: Posebne varovalne ukrepe izvajamo v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Republiški strokovni kolegij za psihiatrijo. Zdravstveno osebje ima redna izobraževanja na temo uporabe posebnih varovalnih ukrepov. V letu 2011 smo v bolnišnici uporabili posebne varovalne ukrepe zaradi nezmožnosti obvladovanja lastnega stanja zaradi duševne motnje (delirantna stanja, obvladovanja nevarnega vedenja) ali omogočanje medicinskih obravnav (infuzija, sonda) v 320-ih primerih (v letu 2010 v 332-ih). Bolnišnica vodi redno evidenco uporabe PVU. 45 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 5.7 Evidenco predpisovanja psihotropnih zdravil preko predpisanega odmerka V skladu z Zakonom o duševnem zdravju je bolnišnica evidentirala pet primerov, večinoma v primerih predpisanih benzodiazepinov pri zdravljenju alkoholnega delirija. Komisija je sestavljena iz dveh psihiatrov, zaposlenih v bolnišnici ter zunanjega psihiatra. 5.8 Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja V letu 2011 so bili v bolnišnici na zdravljenju zaradi ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja štirje pacienti, eden je bil odpuščen po zaključenem zdravljenju. Koncem leta 2011 so se v bolnišnici tako nahajali trije pacienti z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja. V jeseni leta 2011 je po sklepu Ministrstva za zdravje ter Ministrstva za pravosodje bil na Psihiatričnem oddelku Mariborske bolnišnice uradno ustanovljen Forenzični oddelek za potrebe celotne Slovenije. Zaradi kadrovske podhranjenosti zaenkrat oddelek ne funkcionira ter se sistem zdravljenja oseb z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja obravnava nadalje v pristojnih regionalnih psihiatričnih bolnišnicah. 46 Psihiatrična bolnišnica Idrija 6 strokovno poročilo za leto 2011 UVAJANJE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI BOLNIŠNICE a. Delovanje bolnišničnega odbora za kakovost in varnost pacientov V skladu z nacionalnimi usmeritvami za razvoj kakovosti zdravstva pri Ministrstvu za zdravje, je v bolnišnici organiziran odbor za kakovost v sestavi: direktorice bolnišnice mag. Viktorije Gorjup, univ. dipl. soc., predstojnika bolnišnice mag. Marka Pišljarja, dr. med., spec. psih., glavne medicinske sestre bolnišnice Lidije Mrak, dipl. med. sestra, spec. in vodje komisije za kakovost, dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem. b. V bolnišnici je oblikovana komisija za kakovost v sestavi: vodje komisije za kakovost dr. Bojane Križaj, spec. med. biokem., članov komisije za kakovost Janje Milič, dr. med, spec. psih., Aleksandre Ferfolja, dipl. med. ses., Mateje Zelenc, univ. dipl. psih., mag. Andreje Gruden Seljak, univ. dipl. soc. del., Alenke Tušar, univ. dipl. inž. el. Ter mag. Špele Hvalec, univ. dipl. psih. Člani komisije so se sestali na enem sestanku ter sprejeli načrt aktivnosti v tekočem letu. Potrebno bi bilo intenziviranje aktivnosti tako Odbora za kakovost, kot tudi komisije s pripravo racionalnega načrta in usmerjanja dela na področju kakovosti. c. Izvajanje rednih notranjih strokovnih nadzorov Redne strokovne nadzore v bolnišnici opravimo v skladu s pravilnikom o internem strokovnem nadzoru. Medicinsko kemični laboratoriju opravljajo redne zunanje kontrole kvalitete dela v smislu kontrol točnosti analiz oz. medlaboratorijske primerljivosti. V bolnišnici redno spremljamo nezaključenost popisov bolezni odpuščenih pacientov. Dosedanji nadzor ter ukrepi so doprinesli k nadaljnjemu zmanjšanju števila nezaključenih popisov v prvem mescu po odpustu, in sicer na 0,74% (v letu 2010 je 1,7%). d. Varnostne vizite: Na vseh šestih psihiatričnih oddelkih potekajo dnevno timski sestanki pod vodstvom vodje oddelka. Osebje obravnava aktualno problematiko na oddelku ter postopke na področju diagnostike, nege aktivacijske terapije, rehabilitacije ter socialne podpore. Izvajanje pogovorov o varnosti Tedenski sestanki oddelčnih timov so namenjeni natančnejšemu spoznavanju posameznih primerov bolnikov ter za reševanje morebitnih zapletov. Pogovori o varnosti potekajo v okviru terapevtskih timov ter rednih sestankih ob menjavi služb. Oddelčni timi izvajajo zapisnike sestankov. e. Morbiditetne in mortalitetne konference: Obravnava posameznih primerov pacientov potekajo v okviru timov posameznih psihiatričnih oddelkov. Potrebno pa bi bilo ponovno intenzivirati predstavitve primerov bolnikov, ki jih predstavljajo specializanti v okviru razreševanja zapletenejših diagnostičnih in terapevtskih postopkov in procesov obravnave v bolnišnici. Organizacijo morbiditetnih konference vodi Marinka Rudolf, dr. med., spec. psih. f. Ob četrtkih so v okviru zdravniškega kolegija predavanja s področja kliničnih in farmakoloških vsebin. Izvajajo jih vabljeni predavatelji, večinoma v okviru podpore posameznih farmacevtskih podjetij. g. Klinične poti: V bolnišnici smo pripravili klinično pot spremljanja presnovnih motenj pri bolnikih z duševnimi motnjami. Klinična pot natančno opredeljuje parametre meritev ter časovno razporeditev spremljanja parametrov. Klinična pot je namenjena pacientom, ki v toku zdravljenja prejemajo antipsihotično in antidepresivno terapijo. Klinična pot opredeljuje 47 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 normalne in patološke vrednosti za povišano telesno težo, dislipidemijo, moteno presnovo glukokoze, arterijsko hipertenzijo ter opredeljuje ukrepe za obravnavo presnovnih presnovnih motenj. Po petih letih smo pripravili revizijo klinične poti starostna depresija. Poseben poudarek je bil namenjen kliničnim in diagnostičnim postopkom ter funkcionalni in racionalni izvedbi. Obe klinični poti sta v celoti v prilogi poročila. h. Kazalniki kakovosti OBVEZNI KAZALNIKI: Po navodilih Ministrstva za zdravje smo spremljali obvezne kazalnike, in sicer vsi padci in padci iz postelje na 1000 oskrbnih dni odraslih pacientov, število preležanin (RZP – razjede zaradi pritiska) nastale v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih bolnikov in kazalnik kolonizacije z MRSA. V letu 2011 je bilo za področje psihiatrije potrebno spremljanje dveh kazalnikov za vsakega sprejetega pacienta, ki je bil prvič sprejet zaradi shizofrenije (število zdravil ob odpustu in trajanje hospitalizacije) ter nenačrtovani ponovni sprejemi v 30 dneh po odpustu zaradi shizofrenije in bipolarne motnje. 1. Število vseh padcev v bolnišnici v letu 2011: Vir podatkov je evidenca padcev na internih obrazcih za neželene dogodke v okviru zdravstvene nege PB Idrija. Število vseh padcev na 1000 oskrbih dni za obdobje od 01.01.2011 do 31.12.2011 je bilo 1.1, število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni pa 0.4. V letu 2011 se je v bolnišnici zgodilo 70 padcev, kar je 4.2% vseh obravnavanih pacientov. Število vseh evidentiranih padcev se v obdobju od leta 2004 do 2011 povečuje, v lanskem in letošnjem letu pa je enako (70). Načrt za izboljšave v letu 2011 vključuje nadaljnje spremljanje neželenih dogodkov in padcev ter analiza le-teh na podlagi natančne izpolnitve obrazcev incidentov in neželenih dogodkov. Potrebno je nadaljnje osveščanje kadra z dodatnimi internimi izobraževanji o problematiki padcev ter težnja k timskemu pristopu obravnave padcev, kar pomeni vključevanje vseh profilov zdravstvenega tima v aktivnosti preprečevanja, obravnavanja in zniževanja števila padcev. Vzporedni cilj analize neželenih dogodkov je tudi ugotoviti obremenjenost negovalnega kadra ter načrtovanje števila kadra za zagotavljanje varnosti pri pacientih. Analiza podatkov prikazuje število vseh padcev po posameznih oddelkih (slika 7), natančno in časovno opredelitev preko dneva, število padcev glede na mesto dogodka, posledice padcev, ukrepi ob padcu, število kadra na oddelku, število padcev po delovnih izmenah, število padcev iz postelje po spolu. ŠTEVILO PADCEV PO ODDELKIH 6% 7% 0% 0% L1 L2 50% 37% L3 S2 S3 S4 Slika 6: Razdelitev vseh padcev po posameznih oddelkih (Kazalnik sta pripravili Andreja Kodela, dipl. med. s. Lidija Mrak dipl.m.s.,spec.) 48 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 2. Delež razjed zaradi pritiska (RZP) v letu 2011: V letu 2011 je v bolnišnici nastalo sedem razjed zaradi pritiska. Na 1000 hospitaliziranih pacientov to pomeni 4,25 RZP. Glede na leto 2010 se število RZP v bolnišnici ni povečalo. Večje število RZP beležimo na bolniškem oddelku, kjer je pri pacientih prisotnih več dejavnikov tveganja (gerontopsihiatrični oddelek). V istem letu je bilo ob sprejemu v Psihiatrično bolnišnico idrija evidentiranih šest primerov RZP, to je 3,65 primerov/1000 sprejetih pacientov. Načrt za izboljšave vključuje ocenjevanje pacientov glede na njihovo ogroženost za nastanek RZP, dosledno izvajanje načrtovanega preventivnega programa, pomembno pa je tudi kontinuirano izobraževanje in usposabljanje negovalnega kadra. ). Število nastalih RZP 25 20 15 10 5 0 Leto 2006 Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Leto 2011 Slika 8: Pojavnost RZP v PB Idrija po letih (Kazalnik je izdelala Nataša Hvala, dms) 3. Kolonizacija z MRSA: Kazalnik predstavlja število pacientov, ki je bilo v času od 01.01.2011 do 31.12.2011 koloniziranih z MRSA v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Namen kazalnika je spremljanja kolonizacije in okužb z MRSA ter preverjanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja bolnišničnih priporočil za obvladovanje bolnišničnih okužb. Od sprejetih 1.608 pacientov so v letu 2011 bili odvzeti brisi nadzornih kužnin pri 467 pacientih (29%). Ugotovljenih je bilo 13 pozitivnih okužb z MRSA, kar pomeni 8,08 na 1000 sprejemov v tekočem letu. Pri vseh pacientih na L2 in L3 oddelku, koloniziranih z MRSA je bila izvedena izolacija in dekolonizacija. V 9 od 13 dekolonozacij je le-ta bila uspešna. Kazalnik kakovosti preprečevanja širjenja MRSA je tesno povezan s kazalnikom higiene rok, ki upošteva standardno umivanje in razkuževanje rok z alkoholnimi razkužili. S predpisanimi smernicami, ki jih je pripravil KOBO, zmanjšujemo možnost kolonizacije na nekolonizirane paciente. (Kazalnik je pripravila Andreja Uršič, dms, SOBO.) 4. Obravnava prvega zamaha shizofrenije v hospitalnem okolju: Omenjeni kazalnik se v Psihiatrični bolnišnici zbira redno od leta 2002, in sicer v okviru podatkovnih zbirk projekta Kakovosti v zdravstvu Slovenije ter v okviru Zdravniške zbornice Slovenije. Znotraj spremljanja kazalnika se enkrat letno temelječ na rezultatih izdelajo primerjave z ostalimi oddelki. Ministrstvo za zdravje je za področje psihiatrije predvidelo zbir dveh kazalnikov za vsakega sprejetega pacienta, ki 49 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 je bil prvič sprejet zaradi shizofrenije (prvi zamah): Spremljalo se je trajanje hospitalizacije za pacienta, ki je bil prvič sprejet ter skupno število vseh zdravil, ki so bile predpisane pacientu ob odpustu (psihofarmakoterapija). 