ŽIVČNI SISTEM
ŽIVČNI SISTEM mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Živčni sistem • Centralno živčevje (CŽS) – sestavljata možgani in medulla spinalis • Periferno živčevje : povezuje okolje s CŽS • Senzorno : povezuje čutila s CŽS • Motorno: motorični in avtonomni nevroni, ki oskrbujejo skelet ne, gladke mišice in endokrine žleze • Vegetativno- avtonomno živčevje: gladke mm, srce, žleze in notranji organi mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Celice živčnega sistema - nevroni mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Vrste nevronov : glede na obliko mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings ŽIVČNI IMPULZ mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Membranski in akcijski potencial • Živčne in mišične celice imajo sposobnost prevajanja elektrokemičnih signalov po telesu • Pravimo jim vzdražljiva ali ekscitabilna tkiva Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Membranski potencial – potencial mirovanja • Mirujoča plazemska membrana je polarizirana • polariziranost – razlika v napetosti med notranjostjo in zunanjostjo celice • mirujoči potencial živčnih vlaken v notranjosti : – 90 mV = potencial v tkivu je za 90 mV bol j negativen kot izven tkiva • potencial je posledica Na K črpalke . mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Celica v mirovanju Natrijevi ioni Izvencelični prostor Na K črpalka Notranjost celice – 90mV • elektrogenična Kalijevi ioni črpalka, ker se črpa več pozitivnih ionov ven, kot v notranjost • tako ostane manj pozitivnih ionov v notranjosti in postane notranjost negativna Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Vzdrževanje membranskega potenciala • aktivni transport s pomo čjo Na K črpalke : • 3 Na ven • 2 K v celico • difuzija na skozi polpropustno membrano do izena čitve koncentracije Na v in izven celice • difuzija K • membranski potencial je difuzijski potencial ionov mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Membranski potencial • Izven celice - pozitivno • notranjost celice - negativno • Ta razlika v napetosti odgovorna za membranski potencial mirovanja – membrana je polarizirana mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Figure 9.9a Faza mirovanja – polarizirana celica Vzdrževanje membranskega potenciala Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Če pride do dra žljaja – električnega impulza, pride do depolarizacije mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Repolarizacija – vrata se zapro , ker K ioni potujejo izven celice mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Širjenje akcijskega potenciala • Akcijski potencial, ki nastane na nekem mestu, vzdraži okolico in se širi naprej • Nastajajo lokalni tokokrogi, ki povzročajo depolarizacijo vzdolž mišičnega ali živčnega vlakna mišični ali živčni impulz • impulz se širi brez dolo čene smeri OD mesta dra ženja mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Mielinizirana in nemielinizirana vlakna mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Ranvierjev zažemek , kjer ni mielinske ovojnice • na tem mestu se stvarja impulz • mesto mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Razlika v prenosu impulzov 1. nemielinizirano vlakno : počasi, do 0,5 m /sek 2. Mielinizirana vlakna: • debela, hitra • skokovito gibanje impulzov od zažemka do za žemka • 100 m /sek Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Prenos impulzov med živcem in mišico ali med živci nevromuskularna vez – motorična ploščica, sinapsa mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Motorična enota • Sestavljata : motorični nevron in vse miofibrile, ki jih oskrbuje • precizne mm – le nekaj vlaken v motorični enoti (oko, usta, palec..) • neprecizne mm – eno živčno vlakno na 100 mišic mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Figure 9.11a Izgled nevromuskularne vezi • Presinaptični motorični akson • se ugrezne v mm vlakno • vsebuje sinaptične mehurčke z nevrotransmiterjem acetilholinom (ACh) • Sinaptična špranja – med živcem in mm • Postsinaptična mm celica : • vsebuje receptorje za ACh , preko katerih se prenaša impulz mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Sinapse • sinapsa je povezava med dvema živcema mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Redosled delovanja sinapse • Stopnja 1 • Akcijski potencial depolarizira presinapt ično membrano mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Redosled delovanja sinapse • Stopnja 2 • Vstop Ca ionov v citoplazmo • Sprostitev mehurčkov acetilholina mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Redosled delovanja sinapse • Stopnja 3 • Difuzija acetilholina skozi sinaptično špranjo • Vezava na recept orje na postsinaptični membrani • Aktivacija Na kanalov in depolarizacija postsinaptične membrane • Odstranitev Ca ionov iz citoplazme mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Redosled delovanja sinapse • Stopnja 4 • Depolarizacija preneha • Acetilholin razgradi acetilholinesteraza • Razgrajeni acet ilholin se ponovno resintetizira mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Delovanje sinapse • kemijske – načelo enosmernosti • delujejo podobno kot motorična ploščica, le kemijski prenašalci so različni mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Delovanje sinapse • hitri prenašalci • ekscitatorni - vzburjajo: • acetilholin – holinergične sinapse • noradrenalin – adrenergične sinapse • inhibitorni - blokirajo prenos dra žljajev: • dopamin, gamaaminomaslena kislina, serotonin • počasni – nevropeptidi • ACTH, leucin enkef alin,angiotenzin II, somatostatin mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Hitrost prevajanja impulzov • A vlakna • debela, mielizirana, hitra ( 12 – 120 m/sek) • živci v skeletne mm, prevajanje vročine,mraza, pritiska • B vlakna • tanjša mielizirana , 15 m/sek • prenos impulzov v možgane, hrbtenjačo, AŽS • C vlakna • tanka , nemielizirana, hitrost 0,5 – 2 m/sek • vročina, mraz, bolečina, pritisk, AŽS Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Možgani • So zaprti v lobanji – površina 2500 cm 2 • Obdani so z ovojnicami ( meninge) in tekočino ( liquor) • Izgled : zvijugana površina v številne brazde in gyruse • Površina : sivina notranjost : belina, v kateri se nahajajo jedra • Deli možgan: • veliki možgani • mali možgani ( cerebellum) • podaljšan hrbtni mozeg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Možganski hemisferi - polovici • Sestavljata glavni del možgan in sestavljata 83% mase • Sestavljata jih izbokline (gyri) in vdolbine (sulcusi) • Sta med seboj ločeni z longitudinalno fisuro • Sestavljajo jih trije glavni deli : • skorja ( cortex) • belina • jedra mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Pomen hemisfer • Lateralizacija – vsaka hemisfera ima svojo funkcijo • Dominantna ( leva) hemisfera – govorna hemisfera ( govor, pisanje, mišljenjem jezik, analitični miselni procesi) , matematika, logika • Nedominantna ( desna) hemisfera – emocije, artistične spretnosti, interpretacija glasbe • Velja za desničarje mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Deli možgan Figure 12.8a Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Funkcionalni deli možganske skorje • Možganska skorja ima 3 vrst e funkcionalnih področij • Motorično področje – kontrolira hotne gibe • Senzorično področje – zavestno občutenje • Asociacijsko področje – integrirajo različne informacije mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Funkcionalni deli možganske skorje • Primarna in sekundarna senzorična in motorična področja: • Primarno področje: • za določene mišične gibe in občutke • Sekundarno podro čje: • za stvarjanje določenega smisla na osnovi primarnih področij, da se občutka ali giba zavedamo mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Primarna motorična in senzorična skorja mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Figure 12.9.1 Bazalni gangliji • deli sive substance, ki se nahajajo globoko v belini možgan • Pomen: • podzavestna kontrola tonusa skeletnih mišic • Koordinacija naučenih vzorcev gibanja ( pisanje črk, rezanje s škarjami, zabijanje žebljev, brcanje žoge ) mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Diencephalon – najgloblji del možgan talamus epitalamus hipotalamus mg © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Copyright Figure 12.12 