1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Magistrsko delo
POSLOVANJE INVALIDSKIH PODJETIJ V
SLOVENIJI IN PROBLEMI POVEZANI S
PRIKAZOM USPEŠNOSTI POSLOVANJA
INVALIDSKIH PODJETIJ
Kandidatka: Helena Šumah Zaluberšek, univ. dipl. ekon.,
rojena leta, 1978 v Slovenj Gradcu
zaposlena v HTZ Velenje, I.P., d.o.o.
kot vodja finančne službe
Program in smer študija: Ekonomija in poslovne vede, Poslovne finance in bančništvo
Tema odobrena na seji senata EPF dne 20. 6. 2008
z delovnim naslovom: Poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji in problemi povezani s
prikazom uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij
Mentorica: Tanja Markovič Hribernik, izr. prof. dr.
Somentorica: Bojana Korošec, izr. prof. dr.
2
KAZALO
POVZETEK ..............................................................................................................................6
SUMMARY ..............................................................................................................................8
1 UVOD...................................................................................................................................10
1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ..................................................................10
1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................................11
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .......................................................................12
1.4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA ..........................................................................12
2
SPLOŠNO O VLOGI IN DELOVANJU INVALIDSKIH PODJETIJ.............................13
2.1 INVALIDSKA PODJETJA V SLOVENIJI ................................................................................14
2.1.1 Poslanstvo invalidskih podjetij...............................................................................17
2.1.2 Vloga države pri razvoju invalidskih podjetij ........................................................18
2.1.3 Kvotni sistem kot spodbuda za zaposlovanje invalidov..........................................21
2.2 ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE..............................23
2.2.1 Velika Britanija ......................................................................................................28
2.2.2 Italija ......................................................................................................................29
2.2.3 Avstrija ...................................................................................................................30
2.2.4 Nemčija...................................................................................................................31
2.2.5 Francija ..................................................................................................................32
2.2.6 Španija ....................................................................................................................33
2.2.7 Finska .....................................................................................................................33
2.2.8 Belgija.....................................................................................................................34
2.2.9 Danska ....................................................................................................................35
2.2.10 Povzetek ugotovitev ..............................................................................................36
2.3 SPREMEMBE ZAKONODAJE EVROPSKE UNIJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA INVALIDOV 39
2.4 SKLEPNE UGOTOVITVE....................................................................................................42
3
USPEŠNOST POSLOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI.................47
3.1 POSEBNOSTI PRI POSLOVANJU INVALIDSKIH PODJETIJ .....................................................47
3.2 POMEN ODSTOPLJENIH PRISPEVKOV V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH INVALIDSKIH
PODJETIJ ..........................................................................................................................52
3.3 ANALIZA POSLOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI ...........................................55
4 PROBLEMI POVEZANI S PRIKAZOM USPEŠNOSTI POSLOVANJA
INVALIDSKIH PODJETIJ.....................................................................................................60
4.1 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA INVALIDSKEGA PODJETJA........................................60
4.1.1 Teoretična izhodišča...............................................................................................60
4.1.2 Analiza uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega podjetja z upoštevanjem
posebnosti poslovanja invalidskih podjetij...............................................................64
4.1.3 Analiza uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega podjetja brez upoštevanja
posebnosti poslovanja invalidskih podjetij...............................................................76
4.1.4 Sklepne ugotovitve analize uspešnosti poslovanja .................................................78
4.2 MODEL ZA INTERNO SPREMLJANJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA INVALIDSKEGA PODJETJA 80
4.2.1 Teoretična izhodišča...............................................................................................80
4.2.1.1 Poslovodno računovodstvo..............................................................................81
4.2.1.2 Vizija, poslanstvo, strateški cilji in računovodsko predračunavanje...............84
4.2.1.3 Mesta odgovornosti in računovodstvo odgovornosti ......................................86
3
4.2.1.4 Računovodske informacije za potrebe poslovodnega nadzora........................89
4.2.1.5 Sistem merjenja uspešnosti in sistem nagrajevanja.........................................90
4.2.1.6 Uravnotežen sistem kazalnikov .......................................................................92
4.2.2 Spremljava uspešnosti poslovanja na ravni celotnega podjetja.............................95
4.2.3 Spremljava uspešnosti poslovanja na ravni poslovnoizidnih enot .........................99
SKLEP ...................................................................................................................................106
SEZNAM VIROV .................................................................................................................109
4
KAZALO TABEL:
TABELA 1:
Zaposlovanje invalidov v izbranih državah EU - povzetek ugotovitev…
TABELA 2:
Delež in število zaposlenih v invalidskih podjetij v Sloveniji od leta 2000
do 2007…………………………………………………………................