5. V splošnem dogovoru za leto 2011 je Ministrstvo za zdravje razširilo nabor kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo na nacionalni ravni. Posamezne bolnišnice so omejene na spremljanje kazalnikov relevantnih za njihovo področje delovanja. Spremljalo se bo: • Število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje • število nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v (isto/katerokoli) bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi shizofrenije. Podatki za zadnja dva kazalnika bodo izračunani na podlagi nacionalnih podatkovnih zbirk (Inštitut za varovanje zdravja) in jih bolnišnice ne bodo posebej zbirale. Izračuni za posamezno bolnišnico bodo pripravljeni na nacionalni ravni in nato posredovani posamezni bolnišnici v pregled in komentar. (Vsebino pripravil mag. Marko Pišljar, dr. med.) NEOBVEZNI KAZALNIKI: V prilogi k strokovnega poročila so v celoti priloženi naslednji neobvezni kazalniki, ki jih je bolnišnica zaradi strokovne pomembnosti izvajala v letu 2011: Delež pacientov, pri katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep (PVU), število neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi, kazalnik stopnje zadovoljstva za leto 2011, zadovoljstvo pacientov s prehrano v bolnišnici, število ponovnih sprejemov v roku sedem dni po predhodnem odpustu in čakanje na odpust (dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust). Prvi trije neobvezni kazalniki so natančneje predstavljeni tudi v poročilu za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe. V sedanjem poglavju pa predstavljamo neobvezni kazalnik stopnje zadovoljstva za leto 2011: Letos je preteklo 10 let, odkar smo v PB Idrija prvič s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika merili zadovoljstvo pacientov in pacientk z obravnavo v naši bolnišnici. Od leta 2004 dalje je to redna, vsakoletna praksa. Bolniki so ob zaključku obravnave naprošeni, naj na 5-stopenjski lestvici* ocenijo stopnjo zadovoljstva s posameznimi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto bivanja v bolnišnici. Za glavni kazalec zadovoljstva smo vzeli povprečno oceno preko vseh posameznih dejavnikov, ki so jih pacienti ocenjevali. Skupna povprečna ocena za leto 2011 znaša 4,4. Razporeditev postavk od najvišje do najnižje ocenjene pokaže, da ostajajo na prvih mestih isti dejavniki kot že v preteklih letih: zadovoljstvo glede možnosti stikov s svojci ali drugimi bližnjimi osebami, zadovoljstvo z odnosom in dostopnostjo medicinskega osebja ter zadovoljstvo z bivalnimi in higienskimi razmerami. Tradicionalno ostaja najnižje ocenjena možnost dostopa in ponudb drugih nezdravstvenih uslug (kiosk, frizer,…). Vloženi trud za zagotavljanje pogojev, da bi se izboljšale usluge, ki niso v direktni domeni naše ustanove, ni še obrodil tolikšnih sadov, da bi bila raven zadovoljstva pacientov s tem v večji meri izboljšana tudi na ravni rezultatov ankete. Vztrajanje v tem trudu lahko ostaja obveza in domena za v prihodnje. Nizko ostaja tudi 50 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 zadovoljstvo s prehrano, čeprav v zadnjih letih opažamo nakazan trend dvigovanja povprečne ocene. Omeniti gre še obveščenost o pravicah in dolžnostih, ki je sicer med nižje ocenjenimi, je pa na tem področju od leta 2004 do danes opazen največji premik v pozitivno smer. Zanimalo nas je tudi, kateri od naštetih dejavnikov po mnenju pacientov najbolj pripomorejo k zadovoljstvu. Glede na pogostost (frekvenco) izbora se rangirajo po vrstnem redu, ki ga prikazuje tabela 20. Tabela 20. Kateri dejavniki po mnenju pacientov najbolj pripomorejo k zadovoljstvu – rangi (leto 2011). Rang 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 postavka odnos medicinskega osebja dostopnost medicinskega osebja začetni stik bivalni pogoji stik s svojci prehrana raznolikost obravnave dostopnost obravnave spoštovanje zasebnosti odnos nemedicinskega osebja higienske razmere obveščenost o pravicah,dolžnostih Druge nezdravstvene usluge V drugem delu ankete bolnike sprašujemo, v kolikšni meri so se izpolnila njihova pričakovanja glede obravnave v PB Idrija. Možne so ocene na lestvici od ena do pet, pri čemer 1 in 2 pomenita, da oseba ocenjuje svojo izkušnjo bivanja pod pričakovanji, ocena 3 pomeni, da je pacientova subjektivna izkušnja bivanja v bolnišnici skladna z njegovimi pričakovanji, 4 in 5 pa pomenita, da oseba ocenjuje obravnavo nad pričakovanji. Povprečna ocena za leto 2011 znaša 3,9 (SD=0,93), kar pomeni da bolniki v povprečju ocenjujejo svojo izkušnjo bivanja v bolnišnici nekoliko nad pričakovanji, ki so jih imeli pred prihodom v bolnišnico. Bolniki so poleg tega naprošeni, da konkretno opredelijo in zapišejo svoja pričakovanja, ki so jih imeli glede obravnave v PB Idrija. Kvalitativna analiza odgovorov kaže, da se pričakovanja najpogosteje nanašajo na izboljšanje zdravja in počutja, znotraj tega si želijo ustreznih zdravil, pogovorov, nasvetov in informacij ter ureditev perečih težav (rešitev problemov, ureditev odnosov, možnost ponovne vključitve v družbo, delo, ipd.). Na drugem mestu po pogostosti pa so pričakovanja v zvezi s prijaznostjo in strokovnostjo osebja, zlasti razumevajoč, neobsojajoč, diskreten in korekten odnos. Zaključni del ankete sprašuje po predlogih, pripombah in pohvalah. Pacienti so naprošeni, naj naštejejo dejavnike, ki bi še lahko pripomogli k njihovemu zadovoljstvu z obravnavo. Predloge lahko strnemo v sledeče kategorije: a) Predlogi vezani na zdravljenje: - nove (uspešnejše) metode zdravljenja (npr. nova, bolj učinkovita zdravila) - še več individualne obravnave, pogovorov - dodatne oblike pomoči (npr. trening socialnih spretnosti) 51 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 b) Organizacijski / tehnični predlogi: - več možnosti in časa za rekreacijo in kulturne prireditve - večja raznolikost prehrane (npr. kvalitetnejša vegetarijanka prehrana) - izolirane stene prostorov, da se ne slišijo pogovori c) Nezdravstvene usluge (npr. bankomat, večja izbira v kiosku, avtomat za cigarete) Razveseljivo je veliko število pohval, ki jih bolniki zapišejo ob odhodu iz bolnišnice. Pohvale, zahvale in pozitivna mnenja pravzaprav predstavljajo glavnino sporočil, ki nam jih pacienti posredujejo preko anketnega vprašalnika. Nanašajo se predvsem na prijazen, spodbuden in korekten odnos zdravstvenega, pa tudi drugega osebja, ter zadovoljstvo s potekom zdravljenja in izboljšanjem počutja. (Podatki so vzeti iz kazalnika, ki ga je pripravila Mateja Zelenc, spec. klin. psih.) Čakanje na odpust: Dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust. V letu 2011 je v Psihiatrično bolnišnico Idrija sprejetih 1608, od tega je podaljšano zdravljenje potrebovalo 34 oseb, to je 2,1%. V letu 2011 je povprečna čakalna doba za dejanski odpust po zaključeni akutni obravnavi 61,6 dni (64 dni v letu 2010 oz. 74 dni v letu 2009). Pomembno je načrtovanje odpustov že ob samem sprejemu pacienta oz. kmalu po sprejemu ter čim boljše sodelovanje s svojci in drugimi ustanovami na terenu, kar zmanjšuje število dni za urejanje optimalne rešitve. Med ukrepi, ki jih bolnišnica načrtuje, so posebni obrazci za spremljanje ukrepov po zaključenem akutnem zdravljenju, ugotavljanje dejanskega socialnega statusa, oz. razmer pacientov, intenzivnejše vključevanje svojcev in pristojnih služb na terenu, priprava pacienta na odhod iz bolnišnice. Razpon čakalne dobe za dejanski odpust po zaključni akutni obravnavi po posameznih oddelkih je razvidno iz slike 7. Razpon čakalne dobe 300 Št. dni 250 200 Maksim alno 150 Minim alno 100 50 0 L1 L2 L3 S2 S3 S4 Oddelek Slika 7: Razpon števila dni čakalne dobe od zaključene akutne obravnave do dejanskega odpusta (skupno in po posameznih oddelkih) (Podatki so vzeti iz kazalnika, ki ga je pripravil Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.) 52 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Število ponovno sprejetih bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu V letu 2011 smo odpustili 1597 pacientk in pacientov. Nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku sedem dni po predhodnem odpustu je bilo 31, kar znaša 1,94 %. Glede na primerjalni podatek iz leta 2010, ko je bilo odpuščenih 1609 pacientov in pacientk, nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku 7 dni po predhodnem odpustu pa je bilo 36, kar je znašalo 2,24 %, torej je letošnji rezultat kazalnika boljši kot v lanskem letu. Podatke smo spremljali po odpustnih diagnozah, ki smo jih razvili v zaključene sklope. Tabela 21 skupina F00– F09 F10 – F19 F20 – F29 F30 – F39 F40 – F48 F50 – F59 F60 – F69 F70 – F79 F80 – F89 F90 – F98 skupaj št. odpustov spol ženske 1 1 3 4 4 7 10 4 2 moški 3 6 7 2 3 1 2 1 1 31 11 20 Spremljali smo odpustne diagnoze ponovno sprejetih pacientov in pacientk v roku sedem dni po predhodnem odpustu, po posameznih diagnostičnih skupinah, po spolu, komorbidnosti in povprečni ležalni dobi. Dvojne diagnoze smo postavili pri 13-ih pacientih oz. pacientkah. Najštevilčnejša skupina, pri katerih smo ugotavljali dvojno diagnozo, je skupina F00–F09 – Organske, vključno simptomatske, duševne motnje. Druga skupina je skupina pacientov, ki je razvrščena v skupino F60–F69 – Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi ob hkratnem poseganju po večih psihoaktivnih substancah oz. škodljivi rabi alkohola. Predlagane izboljšave in načrt za izvedbo izboljšave: a) Ukrepi za izboljšanje sodelovanja pacienta pri zdravljenju V bolnišnico se vrača pravzaprav heterogena skupina pacientov. V letošnjem letu smo sprejeli največ pacientov, ki se zdravijo zaradi shizofrenije in blodnjavih motenj, nato sledijo pacienti s težavami na področju odvisnosti, bolniki z izraženim sindromom demence, z motnjami na področju razpoloženja, nevrotskih motenj, vedenjskih in psihičnih težav v sklopu duševne manjrazvitosti ter motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi. Glede na večletno spremljanje kazalnika ugotavljamo, da se nekateri pacienti iz posameznih diagnostičnih skupin (duševna manjrazvitost) vračajo na zdravljenje po enakem vzorcu. V letošnjem letu, kakor tudi že v preteklosti smo svetovali namestitev pacienta v zanj primernejšo ustanovo, vendar priporočil v matični socialni ustanovi niso upoštevali. K zdravljenju nameravamo tudi v prihodnje pritegniti svojce in jih ustrezno izobraziti o naravi, poteku, prognozi in možnostih nadaljnjega zdravljenja in rehabilitacije. Z že utečenimi oblikami dela, kot so edukacijske skupine za svojce, bomo nadaljevali tudi v prihodnje. 