Diencefalon • Središča, ki povezujejo zavestne in podzavestne senzorične in motorične aktivnosti • Talamus – pomemben čutni integracijski cent er, v katerega vstopijo vsi pomembni občutki razen vonja • Hipotalamus – odgovoren za vzdrževanje homeostaze mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Hipotalamus • Nadzor nad večino vegetativnih, endokrinih funkcij, nad obnašanjem • Podzavestna kontrola skeletno mišičnih gibov, povezanih z bolečino… • Kontrola arterijskega tlaka, regulacija telesne temperature, tekočine, krčenje maternice, izločanje mleka • Koordinacija živčevja in endokrinega sistema • Aktivacija nagonov za preživetje (lakota, žeja) • Koordinacija dnevnih ciklusov aktivnosti • Izločanje releasing H Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Mali možgani - cerebellum • Ležijo pod okcipitalnim delom možgan • Aktivnost – podzavestna • Pomen: • Vpleten v motorično koordinacijo – nadzoruje izhodne signale iz mot orične skorje do mm • Nadzoruje mišično krčenje • Vzdržujejo ravnotežje mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Medulla oblongata – podaljšan hrbtni mozeg • Povezava možgani hrbtenjača • Naloga: • Vzdrževanje koncentracije CO2 in H • Regulacija bruhanja, kihanja, kašljanja, požiranja • Retikularna formacija – določa stopnjo naše zavesti, koordinira delovanje skeletnih mm mg © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Copyright Figure 12.6b Hrbtenjača • Se nahaja v hrbtenici • 31 parov hrbtenjačnih živcev • Sestava: sivina (H) in belina • Omogoča povezavo v in iz možgan mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Figure 12.24a Avtonomni živčni sistem (AŽS) • Oživčujejo gladke mi šice, srčno mišico, večino notranjih organov in žleze • Omogoča optimalno pomoč za telesne aktivnosti • Nekaj teh ima pomen pri športu ( frekvenca srca, dihanja, krvni tlak) • Ne deluje pod našo voljo • Sestava: • Simpatikus • parasimpatikus mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Sympaticus (SY) • stresno živčevje - “fight-or-flight ” • á srčno frekvenco, kr čljivost srčne mm • V mm pride več krvi • Kožne arteriole se skrčijo- bleda koža • á pritiska • Razširitev bronhijev ( več kisika) • Glikogenoliza – dvig KS • á mentalna aktivnost – koncentracija • Nepotrebne funkcije se upo časnijo ( prebava, diureza) Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings mg Parasympaticus (PSY) • Vzdržuje telo na nizkem energet skem nivoju • Vključuje D aktivnosti – prebava (digestion), iztrebljanje (defecation), in diureza • Primer osebe, ki po čiva po kosilu • ↓ krvni pritisk, srčna frekvenca, dihanje • - aktivnost prebavil • Koža: topla, pupili : zoženi mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Senzorično motorična povezava • Da telo deluje na nek dražljaj, morata biti senzorični in motorični del povezana – refleksni lok • Refleks je predvidljiv nehoten odgovor na nek dražljaj • Refleks reakcije na bolečino je sicer nehoten, čeprav se modificira na zmožnost občutenja bolečine osebe • Vroč predmet in dragocen predmet!!! mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Spinalni refleksi – refleksni lok • Refleksni lok: • Receptor • Aferentno vlakno – hrbtenjača – preklop • Eferentno vlakno • Mišica mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Monosinapti čni refleks • ena sinapsa • 2 nevrona mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Figure 13.16 Polisinapti čni refleks • med senzoričnim in motori čnim živcem je več vmesnih nevronov • refleksni čas je daljši • obrambni refleksi • gibalni refleksi • kornealni ref leks • kašljanje … • Babinski ref leks mg © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings Copyright Figure 13.15 Načini senzoričnega dražljaja • Integracijski center je predel, kjer se dra žljaj interpretira in pošlje motorični impulz • V hrbtenjači – refleksni lok • Spodnji del medulle oblongate – podzavestne motorične reakcije, ki so bolj kompleksne ( ravnotežje) • Mali možgani – podzavestna kontrola gibanja • Talamus – občutenje na meji zavesti • Možganska skorja – natančno lokaliziramo dražljaj mg Copyright © 2003 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings
© Copyright 2024