Primerjava predvidenih sprememb Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov s trenutno veljavnim zakonom…………………...
Ocenjena višina neplačanega davka na plače v Sloveniji v letih 2005 in
2006…………………………………………………………………….....
.
Višina odstopljenih prispevkov za leto 2003 in 2005 do 2008……………
TABELA 3:
TABELA 4:
TABELA 5:
TABELA 6:
TABELA 7:
TABELA 8:
36
40
44
48
51
Število invalidskih podjetij v Sloveniji v letu 2007 ter dejavnosti po SKD 56
2002……………………………………………………………………….
Velikost
invalidskih
podjetij
v
Sloveniji
v
letu 56
2007……………………...
Razvrstitev invalidskih podjetij v letu 2007 po slovenskih občinah……… 57
TABELA 9:
Izkaz poslovnega izida invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 65
2007…………………………………………………………………….....
.
TABELA 10: Višina stroškov glede na prihodke od prodaje invalidskega podjetja X za 67
leto 2005, 2006 in 2007…………………………………………………...
TABELA 11: Likvidnostni vidik prispevka za kritje……………………………………. 69
TABELA 12: Bilanca stanja invalidskega podjetja X na dan 31.12.2005, 31.12.2006 in
69
31.12.2007………………………………………………………………
…
TABELA 13: Pregled oblikovanih ter porabljenih odstopljenih prispevkov v podjetju
X…………………………………………………………………………... 73
TABELA 14: Izkaz denarnih tokov invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007. 74
TABELA 15: Izkaz poslovnega izida invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in
2007 v primeru izgube statusa invalidskega podjetja……………………..
TABELA 16: Izkaz denarnega toka invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
v primeru izgube statusa invalidskega podjetja…………………………...
TABELA 17: Prilagojen izkaz poslovnega izida za notranje poročanje v invalidskem
podjetju X…………………………………………………………………
TABELA 18: Prilagojen izkaz poslovnega izida organizacijske enote 1, 2 in 3 za
notranje poročanje v invalidskem podjetju X……………………………..
TABELA 19: Višina stroškov glede na prihodke od prodaje OE 1, OE 2 in OE 3 za leto
2005, 2006 in 2007………………………………………………………..
TABELA 20: Likvidnosti vidik prispevka za kritje po OE 1, 2 in 3 za leto 2005, 2006
in 2007…………………………………………………………………….
TABELA 21: Ostanek odstopljenih prispevkov po koriščenju za poslovni izid…………
76
77
96
100
101
101
102
TABELA 22: Predlog sistema nagrajevanja managerjev povezan z uravnoteženim
sistemom kazalnikov……………………………………………………… 104
5
KAZALO GRAFOV:
GRAF 1:
Število zaposlenih v invalidskih podjetjih v Sloveniji………………..........
16
GRAF 2:
Število brezposelnih invalidov v Sloveniji…………………………………
18
GRAF 3:
Delež brezposelnih invalidov med vsemi brezposelnimi v Sloveniji……… 19
GRAF 4:
Makroekonomski kazalci za Slovenijo…………………………………….. 20
GRAF 5:
GRAF 7:
Analiza čistega poslovnega izida invalidskih podjetij v Sloveniji za leto
2005, 2006 in 2007………………………………………………................ 58
Analiza poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji po Kraličku za leto
2005, 2006 in 2007………………………………………………................ 59
Struktura prihodkov invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007… 66
GRAF 8:
Struktura odhodkov invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007…. 66
GRAF 9:
Točka preloma invalidskega podjetja X v letu 2007…………………….....
GRAF 10:
GRAF 11:
Struktura bilanc stanja invalidskega podjetja X na dan 31.12.2005,
31.12.2006 in 31.12.2007………………………………………………….. 70
Indeks porabe odstopljenih sredstev v invalidskem podjetju X…………… 73
GRAF 12:
Struktura izdatkov invalidskega podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007.......