53 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 b) Natančnejši načrt nadaljnjega zdravljenja in socialne skrbi za posameznika v skupnosti. c) Aktivnejše vključevanje socialnih služb v socialnih ustanovah in zavodih pri iskanju optimalnih rešitev za bivanje pacientov. Vključevanje koordinatorjev v program skupnostne skrbi za paciente. Ob ponovnih sprejemih bolnikov v bolnišnico smo postali pozorni, zakaj se posamezna skupina bolnikov vse prepogosto vrača v bolnišnico. V okviru bolniških timov smo pričeli preverjati vključevanje področnih centrov za socialno delo in delo patronažne službe na terenu (institucija v skupnosti) in obliko predpisane terapije (oralna, depo oblika). Ranljivi skupini ostajata skupini bolnikov s shizofrenijo, shizotipsko in blodnjavo motnjo ter skupina pacientov, odvisnih od psihoaktivnih substanc. V obeh skupinah je zastopanost moških večja od žensk. (Kazalnik sta pripravili Patricija Logar, dr. med., spec. psih. in Ines Bevk, posl. sek.) 54 Psihiatrična bolnišnica Idrija 7 strokovno poročilo za leto 2011 UDELEŽBA NA STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJIH V nadaljevanju poročila predstavljamo podatke o načrtovanih izobraževanjih ter aktivni udeležbi na seminarjih in usposabljanjih. Obširni podatki o pasivni udeležbi na izobraževanjih so zabeleženi v poročilih posameznih strokovnih služb in vodij oddelkov, ki se nahajajo v arhivu predstojnika oziroma posamezne službe. Vključena so tudi izobraževanja, ki so jih posamezniki deloma ali v celoti financirali sami ter kongresi, ki so jih omogočila farmacevtska podjetja. a. Izobraževanje in usposabljanje zdravnikov Načrtovana izobraževanja in usposabljanja - Specializacija iz psihiatrije: Katalin Tubić, dr. med., Nevenka Prevodnik, dr. med., Mojca Gosar, dr. med., Sepin Irena, dr. med. - Magistrski študij: Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih. - Študij Skupinske analize: Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih. - Nadaljevalni postdiplomski študij Družinske dinamike: Janja Milič, dr. med., spec. psih. Aktivna udeležba na seminarjih in kongresih - Anica Gorjanc Vitez, dr. med.: Predstavitev psihoterapevtskega oddelka na radiu Ognjišče (april) - Janja Milič, dr. med.: Predavanje depresivni klicalec na KOMZ v okviru tečaja Klica v duševni stiski (21.03.), Urgentna stanja v psihiatriji za zdravstveni dom Ajdovščina (09.02.), predavanje o Sindromu odvisnosti od alkohola na srečanju duhovnikov koprske škofije v Vipavi (30.03), prispevek o suicidalnosti in SOA na radiu Ognjišče (08.04.), predavanje učencem v OŠ Črni Vrh o odvisnostih (11.01.), modulirala srečanje terapevtov zdravljenja odvisnoti od alkohola ter terapevtov tržaške pokrajine in goriške pokrajine (07.12.), sodelovanje na okrogli mizi v Gorici v zvezi s problematiko SOA na Primorskem in v Julijski krajini (sodelovanje z goriškimi in tržaškimi terapevti – 07.10.), predavanje o SOA na Martinovem posvetu v Kopru (17.11). - Anka Lazar, dr. med.: Aktivno sodelovanje in srečanje z zamejskimi strokovnjaki v PBI (07.10.), - Marinka Rudolf, dr. med.: spomladanski sklop predavanj Društva Spominčica za svojce in negovalce bolnikov z demenco, predavanje o demenci ob dnevu Alzheimerjeve bolezni za zdravstvene delavce SB Šempeter (september), predavanje na temo Demenca za vse zaposlena DU Ajdovščina (november) - mag. Marko Pišljar, dr. med.: Predavanje o deliriju v okviru seminarja – Vedenjska in kognitivna nevrologija, Ljubljana (maj), Med starostno depresijo in demenco – predavanje za zdravnike goriške regije v Vipave (maj), predstavitev Psihiatrične bolnišnice Idrija ter gerontopsihiatrične dejavnosti v bolnišnici na radiu Ognjišče (april), Okrogla miza – UP ZRS Koper: Stičišča med službami na področju duševnega zdravja (november) b. Psihološka služba Načrtovana usposabljanja in izobraževanja - dr. Rok Podkrajšek: Tečaj iz Exnerjevega sistema interpretacije Rorschchove psihodiagnostike - Režun Branka: Diagnostika osebnostne strukture z Rorschachom, Izobraževanje za uporabo Testa inteligentnosti za otroke WISC III(samoplačniško) - Martina Martinčič: Tečaj iz Exnerjevega sistema interpretacije Rorschchove psihodiagnostike I in II.del (lastni finančni vložek) 55 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 c. Aktivacijska terapija Aktivna udeležba: - osebje delovne terapije je imelo v obliki predavanja in ogleda dejavnosti v prostorih DT predstavitev delovne terapije za tri skupine srednješolcev, eno skupino osnovnošolcev, skupino otrok iz vrtca Idrija ter predstavnico iz Anglije (program HOPE) - Mateja Kavčič, dipl. del. terapevtka: Predavanje za svojce v okviru združenja Spominčica d. Socialna služba Aktivna udeležba: - Tanja Mesec: Strokovno mednarodno srečanje s strokovnjaki s področja odvisnosti iz Italije in Slovenije (oktober) - Bojan Krivec: Predstavitev socialne službe v PBI za srednjo šolo Sežana (maj), srednjo šolo Zagorje (oktober), program HOPE (maj), strokovno mednarodno srečanje s strokovnjaki s področja odvisnosti v PBI (oktober) - Mag. Klavdija Širaj Mažgon: Okrogla miza – UP ZRS Koper: Stičišča med službami na področju duševnega zdravja (november) e. Lekarna PB Idrija Aktivna udeležba: - Cvetka Bačar Bole: Infektološki simpozij 2011. Soavtorica prispevka Ambulantna in bolnišnična poraba protimikrobnih zdravil v Sloveniji (Ljubljana, april), 1. simpozij kliničnih farmacevtov Monitoriranje zdravljenja z zdravili: Predavanje: Izvid kliničnega farmacevta v Psihiatrični bolnišnici Idrija (Ljubljana, april), Predavanja za študente Visoke šole za zdravstvo Izola in Nova Gorica: Psihofarmakoterapija 56 Psihiatrična bolnišnica Idrija 8 strokovno poročilo za leto 2011 FUNKCIJE V STROKOVNIH ZDRUŽENJIH IN STROKOVNE AKTIVNOSTI IZVEN BOLNIŠNICE Janja Milič, dr. med., spec. psih. je članica upravnega odbora Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, supervizor za svetovalce klicev v duševni stiski KOMZ v Ljubljani., članica zveze primorskih KZA Mitrovič Erika, dr. med., spec. psih. je član invalidske komisije I. st-. v Novi Gorici. Anka E. Lazar, dr. med., spec. psih. je članica skupine za zdravljenje odvisnosti od alkohola pri RSK za psihiatrijo. mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., je član Razširjenega republiškega strokovnega kolegija za psihiatrijo ter višji predavatelj iz predmeta Mentalno zdravje na Fakulteti za vede o zdravju Izola. Sead Dizdarević, univ. del. ter. je član skupščine Zbornice DTS. Darja Poljanec, dipl. del. ter. je članica nadzornega odbora skupščine Zbornice DT in članica strokovnega kolegija psihiatrične sekcije delovnih terapevtov. Dr. Bojana Križaj, spec. med. biokem. je članica skupine strokovnjakov, ki jih je Ministrstvo za zdravje izbralo za ocenjevalce v postopku ocenjevanja izpolnjevanja pogojev za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Cvetka Bačar, mag. farm, spec. klin. farm je članica upravnega odbora Sekcije bolnišničnih farmacevtov pri SFD, je članica Slovenske skupine za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil v Sloveniji, je članica organizacijskega odbora Mednarodnega simpozija sekcij bolnišničnih farmacevtov pri SFD mag. Klavdija Širaj Mažgon, u.d.s.d. je predsednica razširjenega strokovnega kolegija za socialno delo v zdrasvtveni dejavnosti na Ministrstvu za zdravje. Alenka Stolc Jež, dipl. sod. del. je članica izvršnega odbora Društva socialnih delavcev in delavk Slovenije. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzgoje je višja predavateljica ter asistentka na Fakulteti za vede o zdravju Izola Gruden Andreja, dms je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana Vihtelič Sabina, dms je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana 57 Psihiatrična bolnišnica Idrija 9 strokovno poročilo za leto 2011 PUBLIKACIJE Bačar C., Čižman M. Slovenska skupina za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil. Ambulantna in bolnišnična poraba protimikrobnih zdravil v Sloveniji. Zbornik. Infektološki simpozij 2011. Ljubljana: Sekcija za protimikrobno zdravljenje, SZD, 2011, str. 64 – 72. Bačar C., Pečnik Polona. Uporaba antipsihotikov v Psihiatrični bolnišnici Idrija v obdobju od 1999 – 2009 = Use of antipsychotics in Psychiatric hospital Idrija during the period 1999 – 2009 : diplomska naloga. Ljubljana: 2011. Butala M., Pišljar M., Čuk V. Posttravmatski stresni sindrom pri udeležencih vojaških misij. Diplomska naloga. Univerza na Primorskem. Visoka šola za zdravstvo Izola, 2011. Pirih M., Ferfolja A., Hvala N. Skupnostna psihiatrična obravnava: zbornik predavanj z recenzijo. Izkušnje diplomiranih medicinskih sester v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Ljubljana, 2011: 33-43. Vihtelič S. Strokovni prispevek v glasilu Utrip: november 2011: Tema: Najmlajši navdušeni na razstavi »Medicinske sestre skozi čas«. 58 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 10 SKLEP 1. Psihiatrična bolnišnica Idrija ima organizirano polivalentno bolnišnično in izvenbolnišnično dejavnosti. Bolnišnični program vključuje zdravljenje na šestih specializiranih psihiatričnih oddelkih, med njimi ženskem in moškem intenzivnem psihiatričnem oddelku, psihoterapevtskem oddelku, oddelku za zdravljenje odvisnosti, gerontopsihiatričnem oddelku ter splošnem psihiatričnem oddelku. Prav tako specializirana je ambulantna dejavnost, vključujoč splošne psihiatrične ambulante, gerontopsihiatrično ambulanto, ambulanto za zdravljenje odvisnosti od alkohola, epileptološko ambulanto ter ambulanto kliničnega psihologa. V bolnišnici že četrto leto deluje program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti. V letu 2011 je iz dnevno hospitalnega in bolnišničnega zdravljenja bilo odpuščenih 1.597 oseb. V okviru ZZZS programa je bilo načrtovano število odpuščenih oseb na dnevnem hospitalu 115% (86 oseb), v hospitalnem programu pa 98% (1.489 oseb). V ostalih bolnišničnih primerih (19) je bil plačnik Ministrstvo za zdravje oz. samoplačniki. Zastopanost bolnikov iz območnih enot Koper, Nova Gorica in Ljubljana ter ostalih območnih enot v Sloveniji je bila podobna kot v preteklih letih. Povečal se je delež hospitalnih obravnav iz območne enote Ljubljana, znižal pa iz območne enote Nova Gorica. Po bolnišničnem zdravljenju so pacienti praviloma vključeni v nadaljnje ambulantno zdravljenje v lokalni psihiatrični ambulanti, torej v okviru mreže psihiatričnih ambulant na Obalno – Kraškem, Goriškem in Notranjskem območju. 2. Povprečna ležalna doba odpuščenih bolnikov iz akutnega bolnišničnega zdravljenja je bila 35,7 dni ter je v primerjavi z preteklim letom znižana (38). Povprečna ležalna doba se je znižala predvsem na račun nižje ležalne dobe v skupini pacientov s psihičnimi in vedenjskimi motnjami v okviru demence, delirijem ali drugimi organskimi duševnimi motnjami, pri osebah, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola oz. drugih psihoaktivnih substanc ter nevrotsko in stresno pogojenih motnjah. Ležalna doba pacientov, ki se zdravijo zaradi shizofrenije, blodnjavih motenj in razpoloženjskih motenj je bila nekoliko daljša, kar je tudi v skladu s potrebo po intenzivnejši in daljši obravnavi omenjene skupine pacientov. Podaljšano – neakutno zdravljenje je namenjeno pacientom z duševno motnjo, ki so zaključili akutni del zdravljenja, vendarle pa socialne razmere in življenjski pogoji ob pacientovih okrnjenih psihičnih sposobnostih ne dopuščajo dostojnega življenja. V letu 2011 je bilo vključeno v neakutno zdravljenje 34 oseb, kar je 2,1% vseh sprejetih oseb. Povprečno trajanje neakutne obravnave je bila 61 dni ter se je v primerjavi s preteklimi leti nadalje skrajševala. Realizirali smo 1.786 bolnišnično oskrbnih dni, kar predstavlja 84% predvidene celotne kvote. Krajšanje ležalne dobe, predvsem za paciente s psihičnimi in vedenjskimi motnjami v okviru demence ter v zadnjem času lažjim pridobivanjem prostega mesta za bivanje v domovih za starejše so razlogi za nižji delež neakutne obravnave v letu 2011. 3. Ambulantna psihiatrična dejavnost je v Primorski regiji, to je v zaledju Psihiatrične bolnišnice Idrija, organizirana v okviru razvejane mreže psihiatričnih ambulant, in sicer v zdravstvenih domovih ali v koncesijskih službah po središčih Obalno – kraške, Severno Primorske ter Notranjske regije. V skladu z Aneksom k splošnemu dogovoru je Psihiatrična bolnišnica Idrija tudi v letu 2011 povečala kvoto ambulantnih obravnav, in sicer na 165.869 točk. Za povečano vrednost ambulantnih storitev se je zmanjšala vrednost bolnišničnih programov. Ob povečanju programa ambulantne psihiatrične dejavnosti smo organizirali ambulanto kliničnega psihologa v prostorih zavoda Celjenje v Kopru, v Zdravstvenem domu 59 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Postojna, V Zdravstvenem domu Logatec, v okviru Pedopsihiatrične ambulante dr. Lee Šinkovec. Redno deluje tudi ambulanta kliničnega psihologa v okviru psihiatričnega dispanzerja v Idriji. V okviru Psihiatrične ambulante bolnišnice v Idriji smo razširili ponudbo psihoterapevtskih oblik zdravljenja. Organizirana je ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za psihotično populacijo ter ambulantna skupinska psihoterapevtska obravnava za nevrotično strukturirano populacijo. Skupine so namenjene osebam po zaključku hospitalizacije ter osebam, ki se zdravijo sicer že ambulantno a je indicirana intenzivnejša psihoterapevtska obravnava. V okviru bolnišnice sicer delujejo specialistične ambulante za zdravljenje odvisnosti od alkohola, gerontopsihiatrična ambulanta, epileptološka ambulanta ter splošne psihiatrične ambulante. V okviru ambulantnih programov se izvaja tudi individualno učenje relaksacijskih tehnik ter tečaj avtogenega treninga, vedenjsko kognitivna skupinska psihoterapevtska obravnava anksioznih motenj, trening socialnih veščin. 4. V letu 2011 smo v okviru programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti spremljali 86 bolnikov. Enoletno zdravljenje v skupnosti je zaključilo 44 oseb. Indikacije za nepretrgano zdravljenje in obravnavo v okviru psihiatričnega zdravljenja v skupnosti imajo bolniki s hudimi duševnimi motnjami, ki imajo pogoste ponovitve bolezni, pogoste hospitalizacije proti njihovi volji, slabo sodelujejo pri zdravljenju, imajo dvojne diagnoze z odvisnostjo ali ponavljajočimi zlorabami psihoaktivnih substanc ali so zaradi bolezni nevarni sebi in drugim. Bolniki so bili vključeni v bolnišnično zdravljenje v skupnosti po zaključeni hospitalizaciji ter so podali svoje soglasje. Terapevti v skladu s programom omogočajo na terenu konkretne terapevtske aktivnosti s področja delovne terapije, socialne službe ter zdravstvene nege ob timskem delu, skupaj s psihiatrom ter psihologom. Ureditev plačila programa s strani ZZZS omogoča stabilen razvoj nove storitve. Evalvacija programa ter prvi kazalniki odražajo ugodne rezultate psihosocialne rehabilitacije, predvsem krajše ponovne hospitalizacije ali nižje število hospitalizacij na pacienta (0,7 hospitalizacij v okviru zaključenega programa, v primerjavi z 1,14 hospitalizacije v enem letu pred vključitvijo v program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti). 5. V bolnišnici smo pripravili klinično pot spremljanja presnovnih motenj pri bolnikih z duševnimi motnjami. Klinična pot natančno opredeljuje parametre meritev ter časovno razporeditev spremljanja parametrov. Klinična pot je namenjena pacientom, ki v toku zdravljenja prejemajo antipsihotično in antidepresivno terapijo. Klinična pot opredeljuje normalne in patološke vrednosti za povišano telesno težo, dislipidemijo, moteno presnovo glukokoze, arterijsko hipertenzijo ter opredeljuje ukrepe za obravnavo presnovnih motenj. Po petih letih smo pripravili revizijo klinične poti starostna depresija. Poseben poudarek je bil namenjen kliničnim in diagnostičnim postopkom ter funkcionalni in racionalni izvedbi. 6. V poročilu so predstavljeni vsi obvezni kazalniki kakovosti, v prilogi poročila pa priloženi v celoti. Spremljali smo vse padce in padce s postelje na 1000 oskrbnih dni odraslih pacientov, delež razjed zaradi pritiska nastale v bolnišnici, kazalnik kolonizacije z MRSA, čakanje na odpust (dnevi ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici čakajo na odpust. V splošnem dogovoru za leto 2011 je Ministrstvo za zdravje razširilo nabor kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo na nacionalni ravni. Posamezne bolnišnice so spremljale kazalnike relavantne za njihovo področje delovanja. Psihiatrične bolnišnice so spremljale trajanje hospitalizacije pacientov, ki so bili prvič sprejeti v bolnišnično zdravljenje zaradi shizofrenije ter število predpisanih psihiatričnih zdravil ob odpustu. Na nacionalnem nivoju se bo iz podatkovnih zbirk (Inštitut za varovanje zdravja) letno 60 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 zbiralo podatke tudi o številu nenačrtovano ponovno sprejetih bolnikov v bolnišnico v 30 dneh po odpustu zaradi bipolarne motnje ter shizofrenije. 7. Na kadrovskem področju smo se v bolnišnici v letu 2011 še vedno soočali s pomanjkanjem zdravnikov. Ob sicer fleksibilnem prilagajanju potreb po posameznih oddelkih se vendarle soočamo s stalno preobremenitvijo, predvsem v času zagotavljanja službe v času dopustov ali bolniških odsotnosti. Podobne zagate so obdobno pojavljajo tudi med zaposlenimi v zdravstveni negi, saj je ob nenadnih in nenačrtovanih kadrovskih izpadih zaradi bolniških dopustov težko zagotavljati ustrezno zdravstveno obravnavo, predvsem na oddelkih ki potrebujejo intenzivno zdravljenje in stalni nadzor. Boljšo kadrovsko strukturo zdravniškega osebja je predvidena z načrtovano zaposlitvijo psihiatra, zaključkom specializacije dosedanje specializantke ter zaposlitvijo in začetkom specializacije treh do štirih specializantov. V bolnišnici poskušamo daljnoročen načrt zaposlovanja zdravnikov urediti z ustreznim štipendiranjem študentov medicine. 8. V decembru 2011 smo v bolnišnici odprli nove prostore Psihiatričnega dispanzerja. S preselitvijo ambulantnih aktivnosti na isto lokacijo v bolnišnici bo možno organizirati večino ambulant v okviru novonastalega dispanzerja. Na voljo sta dve psihiatrični ambulanti, ambulanta kliničnega psihologa, administracija, prostor za skupino ter ambulantni prostor za aplikacijo depo oblik zdravil oz. odvzem laboratorijskih materialov. Poleg splošnih psihiatričnih ambulant ter ambulant kliničnega psihologa se je v nove prostore vselila tudi gerontopsihiatrična ambulanta ter deloma ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola. 9. Izobraževanje zdravstvenega osebja in sodelavcev poteka v skladu z načrtom usposabljanja in izobraževanja. Udeležba na interno organiziranih delavnicah in predavanjih ter izobraževanje na strokovnih seminarjih izven bolnišnice je evidentirano v poročilih posameznih strokovnih služb in vodij oddelkov, ki se nahajajo v arhivu predstojnika oz. posamezne službe. Aktivna udeležba ter publicistična dejavnost in funkcije posameznih uslužbencev v strokovnih združenjih so predstavljene v poročilu. Bolnišnica je leta 2006 prvič pridobila naziv učne baze, v avgustu 2011 pa je naziv učne baze pridobila ponovno za obdobje nadaljnjih pet let. V bolnišnici izvajamo klinično usposabljanje študentov tretjega letnika dodiplomskega študija Zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje ter redne programe specializacije za psihiatre, zdravnike družinske medicine, psihologe, pripravništva za področje zdravstvene nege, socialne službe, delovne terapije in klinične farmacije. Predstojnik psihiatrične bolnišnice mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih. 61 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Priloge Kazalniki kakovosti Obvezni kazalniki 1. Število padcev v bolnišnici v letu 2011, na 1000 oskrbnih dni 2. Število razjed zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih pacientov v letu 2011 3. Kolonizacija z MRSA v letu 2011 Neobvezni kazalniki 1. 2. 3. 4. 5. Delež pacientov, pri katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep (PVU) s pasovi Segufix Zadovoljstvo s prehrano v Psihiatrični bolnišnici Idrija Čakanje na odpust: Dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po predhodnjem odpustu Stopnja zadovoljstva Klinične poti 1. 2. Klinična pot: Presnovne motnje pri bolnikih z duševnimi motnjami Klinična pot: Starostna depresija – rev. Pri izdelavi poročila so sodelovali: Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec., glavna med. sestra bolnišnice Anita Trpin Katarić, dr. med., spec. psih., vodja ženskega psihiatričnega oddelka Erika Mitrovič, dr. med., spec. psih., vodja moškega psihiatričnega oddelka Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih., vodja oddelka za zdravljenje odvisnosti Marinka Rudolf, dr. med., spec. psih., vodja gerontopsihiatričnega oddelka Patricija Logar, dr. med., spec. psih., vodja splošnega psihiatričnega oddelka Danica Menard, dr. med., spec. psih., vodja splošnega psih. oddelka in vodja izvenbolnišnične dejavnosti dr. Bojana Križaj, spec. med. biokemije, vodja medicinsko-kemičnega laboratorija Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.,namestnik vodje socialne službe Darja Poljanec,dipl. del. ter., vodja aktivacijske terapije Cvetka Bačar, mag. farm., spec. klin. farm., vodja lekarne Branka Režun, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., vodja psihološke službe Ines Bevk, vodja zdravstvene administracije mag. Klavdija Širaj Mažgon, vodja Psihiatričnega zdravljenja v skupnosti mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., vodja EEG laboratorija Uredila: Irma Pivk, strokovna sodelavka 62 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 ZDRAVSTVENA NEGA IN OSKRBA glavna medicinska sestra bolnišnice Lidija Mrak, dipl. med. sestra, spec. Strokovno poročilo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2011 - povzetek Poročilo je sestavila glavna medicinska sestra bolnišnice, na osnovi internih poročil strokovnih vodij - glavnih medicinskih sester bolniških oddelkov, povzetkov dokumentacije in zbirnikov evidenc, ki se vodijo v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe. Zdravstvena nega (ZN) zajema avtonomno in sodelujočo skrb za posameznike vseh starosti, za družine, skupine in skupnost, za bolne in zdrave v vseh okoljih. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in skrb za obolele, invalide ter umirajoče. Ključne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, spodbujanje varnega okolja, izobraževanje, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter sodelovanje v obravnavi pacientov in upravljanju zdravstvenih sistemov. Zdravstvena nega na psihiatričnem področju je specialno področje klinične prakse. Ukvarja se s posameznikom z duševnimi težavami in motnjami, z družino ali širšo skupnostjo v primarnem, sekundarnem in terciarnem zdravstvenem varstvu. Njena osnovna značilnost je predvsem proces človeške komunikacije, ki vključuje medicinsko sestro in pacienta, njun odnos, sodelovanje in interakcije. Namen tega procesa je usmerjenost v prizadevanje, pospeševanje in podpiranje vedenja, katerega cilj je razvoj osebnosti in prilagojeno funkcioniranje, s čimer se pacientu pomaga do večje uspešnosti in zadovoljstva v življenju. Poleg spretnosti terapevtske komunikacije so specialna področja klinične prakse v zdravstveni negi pacientov z duševnimi motnjami zagotavljanje varnosti in bližina osebja ter učenje posameznikov, družin in širše skupnosti, ki je usmerjeno v pospeševanje in podpiranje vedenja, zdravih vzorcev obnašanja in prilagojeno funkcioniranje. 