GRAF 13:
Primerjava višine čistega dobička/izgube invalidskega podjetja X………... 78
GRAF 14:
Izračun kazalnikov po splošnem modelu P. Kralička…………………….... 78
GRAF 15:
Primerjava denarnega izida iz poslovanja invalidskega podjetja X za leto
2005, 2006 in 2007………………………………………………………… 79
GRAF 6:
68
75
6
POVZETEK
Zaradi zavedanja nujnosti obvladovanja sprememb, pravočasnega reagiranja, razvoja,
prepletenosti dejavnikov v poslovnem okolju in v organizaciji je potrebno vzpostaviti
sistematičen, celovit in učinkovit sistem za podporo poslovnim odločitvam. Podjetja se
poslužujejo izdelave različnih analiz poslovne uspešnosti in učinkovitosti.
Specifična so invalidska podjetja. Ko govorimo o invalidskih podjetjih, najprej pomislimo
na zaposlene, torej invalide, ki predstavljajo pretežen del zaposlenih v teh podjetjih, ter na
njihov poseben status. Stanje v invalidskih podjetjih je odraz družbe v smislu prilagajanja
posebnim potrebam invalidske populacije. Njihov primarni cilj ni ustvarjanje dobička,
temveč usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ustvarjanje novih delovnih mest za
invalide ter ohranjanje zaposlitev zanje. To nam kaže na prepletanje socialne in ekonomske
funkcije v invalidskem podjetju.
Ustrezno vključevanje problematike invalidnosti v vedno hitreje spreminjajoče se
gospodarsko in družbeno okolje Slovenije ter Evropske unije je čedalje bolj potrebno. Za
ustrezno politiko na področjih, ki urejajo invalidsko problematiko, so odgovorne
posamezne države same, vendar pa na to področje posegajo tudi politika in ukrepi
Skupnosti.
Invalidi se v Sloveniji lahko zaposlujejo v običajnem delovnem okolju na delovnih mestih
prilagojenih njihovim sposobnostim. Takšno zaposlitev jim omogočajo tudi invalidska
podjetja, ki predstavljajo enega izmed pomembnejših instrumentov, s katerimi država
stimulira zaposlovanje invalidov. Osnovni cilj državnih ukrepov je, da invalidom pomaga
pri vstopanju na trg dela. Ti ukrepi so kvotni sistem zaposlovanja invalidov, zaščita pred
odpuščanjem, subvencija plač ter delna oprostitev plačila davkov in prispevkov na plače,
ipd. Tako so v plačah zaposlenih in dajatvah na plače v invalidskih podjetjih, vključeni
davki in prispevki, ki jih invalidsko podjetje obračuna, vendar ne plačuje – odstopljeni
prispevki.
Leta 1988 je v Sloveniji delovalo 11 invalidskih delavnic, ki so se z uveljavitvijo Zakona o
podjetjih preoblikovala v invalidska podjetja. Njihovo število je v naslednjih letih poraslo
in tako je bilo v letu 2007 registriranih 168 invalidskih podjetij, v katerih je bilo 14.504
zaposlenih, od tega 45 % invalidov. Večina invalidskih podjetij je v letu 2007 poslovala
uspešno. Podatki, dobljeni na podlagi raziskave, kažejo, da jih je 80 % poslovalo z
dobičkom. Brez odstopljenih prispevkov bi bili podatki o uspešnosti poslovanja invalidskih
podjetij drugačni, kar opravičuje namen takih zakonskih rešitev.
Kot v Sloveniji, se tudi v drugih državah članicah Evropske unije soočajo s težavami pri
zaposlovanju invalidov kot najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Socialna ekonomija se v
posamezni državi članici Evropske unije različno razvija, predvsem zaradi različnih
zakonodajnih ureditev v posamezni državi. Zakonodaja je na nivoju Evropske unije sicer
poenotena, vendar pa zaradi avtonomije, ki se dopušča posameznim državam pri
7
prilagajanju nacionalnih zakonodaj zakonodaji Evropske unije, prihaja do razlik med
državami.
Ko govorimo o zakonodajni ureditvi, ne pozabimo omeniti, da je Evropska komisija v
avgustu 2008 sprejela Uredbo o splošnih skupinskih izjemah, ki ureja poslovanje
invalidskih podjetij. Le-tej se bo v letu 2009 prilagodila tudi slovenska zakonodaja. Namen
predvidenih sprememb trenutno veljavne zakonodaje je predvsem izboljšanje trenutne
zakonodaje, prilagoditev Uredbi, večja učinkovitost in boljši nadzor nad porabo državnih
pomoči in olajšav, ki jih imajo invalidska podjetja.