1. ORGANIZACIJA DELA ZDRAVSTVENE NEGE Intervencije procesa zdravstvene nege in oskrbe v Psihiatrični bolnišnici Idrija potekajo na šestih bolniških oddelkih, v dežurni službi in v EEG laboratoriju. Vse paciente se kategorizira in glede na zahtevnosti ZN in glede na ocenjene potrebe pacientov se načrtujejo in izvajajo zdravstveno negovalne aktivnosti in intervencije, zdravstvena vzgoja, vodenje, spodbuda in pomoč pri fizičnih, psihičnih in socialnih potrebah življenjskih aktivnosti, učenje in vzpodbuda za izražanje čustev ustrezne komunikacije, svetovanje pacientom in svojcem ter posredovanje informacij v okviru pristojnosti. Za vse paciente se od sprejema do odpusta vodi negovalna dokumentacija v skladu z zakonodajo. Poleg intervencij terapevtske komunikacije in bližine osebja ter zagotavljanja varnosti, se dnevno ugotavlja in načrtuje in izvaja aktivnosti glede na probleme povezane z osnovnimi življenjskimi aktivnostmi, vzdrževanje samostojnosti, izvajanje delne ali izvajanje aktivnosti za popolno pomoč pri 63 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 življenjskih aktivnosti pacientov. Izvaja se program preprečevanja bolnišničnih okužb (POBO) in sistem za zagotavljanje varne prehrane v bolnišnici (HACCP). 1.1. Razporejanje zdravstveno negovalnega kadra Zdravstveno negovalno osebje na bolniških oddelkih in v dežurni službi z izmenskim delom zagotavlja kontinuiteto in neprekinjeno zdravstveno varstvo vse dni v letu. V letu 2011 je bilo administrativno zaposlenih 98 delavcev: 64 zdravstvenih tehnikov/ srednjih medicinskih sester, 1-3 pripravniki, 10-11 oskrbovalk/cev in 23 diplomiranih medicinskih sester. Od junija do decembra je potekalo pripravništvo za zdravstvenega tehnika Miklavčič Nika, v mesecu decembru pa so z opravljanjem pripravništva pričeli še trije zdravstveni tehniki. Dejansko razpoložljivega kadra za razporejanje je bilo 90,5% (1-2 SMS in 2- 4 DMS na porodniškem dopustu, do 6 dolgotrajnih odsotnosti zaradi bolezni, 2 odpovedi), 2 delavca sta invalida III. kat., 1 delavka je invalid II. kat; dve delavki sta zaposleni za polovični delovni čas, ena delavka je zaposlena za 20%. (Tabela 1) Tabela 1 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec ZT/SMS 64 63 63 62 62 61 60 60 60 62 61 60 DMS 20 20 19 19 18 18 18 18 19 19 18 19 PRIPRAVNIKI 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0 1 4 ŠTUDENTI 0 0 0 0 0 1 2 3 1/2 0 0 0 OSKRBOVALCI 9 10 10 9 9 9 9 9 9 10 10 10 V letu 2011 je prišlo do zamenjave na mestu glavne medicinske sestre; funkcijo pomočnice direktorice za področje zdravstvene nege sem s 1.5.2011 prevzela Lidija Mrak. Bivša glavna medicinska sestra mag. Vesna Čuk je v bolnišnici zaposlena 20% za področje izobraževanja. Za izvajanje delovnega procesa zdravstvene nege se planira mesečne razporede dela, ki zagotavljajo potrebe po zdravstveno negovalnem kadru po posameznih bolniških oddelkih. Zagotavlja se kontinuiteta, letno se planira termine odsotnosti zaradi letnega dopusta. Na bolniške oddelke so izmenoma v tri delovne izmene razporejeni (odvisno od oddelka) od en do trije zdravstveni tehniki. Zaradi porodniških odsotnosti diplomiranih medicinskih sester, zagotavljanjem dežurne službe s triizmenskim turnusom in vključevanjem diplomiranih medicinskih sester v skupnostno psihiatrično zdravljenje, je v dopoldansko izmeno na bolniške oddelke, ko poteka diagnostično terapevtski program, razporejena večinoma le ena diplomirana medicinska sestra. S povečanim obsegom dela se dnevno nadomešča tudi neplanirane odsotnosti zdravstveno negovalnega kadra zaradi bolezni, nege družinskih članov, izredno plačanega dopusta ali drugih odsotnosti. Konec meseca decembra se je zgodil še dodaten izpad treh zdravstvenih tehnic zaradi dolgotrajne bolniške, ki smo jih nadomeščali z zmanjševanjem števila kadra v dopoldanski izmeni, z neposrednim delom diplomiranih medicinskih sester iz drugih bolniških oddelkov, nadomeščanje tretjega zdravstvenega tehnika na L2 oddelku s pripravniki, vključevanjem delovnih terapevtov v posamezne procese dela na bolniških oddelkih in prerazporejanjem letnega dopusta. Saldo ur zaradi povečanega obsega dela konec leta 2011 znaša za diplomirane medicinske sestre 713 ur, zdravstvene tehnike/ srednje medicinske sestre 1643 ur in za oskrbovalce 193 ur, to je skupno 2549 ur. (Slika 1) 64 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Število ur odsotnosti zaradi bolniške in porodniške 2500 2000 1500 ZT/ SMS DMS 1000 500 0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan.12 ZT/ SMS 848 720 556 840 588 576 720 1152 924 880 1048 1191 1932 DMS 532 446 522 462 656 704 644 706 545 464 664 720 555 Slika 1 1.2. Zagotavljanje spremstva za ne-nujne prevoze Na bolniških oddelkih je bilo v letu 2011 organiziranih 701 ne-nujnih prevozov pacientov izven bolnišnice zaradi različnih potreb. Zdravstveno negovalno osebje je izvedlo 68 spremstev. Spremstvo se je zagotavljalo v dopoldanski izmeni z razpoložljivim kadrom, v 28 primerih pa z delom preko polnega delovnega časa ali z dodatnim prerazporejanjem. Prevoze je izvajal kombi PB Idrija in reševalna služba ZD Idrija. (Tabela 2) Tabela 2 oddelek S2 S3 S4 L1 L2 L3 skupaj 1.3. Skupno štev. prevozov 73 65 5 115 330 113 701 Kombi PB Idrija 59 44 4 64 140 98 409 Prevoz ZD Idrija 14 21 1 28 190 15 269 Sprem. ZT, SMS; DMS 10 13 1 9 10 25 68 Povečan obs. dela ZT/SMS 5 4 1 3 5 10 28 Program skupnostnega psihiatričnega zdravljenja (SPZ) V letu 2011 so se v izvajanje programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja vključevale tudi diplomirane medicinske sestre iz vseh bolniških oddelkov, razen oddelka za zdravljenje odvisnosti. V program aktivnosti je bilo vključenih 78 pacientov, ki so zaključili zdravljenje v bolnišnici. Opravljeni obiski na domu vključujejo aktivnosti: preverjanje zdravstvenega stanja, intervencije povezane z zdravstveno vzgojnim delom, informiranje in svetovanje, pogovor s svojci, kontrolo jemanja zdravil ter aplikacijo predpisane depo terapije. Vodi se ustrezna dokumentacija. 65 Psihiatrična bolnišnica Idrija 1.4. strokovno poročilo za leto 2011 Timski sestanki in letni razgovori v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe V mesecu februarju in marcu 2011 se je nadaljevalo z letnimi razgovori v skladu z navodili za ocenjevanje delavcev. Ob razgovorih se izpolnjuje ocenjevalni list delavca za leto 2010 in zapis dogovorov o letnem razgovoru. Vse zapisnike sta podpisala delavec in neposredno nadrejeni. Analiza ocenjevalnih parametrov bo še naprej podlaga za planiranje usposabljanja v ZN in oskrbi ter bodočega načrtovanja profesionalnega razvoja delavcev. Na vseh bolniških oddelkih potekajo timski sestanki kliničnih timov in negovalnih timov. Sestanki negovalnih timov so bili namenjeni reševanju aktualne problematike in uvajanju novosti na oddelku, informiranju o izobraževalnih vsebinah ter poročanju delavcev iz zunanjih izobraževanj. V mesecu septembru in oktobru je bila na vseh bolniških oddelkih na timskih sestankih prisotna tudi glavna medicinska sestra z namenom predstaviti vizijo razvoja zdravstvene nege za obdobje prihodnjih štirih let in seznanitev zaposlenih v zdravstveni negi s projektom uvajanja kakovosti v bolnišnici (pridobivanje ISO standarda 9001 in mednarodne akreditacije NIAHO). Strokovni kolegij zdravstvene nege se je sestal petkrat (dvakrat v času mandata glavne medicinske sestre mag. Vesne Čuk in trikrat v mandatu glavne medicinske sestre Lidije Mrak) zaradi priprave strokovnega programa izobraževanja, programa kliničnega usposabljanja, kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege, planiranja kadra in reševanja aktualne problematike. 2. KATEGORIZACIJA ZAHTEVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE Kategorizacija zahtevnosti zdravstvene nege je metoda razvrščanja pacientov glede na potrebe po zdravstveni negi in posebnosti v določenem časovnem obdobju. Omogoča izračun potreb po kadru in delovnih obremenitev. Enoten kategorizacijski sistem za bolnišnično zdravstveno nego se uporablja po sklepu RSKZN od leta 2003 in je sestavni del negovalne dokumentacije pacienta, kar opredeljuje tudi Zakon o zbirkah podatkov v zdravstvu (UL 65/2000). Dne 25.10.2012 je bila Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege sprejeta na zdravstvenem svetu. Sprejetje dokumenta pomeni sprejetje enotnega orodja za ugotavljanje potreb po negovalnem kadru. S kategorizacijo zahtevnosti se opredeli vrsto in pogostost intervencij in čas za direktno in indirektno zdravstveno nego, določi se število in strukturo kadra ki je potreben, da se aktivnosti dela v 24 urah strokovno opravijo. Kategorizacija zahtevnosti za posameznega pacienta se izvaja dnevno od sprejema do odpusta. Paciente se kategorizira v Birpis programu. V letu 2011 je bilo skupno hospitaliziranih 1608 pacientov in realiziranih 65646 bolnišnično oskrbnih dni (63625 hospitalnih in 2021 dnevnih). Povprečno je bilo razvrščenih v 1. kategorijo (kat.) zahtevnosti skupno 66,9% hospitaliziranih pacientov, v 2. kat. zahtevnosti 26,1%, v 3. kat. 6,8% in v 4. kat. 0,2% vseh hospitaliziranih pacientov v letu 2011. Delež pacientov v posamezni kategoriji zahtevnosti ZN se spreminja po posameznih bolniških oddelkih. Največji delež pacientov v 3. KZZN je na gerontopsihiatričnem oddelku (25,1%), kar pomeni da so potrebe pacientov po intervencijah ZN (izvajanje delne ali popolne pomoči pri TŽA) največje in da je obremenjenost kadra na tem oddelku najvišja. (Slika 2), (Priloga 1) 66 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Delež pacientov v 1, 2, 3, 4 KZZN po bolniških oddelkih 100,00% 1.kzzn 2.kzzn 50,00% 3.kzzn 4.kzzn 0,00% L1 L2 L3 S2 S3 S4 1.kzzn 89,30% 40,66% 62,85% 65,80% 63,19% 98,80% 2.kzzn 10,20% 33,77% 31,60% 31% 32,30% 1,20% 3.kzzn 0,48% 25,10% 5,50% 3,10% 4,09% 0% 4.kzzn 0% 0,38% 0% 0,10% 0,45% 0% Slika 2 3. IZVAJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN KLINIČNEGA USPOSABLJANJA ZA ŠTUDENTE ZDRAVSTVENE NEGE Bolnišnica je leta 2006 prvič pridobila naziv učne baze za obdobje petih let, v avgustu 2011 je naziv učne baze pridobila ponovno, za obdobje nadaljnjih pet let. Na osnovi pridobitve naziva učne baze bolnišnice se v bolnišnici izvaja klinično usposabljanje študentov 3. letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje. Visokošolski zavodi s katerimi bolnišnica sodeluje pri izvajanju kliničnih vaj študentov so: Visoka šola za zdravstvo Izola, Zdravstvena fakulteta Ljubljana, Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice in Fakulteta za zdravstvene vede Maribor. V letu 2011 smo izvedli klinično usposabljanje za Visoko šolo za zdravstvo Izola - študente 3. letnika dodiplomskega študija zdravstvene nege za področje Zdravstvena nega in mentalno zdravje. (Tabela 3) Tabela 3: Klinično usposabljanje PB Idrija Redni študenti – Izola/3 letnik Redni študenti - Nova Gorica/3 letnik Izredni študenti/3 letnik Pripravništvo SMS/ZT Kroženje v okviru pripravništva DMS/DZT 2006 47 5 4 11 2007 62 30 4 20 2008 60 30 32 4 15 2009 60 34 34 2 10 2010 42 32 46 1 2011 39 32 43 1 5 Od 21. februarja do 10. junija 2011 smo v bolnišnici izvedli klinične in seminarske vaje za 114 rednih (5 skupin) in izrednih (3 skupine) študentov in opravili 7.910 mentorskih ur. Študenti v bolnišničnem okolju spoznajo motnje in simptome iz področja mentalnega zdravja, spoznajo oblike zdravljenja, zdravstvene nege in druge oblike pomoči, da znajo vzpostaviti in izvajati terapevtsko komunikacijo ter druge komunikacijske spretnosti. Samostojno izvajajo negovalne in terapevtske intervencije v procesu zdravstvene nege ter ob zaključku kliničnih vaj predstavijo študijo primera. Klinične vaje za celotno bolnišnico pomenijo velik organizacijski in intelektualni napor, vendar smo jih ob sodelovanju vseh, uspešno izvedli. Za zdravstvene zavode iz Primorske regije smo izvedli delni 4-tedenski program pripravništva in kroženja za diplomirane medicinke sestre in babice. V okviru programa 67 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 pripravništva sta v bolnišnic krožili dve diplomirani medicinski sestri iz SB Izola, ena diplomirana medicinska sestra iz SVZ-VITA dom Črni Vrh, ena diplomirana medicinska sestra iz SB Šempeter in diplomirani zdravstvenik iz ZD Tolmin. Obiskali so nas dijaki Srednje zdravstvene šole Zagorje, gimnazije Sežana ter učenci-devetošolci Osnovne šole Črni vrh nad Idrijo. V okviru programa HOPE nas je 24. maja obiskala Lisa Musselwhite iz Anglije; v okviru predstavitve bolnišnice je bila predstavljena tudi dejavnost zdravstvene nege. 4. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NEGOVALNEGA KADRA IN OSKRBOVALCEV ZDRAVSTVENO V letu 2011 smo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe prejeli kvoto za izobraževanje in usposabljanje v vrednosti 13.100,00 €. Z namenom racionalne porabe kvote in omogočanje udeležbe večjemu številu zaposlenih v zdravstveni negi na zunanjih izobraževanjih, smo se z organizatorji izobraževanj (Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, DMSBZT Ljubljana,…) dogovarjali o nudenju brezplačnih kotizacij glede na število plačanih kotizacij. Tudi zaposleni so bili tudi pripravljeni kriti del stroškov v zvezi z udeležbo na izobraževanju (prevozni stroški, stroški dnevnic). Vsebine izobraževanja smo izbrali na osnovi letnih razgovorov in načrtovanja profesionalnega razvoja posameznih delavcev. V bolnišnici smo skupno organizirali 13 internih strokovnih predavanj in 14 delavnic z zunanjimi in notranjimi izvajalci. (Tabela 4) Tabela 4: Izobraževanja in interna usposabljanja za delo v ZN Število Datum Tema Izvajalci udeležencev Obravnava življenjsko 82 Notranji Januar ogroženega pacienta v PBI (2 Skupina za prvo predavanja) pomoč Obravnava življenjsko 97 Notranji Februar ogroženega pacienta (6 Skupina za prvo delavnice) pomoč Usposabljanje iz varstva pri 86 Zunanji 16.3.2011 delu in požarne varnosti (predavanje s preverjanjem znanja za vse zaposlene) Oskrba rane in kompresijsko 54 Zunanji 4.4.2011 povijanje TOSAMA Predavanje o čistilih Ecolab 59 Zunanji 3.5.2011 Ecolab Zdravljenje sladkorne bolezni 32 Milan Vončina 10.5.2011 z inzulinsko terapijo pri dr.med.spec., pacientu z duševno motnjo internist Predavanje o ločenem 27 Notranji 30.5.2011 zbiranju odpadkov Vodja službe za oskrbo s prehrano Predavanje z delavnico 36 Notranji 21.6.2011 kakovost in varnost v Nosilke zdravstveni negi kazalnikov Izobraževanje o HACCP 73 Zunanji 20.9.2011 sistemu Irena Todorovič 25 Eli Lilly d.o.o. 10.10.2011 Predavanje o Zypadheri pacienta z 81 Notranji 18.10.2011 Obravnava agresivnim in odklonilnim Skupina za PVU 2.11.2011 68 Organizator ZN ZN ZN Licenčne točke DA 2 pasivni 3,5 aktivni DA 2,5 pasivni 3,75 aktivni NE HACCP DA 3 NE ZN NE ZN NE ZN DA pasivni 2,5 aktivni 3,75 NE HACCP ZN ZN NE DA pasivni 2,5 Psihiatrična bolnišnica Idrija 20.10.2011 do 8.11.2011 15.,18. in 21.11.2011 6.12.2011 17.12.2011 strokovno poročilo za leto 2011 vedenjem v psihiatriji in uporaba posebnih varovalnih ukrepov (predavanje) Posebni varovalni ukrepi 5 enodnevnih delavnicpraktično usposabljanje Obvladovanje agresivnega vedenja pacienta in varni prijemi pri obvladovanju agresivnega vedenja (3 delavnice) Priporočila za ravnanje z zdravili Tečaj začetnik oživljanja postopkov aktivni 3,75 100 Notranji Skupina za PVU ZN 25 Zunanji Branko Gabrovec mag.ing.log ZN DA pasivni 2,5 aktivni 3,75 NE 25 Notranji mag. Cvetka Bačar Zunanji Slovensko združenje za urgentno medicino ZN NE ZN in zdravniki DA 19 Predavanj in strokovnih seminarjev izven bolnišnice se je v letu 2011 udeležilo 44 delavcev, od tega so štirje aktivno sodelovali s predavanji in strokovnimi prispevki. V bolnišnici smo z zunanjimi izvajalci organizirali izobraževanje in delavnice na temo Obvladovanje agresivnega vedenja pacienta in varni prijemi pri obvladovanju agresivnega vedenja ter izobraževanje in usposabljanje za delo iz obveznih vsebin o Temeljnih postopkih oživljanja za 15 diplomiranih medicinskih sester, ki je prvič potekalo skupaj z zdravniki. Podrobni seznami o izobraževanju zaposlenih v zdravstveni negi so zbrani v internih poročilih zdravstvene nege na posameznih bolniških oddelkih. Aktivno, na internih predavanjih ali na delavnicah, je v bolnišnici sodelovalo 30% zaposlenih v zdravstveni negi. Izvedeni sta bili dve predavanji in šest delavnic obravnave življenjsko ogroženega pacienta, ki jih je izvedla skupina za prvo pomoč v katero so bili vključeni: Mrak L., Bašelj J., Likar K., Zajc D., Bolčina A., Velikanje N., Tušar B., Krašna J., Zelić F., Filipovič Z. S strani skupine za posebne varovalne ukrepe (PVU), sta bili izvedeni dve predavanji in pet delavnic. Skupino sestavljajo: Gnezda S., Gruden A., Klavžar V., Likar Klemen., Pavlin B., Lidjan E., Filipovič Z., Vidmar I., Zelič F., Peternelj Š., Ogrič M., Dizdarevič M., Tratnik D. in Tušar A. Članici KOBO sta Uršič A. in Mrak L., v skupini za skupnostno psihiatrično zdravljenje sta Pirih A. in Mivšek A. Od junija do novembra se je izvajalo pripravništvo za zdravstvenega tehnika Miklavčič Nika, pod mentorstvom Krpan K., Tušar A. in Krašna J., ki ga je v novembru tudi uspešno zaključil z opravljanjem strokovnega izpita. Od decembra 2011 izvajamo pripravništvo za zdravstveno tehtnico Česnik J. in zdravstvena tehnika Mitić Alena in Ogrič Blaža pod mentorstvom Krpan K., Tušar A., Ogrič M. in Lidjan E. Vsi pripravniki so bili naši štipendisti. Izobraževanje za diplomirano medicinsko sestro je v novembru uspešno zaključila Ogrič M., ki se je izobraževala samoiniciativno in delno ob podpori bolnišnice. Pod enakimi pogoji študij zaključuje Rupnik A., samoiniciativno pa se za diplomiranega zdravstvenika izobražujejo tudi Krašna J. V bolnišnici v okviru dodiplomskega študija poteka več raziskovalnih nalog s področja zdravstvene nege, zdravstvene vzgoje, kakovosti in komunikacije. Tudi v letu 2011 smo se klinične mentorice samoiniciativno izobraževale na Visoki šoli za zdravstvo Izola. Bašelj J. je namesto Mrak L. prevzela članstvo v skupini za organizacijo in izvajanje službe nujne medicinske pomoči v PBI. Skrbi za opremljenost reanimacijskega vozička in urgentnointernistično ambulanto v pritličju »S« stavbe. Odgovorna je za pregledovanje opreme, pripomočkov, aparatur in zdravil, dopolnjuje manjkajočo opremo, zamenja zdravila s 69 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 pretečenim rokom uporabe, v sodelovanju z vzdrževalno službo organizira popravilo oz. nabavo okvarjenih aparatov in pripomočkov. Prevzela je tudi mesto vodje delovne skupine (namesto Mrak L.) za nujno medicinsko pomoč v PBI. V Republiški skupini za kategorizacijo v ZN sodeluje Mivšek A., ki je od junija tudi novo izvoljena članica Izvršnega odbora sekcije MS in ZT v psihiatriji (nadomestila Mrak L.). V skupini za kakovost v strokovni sekciji sodeluje Hvala N. Vihtelič S. in Gruden A., sta članici Upravnega odbora strokovnega društva MS, babic in ZT Ljubljana in članici organizacijskega odbora za pripravo strokovnih srečanj. Gruden A. je v letu 2011 prejela priznanje: Srebrni znak DMSBZT Ljubljana. Priznanje je prejela tudi Bizjak B.: Plaketo DMSBZT Ljubljana. Na vaji Potres 2011, ki ga je dne 26.3.2011 v Idriji organiziral Občinski štab civilne zaščite občine Idrija in PGD Idrija so sodelovali tudi zaposleni iz zdravstvene nege naše bolnišnice. To so bili: Bašelj Jerica, Zajc Drejc, Krašna Jaka, Tušar Blaž, Hadžič Marta in Podvršček Stepančič Irena. 4.1. Aktivna udeležba na predavanjih Pirih M., Ferfolja A., Hvala N.: Aktivna udeležba s predavanjem in strokovni prispevek: Seminar sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Skupnostna psihiatrična obravnava: Ljubljana. Mrak L.: Aktivna udeležba v organizacijskem odboru: Seminar sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, Skupnostna psihiatrična obravnava: Ljubljana. Mrak L.: Aktivna udeležba s predavanjem: Kakovost dokumentiranja v praksi; Teorija in praksa – Novosti s področja psihiatrične zdravstvene nege: Psihiatrična klinika Ljubljana. Mrak L.: Temeljni in dodatni postopki oživljanja Kodela A.: Predstavitev kazalnika padci v bolnišničnem okolju; Izkušnje pri izvajanju PVU na gerontopsihiatričnem oddelku in uporaba novih pasov Hvala N.: Predstavitev kazalnika razjeda zaradi pritiska; Uršič A.: Predstavitev kazalnika kolonizacija z MRSA; Kogoj M: Predstavitev kazalnika delež pacientov pri katerih je bil izveden posebni varovalni ukrep; Gruden A.: Predstavitev kazalnika zadovoljstva s prehrano v bolnišnici; Predstavitev smernic za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov v psihiatriji, Velikanje N.: Predstavitev kazalnika neželeni dogodki v zdravstveni negi, Aplikacija kisika in aspiracija Tušar B.: Predavanje osnovni položaji poškodovancev in naglo obolelih, imobilizacija hrbtenice Bolčina A.: Predavanje oskrba krvavitev in opeklin Bašelj J.: Predavanje mali operativni poseg Zelić F.: Predavanje lavaža želodca Čuk V. Predavanje o kakovosti Gnezda S.: Zdravstvena nega pacienta z odklonilnim in agresivnim vedenjem Ferfolja S., Bogataj U.: Aktivno s predavanji sodelujeta v bolnišnici v okviru terapevtskega progama zdravljenja odvisnosti. Gruden A.: Je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno je sodelovala pri organizaciji razstave Medicinske sestre skozi čas, ki je potekala od 20. maja do 30. oktobra 2011 v Cerkljanskem muzeju; v okviru razstave je aktivno sodelovala pri predstavitvi poklica medicinske sestre za otroke z naslovom »Z igro skozi čas«. Aktivno sodeluje pri organizaciji kliničnih večerov DMSBZT Ljubljana, organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih vsebinah izobraževanja za podaljšanje licence (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju programa (DMSBZT Ljubljana): Prostočasne aktivnosti na Idrijskem (joga, gong in športno kulturni dan). O aktivnostih društva je prispevala članek za glasilo Utrip. 70 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Gruden A, Vihtelič S: Članici organizacijskega odbora pri 12. simpoziju: Zdravstvena vzgoja – moč medicinskih sester (DMSBZT Ljubljana). Vihtelič S.: Je članica upravnega odbora DMSBZT Ljubljana. Aktivno je sodelovala pri organizaciji razstave Medicinske sestre skozi čas, ki je potekala od 20. maja do 30. oktobra 2011 v Cerkljanskem muzeju; v okviru razstave je aktivno sodelovala pri predstavitvi poklica medicinske sestre za otroke z naslovom »Z igro skozi čas« (objava članka v Utripu). Sodeluje pri organizaciji udeležbe zaposlenih na simpoziju in obveznih vsebinah izobraževanja za podaljšanje licence (TPO, zakonodaja in etika) in izvajanju programa (DMSBZT Ljubljana): Prostočasne aktivnosti na Idrijskem (joga, gong in športno kulturni dan). O aktivnostih društva je prispevala članek za glasilo Utrip. 4.2. Strokovne publikacije Pirih M., Ferfolja A., Hvala N. Skupnostna psihiatrična obravnava: zbornik predavanj z recenzijo. Izkušnje diplomiranih medicinskih sester v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. Ljubljana, 2011: 33-43. Vihtelič S. Strokovni prispevek v glasilu Utrip: november 2011: Tema: Najmlajši navdušeni na razstavi »Medicinske sestre skozi čas«. Ferfolja A., Bašelj J., Gruden A., Krašna J., Podvršček Stepančič I., Vihtelič S. Prispevek člankov za glasilo »Naš grič« 5. REGISTER IN LICENCE IZVAJALCEV V ZDRAVSTVENI NEGI V letu 2011 smo nadaljevali z pridobivanjem odločb o vpisu v register izvajalcev in prvih licenc, za katere je Ministrstvo za zdravje podelilo pooblastila Zbornici Zdravstvene in babiške nege. V letu 2011 je bila v register vpisana 1 izvajalka, prvo licenco pa je pridobilo 22 izvajalcev zdravstvene nege. 6. DOKUMENTACIJA ZDRAVSTVENE NEGE Vodi se standardizirana negovalna dokumentacija, individualno za vsakega pacienta, iz katere so razvidne potrebe pacientov po ZN. Vodi se računalniški način vodenja podatkov kategoriziranja pacientov. Dvakrat v letu je bil izveden strokovni nadzor službe zdravstvene nege nad skladnostjo razvrščanja pacientov v ustrezno kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege, načrtom zdravstvene nege ter izvajanjem na modrem listu. Pacienti so obravnavani individualno, po procesu zdravstvene nege, vsak ima narejen načrt zdravstvene nege glede na potrebe po zadovoljevanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Dnevno se beleži opazovanje zdravstvenega stanja v moder list opazovanja in sicer za vsako izmeno posebej. Ob odpustu se izpolnjuje Odpustna dokumentacija ZN. Vodi se zapis zdravstvene nege pri skupnostnem psihiatričnem zdravljenju. 7. ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO Na vseh bolniških oddelkih enkrat tedensko potekajo edukativne in pogovorne skupine, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre. V skupino so delno vključeni vsi pacienti/ke na oddelku. Na S2-sprejemnem ženskem oddelku potekajo skupine ob torkih. Skupine potekajo enkrat tedensko, v torek med 15. in 16. uro za pacientke na odprti enoti. Na skupinah DMS podaja informacije, izobražuje, motivira pacientke k aktivnemu vključevanju v pogovor. Izbira zdravstveno vzgojne teme glede na potrebe in zanimanje pacientk. 71 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Evidenca o realizaciji skupine, predstavljeni temi, datumu, udeleženih pacientkah ter kratke opombe se vodijo na oddelku. Na S3 - sprejemnem moškem oddelku potekajo pogovorne skupine enkrat tedensko ob sredah na odprti enoti. Teme izbirajo pacienti od zdravstveno vzgojnih vsebin in drugih aktivnosti: sprehoda, treninga spomina do aktualnih tem. S4: Psihoterapevtski oddelek deluje po načelih terapevtske skupnosti, ki je sestavljena iz dveh skupin; v prvo se vključujejo osebe s psihotično motnjo, v drugo pa osebe z nevrotično motnjo. Osebje zdravstvene nege izvaja terapevtsko komunikacijo od sprejema dalje. Na oddelku medicinska sestra in diplomirana med. sestra sodelujeta pri skupinski psihoterapiji oseb z psihotično motnjo dvakrat tedensko. V letu 2011 so DMS in DT na oddelku nadaljevale z izvajanjem programa Pot k dobremu počutju. Program poteka ločeno za prvo in drugo skupino. Prilagojen je dinamiki oddelka, tako, da se v skupino lahko vključijo novi člani ob sprejemu na oddelek. Skupine potekajo načeloma enkrat na teden, ločeno za vsako skupino posebej, v popoldanskem času. V dopoldanskem času ob torkih poteka skupina z DMS za paciente s psihotično motnjo. V letu 2011 sta se DMS, poleg oddelčne zdravnice, vključili kot koterapevtki v delo dispanzerske skupine za odpuščene paciente s psihotično motnjo. Skupina poteka vsake 14 dni. Enkrat mesečno se vabi svojce obolelih za psihotično motnjo za udeležbo na edukativnosuportivni skupini. Na edukativno suportivni skupini za svojce obolelih za psihotično motnjo sodelujejo DMS in ZT, ki sta razporejeni v petkovo dopoldansko izmeno ter delavna terapevtka. V popoldanskem času izvajajo ZT dvakrat skupinski sprehod, enkrat imajo skupino za nove člane terapevtske skupnosti, kjer jim predstavijo hišni red psihoterapevtskega oddelka. Ob četrtkih popoldne ZT sodeluje pri pripravi na družabni večer terapevtske skupnosti oddelka. L1: Na oddelku za zdravljenje odvisnosti L1 poteka program Pot k dobremu počutju od leta 2010. Vodita ga DT Saša Pisk in DMS Andreja Gruden. Izmenično podajata teme, ki se nanašajo na prehrano in telesno aktivnost. Program traja sedem tednov in se izvaja ob sredah v času od 15.00 do 16.00. V preteklem letu je pričela delovati zdravstveno vzgojna skupina »Varna in pravilna raba zdravil«, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra. Poteka tri zaporedne srede, po eno andragoško uro v obliki delavnic med 15 in 16 uro. Program je oblikovan tako, da so pacienti aktivni, poučijo se o veščinah varne in pravilne rabe zdravil, se zavejo pomena rednega jemanja predpisane terapije, poznajo predpisana zdravila, za kaj se zdravilo uporablja. Skupino z delavnicami je vodila diplomirana medicinska sestra A. Ferfolja. Na oddelku je potekala tudi zdravstveno vzgojna skupina o ne - kajenju. Vsebina je bila vezana na senzibilizacijo glede kajenja, na vsebine o škodljivosti kajenja in tveganju, z predstavitvijo načinov, kako zmanjšati oz. prekiniti kajenje. Zdravstvene tehnice so bile tudi v letu 2011 aktivno vključene v izvajanje popoldanskega strukturiranega programa. Edukativnih skupine z zdravstveno vzgojno vsebino so različne po tematski vsebini: osebna higiena in urejenost, poznavanje terapevtskega dogovora in hišnega reda, nega delirantnega bolnika, ustna higiena, higiena rok, preprečevanje prehladnih obolenj, bralne ure in druge vsebine, ki so jih kreirale zdravstvene tehtnice samoiniciativno, npr. glede na aktualno problematiko. Zdravstvene tehnice, ki so na oddelku stalen kader, povsem samostojno prevzemajo in izvajajo določna dogovorjena dela in naloge, vezane na oddelčno vizito v dopoldanskem času. Na L2-gerontopsihiatričnem oddelku oskrba z vidika zdravstvene nege na oddelku poteka predvsem v smislu skrbi za temeljne življenjske aktivnosti, spodbujanja njihove samostojnosti ter krepitve spominskih sposobnosti. Velik obseg predstavlja tudi izvajanje medicinsko tehničnih posegov pri pacientih. Občasno so na oddelku potekale skupine z dementnimi bolniki pri katerih se je izvajal trening urjenja spomina z prilagojenimi vajami. V letu 2011 so skupine za svojce dementnih bolnikov potekale samo v začetku leta. Popoldanske tedenske zdravstveno vzgojne skupine z medicinsko sestro v letu 2011 niso potekale. Zdravstveno 72 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 vzgojne skupine z medicinsko sestro so potekale v dopoldanskem času ob petkih izmenično s socialno delavko. Na L3- splošnem psihiatričnem oddelku je delo usmerjeno h krepitvi samostojnosti pri vseh življenjskih aktivnostih pacientov. Popoldanske skupine z diplomirano medicinsko sestro so se izvajale enkrat na teden ob četrtkih od 15.00 – 15.45. V letu 2011 smo pričeli z uvajanjem programa Pot k dobremu počutju. Teme so bile prilagojene glede na strukturo posameznikov, ki so bili vključeni v skupino. Tematika skupin je bila različna. Predvsem so prevladovale zdravstveno vzgojne vsebine; pomoč pacientom, ki so na dolgotrajnejši hospitalizaciji, skrb za osebno higieno, aktualna problematika (osebna higiena, redno jemanje zdravil v domačem okolju, sladkorna bolezen, ločevanje odpadkov, uživanje psihoaktivnih snovi…). V letu 2011 so bile v okviru projekta ICRA (Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija) v bolnišnici organizirane še dodatne dejavnosti in aktivnosti za naše paciente. Z zdravstveno vzgojnimi vsebinami in svetovanjem pacientom o zdravi prehrani in pomenu rednega uživanja predpisane terapije ter rokovanja z zdravili so sodelovale tudi diplomirane medicinske sestre (Mivšek Anja, Gruden Andreja, Velikanje Nataša in Filipovič Zorica). 8. OSKRBA NA BOLNIŠKIH ODDELKIH Na oddelku se izvaja nabava materiala in pripomočkov, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Nabava zdravil in medicinskih pripomočkov se vrši v bolnišnični lekarni dnevno, po pregledani zalogi oddelčne lekarne, ki ga vrši zdravstveni tehnik v nočni izmeni. Količino in potrebe preverita oddelčni zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Mesečno se vrši nabava pisarniškega materiala. Nabavo čistilnih sredstev vršijo oskrbovalci dvakrat mesečno. Odpis osnovnih sredstev in drobnega materiala ter delovne obleke poteka dvakrat letno. Na oddelku se preveri obstoječe stanje in pripravi material za odpis. Redno skrbimo za vzdrževanje opreme in popravila na oddelku. Čiščenje bolnišnice je v letu 2011 prevzel nov čistilni servis AKTIVA. Čiščenje se izvaja po programu dnevno, tedensko ter dvakrat letno generalno čiščenja. Napisan seznam storitev in organizacij delovišč, se je uskladilo z zahtevami PBI. Uredila se je evidenca čiščenja, ki jo vodijo čistilke. Nadzor nad kakovostjo opravljenih storitev in vodenjem evidenc izvajajo glavne medicinske sestre bolniških oddelkov in glavna medicinska sestra bolnišnice. Vodja čistilne službe oz. delovne enote in glavna medicinska sestra bolnišnice se sestajata redno 1x tedensko. Generalno čiščenje in obnovitev premazov tal se je v letu 2011 opravilo dvakrat kar je razvidno iz dokumentacije. 9. POROČILO DEJAVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V EEG LABORATORIJU ZA LETO (Mrak Lidija) V elektroencefalografskem (EEG) laboratoriju se izvaja EEG preiskavo, pri kateri se odjema spremembe električnega potenciala možganskih celic in s pomočjo katere se ugotavlja fiziološka in patološka dogajanja v centralnem živčevju. Izvajalka preiskave je diplomirana medicinska sestra, z opravljeno specializacijo nevrofiziološke asistentke za področje elektroencefalografije. V letu 2011 je bilo izvedenih 320 EEG preiskav; od tega je bilo 234 preiskav opravljenih pri hospitaliziranih pacientih, 86 pa pri pacientih, ki so bili na preiskavo napoteni iz drugih ambulant (iz ambulant splošne medicine, psihiatričnih ambulant, nevroloških ambulant,…). Diplomirana medicinska sestra, ki izvaja snemanje EEG-jev je v maju prevzela tudi funkcijo glavne medicinske sestre. Dosedanje izkušnje kažejo, da delovne obveznosti obeh funkcij ni mogoče opraviti v rednem delovnem času, kar se trenutno kaže s kopičenjem delovnih ur. Osrednja naloga medicinske sestre v EEG laboratoriju je snemanje tehnično in strokovno neoporečnih EEG posnetkov. Izvedbo le-teh omogoča ustrezna psihična in telesna priprava 73 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 pacienta na snemanje in izvajanje meritve po predpisanih strokovnih smernicah. Po končani preiskavi DMS opravi delno oceno EEG posnetka, kar tudi dokumentira. Medicinska sestra je zadolžena tudi za organizacijo rednega vzdrževanja EEG aparata, elektrod, pripomočkov, prostora, delovnih površin. Skrbi za red v razporedu naročanja preiskovancev, sodeluje pri arhiviranje posnetkov na CD medije ter statistiko dela. Skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje, obiskuje izobraževalne tečaje in predavanja in sodeluje pri pedagoškem delu, saj ima tudi naziv kliničnega mentorja. V EEG laboratoriju so tudi v letu 2011 po programu potekale klinične vaje rednih in izrednih študentov Visoke šole za zdravstvo iz Izole in Nove Gorice. 