Obseg porabe državnih pomoči – odstopljenih prispevkov v invalidskih podjetjih (ki se
obračunavajo in ne plačujejo ter prenašajo v prihodke v velikosti upravičene porabe po
Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov) – vpliva na računovodske
izkaze invalidskega podjetja ter informacijo o poslovanju, ki jo le-ti dajejo zunanjim in
notranjim uporabnikom informacij. Nepoznavanje vsebine in neustreznost pojmovanja
uspešnosti poslovanja lahko pripeljeta do napačnih sklepanj in do napačnih poslovnih
odločitev. V tej nalogi smo poskušali prikazati vpliv odstopljenih prispevkov na
računovodske izkaze ter analize o uspešnosti poslovanja invalidskega podjetja.
Ključne besede
Invalidska podjetja, odstopljeni prispevki, uspešnost poslovanja, uravnotežen sistem
kazalnikov, poslovodno računovodstvo, računovodstvo odgovornosti.
8
SUMMARY
Title: DISABLED ENTERPRISE BUSINESS IN SLOVENIA AND PROBLEMS
CONNECTED TO ITS SUCCESS
Due to the importance of handling the changes, on-time reaction, development,
interweaving factors in business environment and organization, a systematic, complete and
efficient system for business decisions has to be established. Companies use different
business success and efficiency analysis.
Disabled enterprises are specific. While talking about them, we first think of the
employees, disabled people, and their special status, because they present the major part in
these companies. A condition of disabled enterprises is a society reflection in the sense of
adjustment to the special needs of disabled population. Their primary goal is not making
the profit but training and employing the disabled, making new and keeping current
working positions for them. This is the interaction of social and economic function in the
disabled enterprise.
The appropriate inclusion of the disabled problems in fast changing economic and social
Slovenian environment and European Union is becoming more and more necessary. Each
country itself is responsible for the appropriate steps in this field, but the area is also
influenced by the politics society measures.
In Slovenia disabled people can be employed in regular working environment and working
positions adjusted to their abilities. Such employment is enabled by disabled enterprises,
who present one of the most important instruments stimulated by the state. Basic goal of
the state's measures is to help people with disabilities in entering the working market.
These measures are quota system of employing disabled persons, sheltered working place,
salary subsidies, partial exemption from paying the taxes and salary contributions etc.
Taxes and contributions, calculated by the company, are included in their salaries –
assigned social security contributions.
In 1988 there were 11 sheltered workshops in Slovenia which converted into disabled
enterprises by the Enterprise Act. Their number has increased in the next years and there
were 168 disabled enterprises registered in 2007, where 14,504 people were employed,
among them 45 % disabled persons. The majority of disabled enterprises was successful in
2007. The data gained on the basis of research shows that 80 % made a profit. Without
assigned social security contributions the data, regarding the business efficiency of
disabled enterprises, would be different. This justify the purpose of such law solutions.
European Union (EU) member countries are also confronting with employing problems of
disabled people as the most vulnerable group on the working market. Social economy is
developing differently in each EU member country, mostly because of different
legislations in individual country. EU legislation is unified but there are some differences
9
between countries because of their autonomy, which is allowed to certain countries in the
process of the adjustment of national legislations to EU legislation.
While talking about legislation's regulation, we must not forget that in August 2008
European commission accepted the General block exemption Regulation, which regulates
disabled enterprise business. In 2009 Slovenian legislation is going to adjust to it. The
purpose of assumed changes of current legislation is above all the improvement of current
legislation, adapting the Regulation, higher efficiency and better control over the
consumption of state's aid and relief in disabled enterprises.
The consumption of state aid – assigned social security contributions in disabled
enterprises (which are calculated but not paid and transferred into incomes on the level of
justified consumption according to Vocational Rehabilitation and Employment of Disabled
Persons Act) – influences the financial statements of disabled enterprise and business
information, which are given to the external and internal users of information. Not
knowing the content and concept of business efficiency could lead to the wrong
conclusions and business decisions. In this paper work we wanted to show the influence of
assigned social security contributions on financial statements and analysis of disabled
enterprise business success.
Key words
Disabled enterprises, “assigned” social security contributions, business efficiency, balance
score card, management accounting, responsibility accounting.
10
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Strateška orientiranost k spremembam ter omogočanje pravočasnih odločitev na podlagi
kvalitetno pripravljenih analiz poslovanja, ki so podlaga za pravočasne in pravilne
odločitve, so eden izmed pomembnejših pogojev za obstoj podjetja, hkrati pa učinkovito
sredstvo za ustvarjanje konkurenčne prednosti. Sledenje spremembam ter ustvarjanje
konkurenčne prednosti je pomembno tudi za invalidska podjetja, kljub temu da njihov
glavni namen ni maksimiranje dobička. V Sloveniji je pravna podlaga za ustanavljanje
invalidskih podjetij Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Invalidska podjetja v Evropski uniji imajo enoten namen: koristiti morajo javnemu
interesu. Vendar se sistemi ustanavljanja in poslovanja podjetij v evropskih državah
razlikujejo. V avgustu 2008 je bila sprejeta Uredba Evropske unije o splošnih skupinskih
izjemah, ki ureja področje državnih pomoči. V letu 2009 pričakujemo prilagoditev
zakonodaje v Sloveniji, ki ureja delovanje invalidskih podjetij, to je v našem Zakonu o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Morebitne spremembe zakonodaje, ki
bi med drugim pomenile omejitev oz. zmanjšanje državnih spodbud, bi lahko pripeljale do
poslabšanja razmer poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji.
Zaradi zaposlovanja invalidov so invalidska podjetja gospodarske družbe posebnega
pomena. Zato je preživetje invalidskih podjetij pomembno tudi iz makroekonomskega
vidika, kar pojasnjuje ustrezen odnos države do le-teh. Vlada Republike Slovenije je tako
leta 2004 ustanovila Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.
Sklad odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev, predvsem pri
subvencioniranju plač invalidov, stroških prilagoditve delovnega mesta, storitvah v
podpornem zaposlovanju in drugih finančnih vzpodbudah v skladu z zakonodajo. V letu
2006 je bil uveden tudi kvotni sistem. Invalidska podjetja torej v skladu s Pravilnikom o
merilih za nadomestitev dela stroškov invalidskim podjetjem prejemajo za vsakega
zaposlenega invalida mesečno subvencijo. Zakon o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju pa določa, da so podjetja, zavodi in druge organizacije za zaposlovanje
invalidov oproščene plačila določenih prispevkov. Zanje jih plača Republika Slovenija iz
državnega proračuna. Sredstva javnih financ, ki jih država nameni za uspešno delovanje
teh podjetij, se lahko porabijo izključno za namene, ki jih predpisuje Zakon o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Sredstva javnih financ, ki jih imenujemo tudi odstopljeni prispevki, niso posebej
obravnavani v Slovenskih računovodskih standardih. Obseg porabe odstopljenih
prispevkov invalidskih podjetij pa vpliva na prihodke, odhodke ter na čisti poslovni izid.
Zaradi vpliva le-teh na računovodske izkaze pa se pojavlja vprašanje, ali so računovodski
izkazi realna (prava, dejanska) slika uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij.
11
Za potrebe presojanja učinkov in uspešnosti poslovodenja na ravni posameznih enot pa
zunanje poročanje ni primerno, saj ne vključuje dejstva, da so delavci z omejitvami težje
zaposljiva delovna sila, ki v večini primerov z nezadostno produktivnostjo ne pripomorejo
k maksimizaciji dobička. Tako vodje organizacijskih enot nimajo interesa, da se v njihovi
enoti le-ti zaposlujejo. Z modifikacijo obstoječega internega poročanja in pripravo
predloga modela za interno spremljanje poslovne uspešnosti invalidskega podjetja bi imeli
boljše informacije za presojanje uspešnosti poslovanja organizacijske enote, ki je tudi
poslovnoizidna enota, ter posledično poslovanju podjetja.
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
Namen magistrske naloge je raziskati problem posebnosti delovanja invalidskih podjetij in
probleme, povezane s presojanjem uspešnosti poslovanja invalidskega podjetja kot celote
ter na ravni posameznih organizacijskih enot za zunanje in notranje uporabnike.