10. SPREMLJANJE KAZALNIKOV KAKOVOSTI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI IN SKRB ZA VARNOST V Kakovost in varnost v bolnišnici je osredotočena na paciente in pomeni izvajanje aktivnosti varne zdravstvene nege in oskrbe ter preprečevanje zapletov in škode za paciente. Od leta 2004 po navodilih MZ zbiramo podatke in spremljamo tri obvezne kazalnike: vsi padci in padci s postelje na 1000 oskrbnih dni odraslih pacientov, število preležanin (RZP - razjede zaradi pritiska) nastale v bolnišnici na 1000 hospitaliziranih bolnikov in kazalnik kolonizacija z MRSA. Opisi kazalnikov so priloga letnega poročila. V bolnišnici od leta 2004 spremljamo tudi druge neobvezne kazalnike kakovosti: število vseh neželenih dogodkov in incidentov v zdravstveni negi, delež pacientov s posebnim varovalnim ukrepom (6,78% v letu 2011), zadovoljstvo pacientov s prehrano (v letu 2011 je ocena 4,19). Vključeni smo v spremljanje nacionalnega kazalnika izkušnje pacientov v bolnišnici, vendar se anketa v letu 2011 ni izpolnjevala. Izboljšave uvajamo v vse procese dela na ravni izvajalcev, poleg metode kategorizacije zahtevnosti ZN, uporabljamo v praksi tudi oceno tveganja za padec, oceno razjede zaradi pritiska (RZP) - vse stopnje in oceno tveganja za MRSA. Odgovornost in motiviranost zaposlenih za evidentiranje neželenih dogodkov se izboljšuje. Za evidentiranje padcev v bolnišničnem okolju smo v letu 2011 začeli uporabljati nov obrazec, ki je enoten za celotno psihiatrijo v Sloveniji. Na osnovi analize podatkov letno uvajamo izboljšave v procese dela v zdravstveni negi. 10.1. Obvezni kazalnik v ZN: Evidentiranje neželenih dogodkov zaradi vseh padcev (Andreja Kodela) V letu 2011 oziroma v obdobju od 1.1.2011 do 31.12.2011, se je v bolnišnici zgodilo skupno 70 padcev, kar pomeni 4,2% od vseh 1.646 hospitaliziranih pacientov. Število vseh evidentiranih padcev od leta 2004 do leta 2011 se povečuje. Leta 2004 je bilo evidentiranih 18 padcev, l. 2005 - 24 padcev, l. 2006 - 28 padcev, leta 2007 - 34 vseh padcev, v letu 2008, in v letu 2009 skupno 48 padcev, l. 2010- 70 padcev in l. 2011 - 70 padcev. (Tabela 5) Tabela 5: Primerjava števila vseh padcev po bolniških oddelkih Oddelek 2007 2008 2009 0 0 0 L1 L2 22 28 28 6 6 13 L3 5 4 3 S2 1 2 4 S3 0 0 0 S4 Skupaj vsi padci 34 40 48 Vsi padci na 1000 oskrbnih dni 0,515 0,622 0,792 74 2010 4 37 27 1 1 0 70 1,062 2011 0 35 26 5 4 0 70 1,1 Psihiatrična bolnišnica Idrija 10.2. strokovno poročilo za leto 2011 Obvezni kazalnik ZN: razjede zaradi pritiska nastale v bolnišnici (Hvala Nataša) V zdravstveni negi je obvezno tudi evidentiranje preležanin oziroma razjede zaradi pritiska (RZP) nastalih v bolnišnici. Tabela 6: Primerjava števila RZP nastalih v bolnišnici od leta 2006 do 2011 2006 2007 2008 2009 1554 1664 1767 1772 Št. hospitaliziranih pacientov 6 21 12 4 Število RZP Število RZP na 1000 3, 86 12, 62 6, 79 2,25 hospitaliziranih pacientov 2010 1657 7 4,22 2011 1646 7 4,25 Od leta 2007 evidentiramo vse RZP vseh stopenj, tudi 1. stopnjo - rdečina. Število evidentiranih RZP v letu 2011 nastalih v bolnišnici je bilo 7, kar je enako kot lani (1. stopnje rdečina in 2. stopnje - mehur). RZP 3. in 4. stopnje v letu 2011 ni bilo. Ob sprejemu naredimo oceno tveganja za vse rizične paciente in načrtujemo aktivnosti in preventivne ukrepe. Skupno smo v bolnišnici obravnavali 13 RZP, od tega jih je bilo 6 evidentiranih ob sprejemu v bolnišnico. 10.3. Obvezni kazalnik: Kolonizacija z MRSA ( Andreja Uršič) V PB Idrija je bilo v letu 2011odvzetih nadzornih kužnin zaradi možne okužbe z MRSA 467 pacientom, kar znaša 29% glede na 1.608 sprejemov v bolnišnico. Delež odvzetih kužnin presega cilj NAKOBO, ki je 15%. V bolnišnici je bilo od 1.1.2011 do 31.12.2011 odkritih 13 primerov nosilcev MRSA na 1608 sprejemov v tekočem letu, kar pomeni 8,08 na 1000 sprejemov v tekočem letu. 10.4. Neobvezni kazalnik: Delež pacientov s PVU (Marjetka Kogoj) Po zakonu o duševnem zdravju je posebni varovalni ukrep (PVU) oz. telesno oviranje nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom. Uporablja se v oddelkih pod posebnim nadzorom in na varovanih oddelkih. Narejena je bila analiza zbranih podatkov. Število PVU se je v letu 2011 nekoliko povečalo in tudi delež glede na število vseh hospitaliziranih pacientov, pri katerih je bil v letu 2011 izveden PVU. (Slika 3, Tabela 7) 2011 2010 2009 2008 2007 DELEŽ 6,26% 5,15% 5,60% 9,80% 7,90% Slika 3: Delež pacientov pri katerih je bil izveden PVU v posteljo od 2007 do 2011 75 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Tabela 7: Število fizičnih oviranj glede na delovno izmeno, kraj oviranja, mesec v letu in glede na oddelek DOPOLDAN POPOLDAN PONOČI L1 L2 L3 S2 S3 L1 L2 L3 S2 S3 L1 L2 L3 S2 S3 P P F JAN. 0 3 FEB. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 4 0 3 4 3 4 0 4 2 3 MAR. APR. MAJ JUN. JUL. AVG. SEP. OKT. NOV. DEC. 15 5 7 P 0 0 2 F 0 0 0 P 1 0 2 P 20 2 2 P 0 0 0 P 2 3 6 F 7 2 4 P 0 0 2 F 0 0 0 P 4 3 2 P 20 2 1 P 1 0 0 P 15 5 7 F 0 0 0 P 1 1 8 P 6 2 3 53 2 1 12 17 10 38 15 46 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 1 0 9 1 3 3 1 1 3 1 0 2 4 3 3 3 1 0 11 16 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 10 4 8 7 19 2 16 37 4 1 14 14 7 20 10 28 8 0 0 2 0 1 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 0 6 1 1 3 4 0 1 2 1 2 4 8 4 1 1 1 12 12 2 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 6 11 9 10 13 23 5 28 3 1 0 0 0 0 4 5 5 8 0 0 1 0 2 0 0 4 0 4 2 2 2 0 0 1 0 P 20 3 1 3 4 3 0 2 1 6 11 1 V smernicah so zapisani dejavniki, ki vplivajo na kakovost izvedbe PVU: ocena situacije in načrt ukrepanja, zagotovitev terapevtskega okolja, zadostno število strokovno usposobljenega osebja, edukacija osebja in redno preverjanje usposobljenosti, odrejanje ukrepa, nadzor izvajanja PVU in vodenje spremljajoče dokumentacije. 10.5. Neobvezni kazalnik: Število neželenih dogodkov v zdravstveni negi in oskrbi (Nataša Velikanje) Število vseh evidentiranih neželenih dogodkov in incidentov v letu 2011 je bilo 103 (brez padcev in RZP); od tega 71 katerih povzročitelji so bili pacienti; 19 katerih povzročitelji smo bili izvajalci zdravstvene nege, zgodilo pa se je še 13 drugih dogodkov. Prednost analize podatkov je v stalnem izboljševanju kakovosti in varnosti procesov dela. Največ evidentiranih neželenih dogodkov (39) je bilo zaradi nasilnega/agresivnega vedenja, usmerjenega s strani pacienta v druge. Poleg materialne škode (5), so bili v 16 primerih poškodovani zdravstveni tehniki in medicinske sestre, v 18 primerih sopacienti, ter v 1 primeru pacient sam. Nasilno vedenje usmerjeno vase je bilo evidentiranega v 9 primerih, kot samopoškodbe pacienta (7) in 2 poizkusa samomora. Pobegov iz varovane enote je bilo evidentiranih 10, samovoljnih zapustitev bolnišnice iz odprtih oddelkov pa 3. Nedovoljenega uživanja alkohola v bolnišničnem okolju je bilo 5, prav tako 5 uživanja drugih psihoaktivnih snovi. Pri izvajalcih je bilo evidentiranih 19 neželenih dogodkov zaradi napačne aplikacije (13) ali napačnega prepisa (6) zdravil. Zgodilo se je še 13 drugih neželenih dogodkov, ki so bili povezani s postopki izgubo/poškodbo pacientove lastnine, posredovanjem informacij, fotografiranjem no oddelku, aspiracijo tujka v dihalne poti pri hranjenju, tehničnimi okvarami ter 1 opozorilen nevaren dogodek zaradi nepričakovane smrti pacienta. Ugotavljamo, da je še vedno kritičen del dneva, ko se zgodi največ neželenih dogodkov popoldanska (48) delovna izmena. V tem času skrb za paciente prevzemajo zaposleni v zdravstveni negi, ki so poleg dežurnega zdravnika edini razporejeni na delo. Pacienti (predvsem iz odprtih enot) se pogosto izgubljajo v labirintu prostega časa, saj popoldanske aktivnosti na intenzivnih enotah pogosto zahtevajo delo vseh razporejenih. Prav tako je porast 76 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 števila neželenih dogodkov v času vikendov. Do neželenih dogodkov prihaja tako na strani izvajalcev, kakor tudi na strani uporabnikov storitev PBI. Vendar ne moremo govoriti zgolj o neželenih dogodkih v zdravstveni negi. Pojavljajo se v celotnem procesu obravnave pacienta. Dejstvo pa je, da jih večinoma evidentiramo le zaposleni v zdravstveni negi, saj se zavedamo pomena evidentiranja tovrstnih dogodkov. Ne le potencialna ogroženost pacienta, temveč moralna in pravna odgovornost zaposlenih za zagotavljanje in izboljševanje sistema kakovosti ter zagotavljanja varne obravnave pacienta so dejstva, ki morajo biti zadosten razlog za natančno beleženje in obravnavanje vseh nastalih neželenih dogodkov. Z analizo porekla neželenih dogodkov, bi se lahko oblikovale sistemske spremembe procesov, ki bi v prihodnosti zmanjševale število tovrstnih dogodkov in tako izboljševale kakovost obravnave pacientov. 10.6. Neobvezni kazalnik: Zadovoljstvo pacientov s prehrano v bolnišnici (Andreja Gruden) V letu 2011 so pacienti oddali 289 vprašalnikov. Analiza odgovorov je prikazana v tabeli 8 in sliki 4. Tabela 8: Kriteriji ocenjevanja zadovoljstva s prehrano v bolnišnici Kriteriji ocenjevanja Sploh nisem Sem zadovoljen zadovoljen 2% 31% Čas obrokov 7% 49% Kakovost živil 6% 46% Kakovost pripravljene hrane 10% 44% Dietna prehrana 33% Postopek razdeljevanja obrokov 3% 24% Odnos zaposlenih pri 2% razdeljevanju obrokov 1% 23% Informacije o jedilniku 0% 21% Higiena jedilnice 1% 25% Higiena opreme in pribora V celoti sem zadovoljen 67% 44% 48% 46% 64% 74% Izpolnjene ankete 289 289 289 214 289 289 76% 79% 74% 289 289 289 PRIMERJAVA 2009-2010-2011 5 4,5 4,49 4,43 4,34 4,29 4,08 4,08 4 3,86 3,83 3,81 3,75 3,55 3,4 3,5 3,55 4,2 4,22 4,21 4,37 4,15 4,56 4,56 4,49 4,25 4,48 4,47 4,24 3,75 3,71 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 1 2 3 4 5 2009 2010 6 2011 Slika 4: Analiza odgovorov 77 7 8 9 Psihiatrična bolnišnica Idrija strokovno poročilo za leto 2011 Legenda: 1 – ČAS OBROKOV 2 – IZBOR ŽIVIL 3 – KAKOVOST PRIPRAVLJENE HRANE 4 – DIETNA PREHRANA 5 – POSTOPEK RAZDELJEVANJA OBROKOV 6 – ODNOS ZAPOSLENIH PRI RAZDELJEVANJU OBROKOV 7 – INFORMACIJE O JEDILNIKU 8 – HIGIENA JEDILNICE 9 – HIGIENA OPREME IN PRIBORA Primerjava odgovorov po kriterijih glede na prejšnja leta nam pokaže, da je zadovoljstvo pacientov s prehrano v bolnišnici 4,19 kar pomeni, da so pacienti v povprečju zelo zadovoljni s kakovostjo prehrane v bolnišnici. 78
© Copyright 2024