Cilji:
- predstaviti posebnosti delovanja invalidskih podjetij,
- opraviti raziskavo o obsegu zaposlovanja invalidov v Sloveniji ter izbranih državah
Evropske unije,
- raziskati predvidene spremembe zakonodaje, ki ureja področje delovanja
invalidskih podjetij in oceniti možne posledice njene uveljavitve na poslovanje
invalidskih podjetij v Sloveniji,
- primerjati pravne rešitve na področju zaposlovanja invalidov in delovanja
invalidskih podjetij v Sloveniji ter drugih izbranih državah Evropske unije,
- opraviti analizo poslovne in denarne uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij v
Sloveniji za preteklo triletno obdobje (2005, 2006 in 2007) ter izpostaviti problem
upoštevanja odstopljenih prispevkov v računovodskih izkazih,
- opraviti analizo poslovne in denarne uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega
podjetja za zadnje triletno obdobje (2005, 2006 in 2007),
- prikazati vpliv odstopljenih prispevkov na izkaz poslovnega izida, bilanco stanja ter
izkaz denarnih tokov za zunanje uporabnike informacij v izbranem invalidskem
podjetju,
- prikazati vpliv odstopljenih prispevkov na izkaz poslovnega izida za interno
poročanje na izbranem invalidskem podjetju,
- podati predlog modela za interno spremljanje uspešnosti poslovanja invalidskega
podjetja, ki bi upošteval posebnosti poslovanja invalidskega podjetja. Nagrajevanje
vodij organizacijskih enot oz. poslovnoizidnih enot invalidskega podjetja, odvisno
od načina ugotavljanja poslovne uspešnosti njihove organizacijske enote, bi lahko
spodbudilo vodje organizacijskih enot, da bi v svojih enotah zaposlovali več
invalidov, kar pa je tudi interes celotne družbe.
Osnovne trditve:
- predvidena sprememba zakonodaje Evropske unije na področju delovanja
invalidskih podjetij bi poslabšala finančni položaj invalidskih podjetij v Sloveniji.
12
-
obstoječe računovodske rešitve ne zagotavljajo realne (prave, dejanske) slike
poslovne uspešnosti invalidskih podjetij v Sloveniji za zunanje in notranje
uporabnike informacij.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
V magistrski nalogi smo se omejili na proučevanje delovanja invalidskih podjetij v
izbranih državah Evropske unije (Slovenija, Velika Britanija, Italija, Avstrija, Nemčija,
Francija, Španija, Finska, Belgija in Danska). Različnih oblik vzpodbud, ki jih država nudi
invalidskim podjetjem, je sicer več, vendar smo se omejili predvsem na obravnavo
odstopljenih prispevkov. Pri analizi uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji
smo se omejili na preteklo triletno obdobje (2005, 2006 in 2007), analizirali pa smo
uspešnost delovanja vseh registriranih invalidskih podjetij v Sloveniji. Enako obdobje je
bilo upoštevano tudi pri analizi poslovne in denarne uspešnosti poslovanja izbranega
invalidskega podjetja. Ob tem smo predpostavljali, da so podatki v AJPES-ovi bazi in
drugih javnih bazah podatkov o poslovanju podjetij, že ustrezno prilagojeni rešitvam v
slovenskih računovodskih standardih, ki so začele veljati s 1. 1. 2006, in da bo tako
omogočena dovolj natančna primerjava med navedenimi leti.
Pri pripravi magistrskega dela smo predpostavljali, da se zakonodaja, ki ureja področje
zaposlovanja invalidov in delovanja invalidskih podjetij v izbranih državah Evropske
unije, v času raziskovanja ne bo spremenila. Predpostavljali smo tudi, da bo sprejet
pripravljen osnutek Uredbe o splošnih skupinskih izjemah na področju državnih pomoči, ki
ga je pripravila Komisija evropskih skupnosti oz. se bo slovenska zakonodaja prilagajala
sprejeti Uredbi. Prav tako smo predpostavljali, da lahko s študijem vključene literature in
virov dovolj dobro preučimo obravnavano problematiko.
1.4 Uporabljene metode raziskovanja
Za dosego ciljev magistrske naloge smo najprej preučili obstoječe zakonske rešitve na
področju delovanja invalidskih podjetij in zaposlovanja invalidov v izbranih državah
Evropske unije (Slovenija, Velika Britanija, Italija, Avstrija, Nemčija, Francija, Španija,
Finska, Belgija in Danska) ter predlog osnutka evropske direktive oz. Uredbo o splošnih
skupinskih izjemah, ki je bila sprejeta v letu 2008.
Analizo uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji smo izvedli na osnovi
podatkov iz bonitetnih poročil, dosegljivih v informacijskih bazah IBON-a in GVIN-a ter
na osnovi podatkov iz Letnih poročil vseh 168 invalidskih podjetij v Sloveniji. Problem
prikaza realne (prave) slike uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij je bil raziskan s
pomočjo analize izkaza poslovnega izida, bilance stanja in izkaza denarnih tokov izbranega
invalidskega podjetja brez in z upoštevanjem posebnosti poslovanja invalidskega podjetja
za zadnje triletno obdobje (2005, 2006 in 2007). Za interno spremljavo rezultata
poslovanja smo pripravili predlog modela interne spremljave uspešnosti poslovanja
(prilagojenega izkaza poslovnega izida ter dodatnih kazalnikov), ki ga bomo poskusno
uvedli kot nadgradnjo obstoječega sistema spremljave uspešnosti poslovanja
poslovnoizidne enote izbranega invalidskega podjetja.
13
2 SPLOŠNO O VLOGI IN DELOVANJU INVALIDSKIH PODJETIJ
Pri pojasnjevanju pojma invalidsko podjetje oz. invalid smo naleteli na težavo v zvezi z
dosledno uporabo terminologije. V literaturi zasledimo več izrazov kot npr. invalidi, osebe
s posebnimi potrebami, hendikepirani, osebe z zmanjšano delovno zmožnostjo ipd. V
nalogi smo se odločili za uporabo termina invalid predvsem zaradi besed navedenih v
predgovoru knjige Zaposlovanje invalidov (Uršič 1995): »Izjemno odobravam čvrsto
odločitev avtorjev, da dosledno uporabljajo besedo invalid. Utemeljitev takega ravnanja je
argumentirano opredeljena, kajti tudi sam doživljam življenjsko stvarnost na takšen način,
po katerem se mi zdi absolutno nemogoče, da bi ločeval svojo osebnost od svoje
invalidnosti – oboje je nedeljiva celota in v življenjskem stilu sem pač neizogibno invalid z
različnimi človeškimi lastnostmi.«
Definicija »invalida« po Konvenciji o pravicah invalidov (OZN 2006, 3) je: »Invalidi so
ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki
jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in
učinkovito sodelovali v družbi«.
Po 5. členu Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) je invalid
posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oz.
ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb
osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi, v skladu z
mednarodno klasifikacijo.
V poročilu o človekovih pravicah pa je navedeno, da je invalid »vsaka oseba, ki ima
upoštevajoč starost ter socialno okolje, v katerem živi, zaradi trajne ali dolgotrajne
funkcionalne telesne ali duševne okvare, resne težave pri svojem vključevanju v družino,
družbo, izobraževanje in poklic oz. pri uveljavljanju svojih človekovih pravic.« (Despouy
1991).
V skladu s 3. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v
nadaljevanju ZZRZI) (Uradni list RS, št. 16/07) je invalid oseba, ki pridobi status invalida.
To pomeni, da so z odločbo posebnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali
duševne okvare ali bolezni in ima zato takšna oseba bistveno manjše možnosti, da se
zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje.
Kot zelo pomembno aktivnost v promoviranju socialne kohezije in demokracije vidimo
socialno ekonomijo. Socialna ekonomija se je razvijala različno v vsaki državi Evropske
unije, predvsem zaradi obstoja različnih regulativ v posameznih državah. V Sloveniji je
socialna ekonomija sicer prisotna, vendar pa na področju razvoja in delovanja podjetij
socialne ekonomije, kot jih poznajo druge članice Evropske unije, delamo prve resnejše
korake. Za uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji obstaja še precej ovir in
pomanjkljivosti. Kažejo se že pri razumevanju samega pojma socialnega podjetništva,
pogostokrat pa tudi v nerazumevanju posebnih zmožnosti in vrednosti socialnega
14
podjetništva. Prav tako nimamo oprijemljivih oz. kvantitativnih dokazov, da bi lahko
prikazali pozitiven vpliv in dodano vrednost socialnih podjetij (JAPTI 2005, 9).
Socialna podjetja predstavljajo podjetja in organizacije (subjekte) s ciljem zagotavljanja
družbenega blagostanja, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in socialne/družbene
kriterije. Ekonomski: osnovna dejavnost je proizvodnja izdelkov in/ali prodaja storitev,
visoka stopnja avtonomije (npr. ni v večinski lasti države), tržna usmerjenost in opredeljen
delež neplačanega dela. Socialni/družbeni: nastane na podlagi civilne pobude, odločanje ni
odvisno od deleža vloženega kapitala, aktivno vključevanje vseh deležnikov, delovanje v
korist svojih članov, uporabnikov in skupnosti, dobiček se v večini vlaga nazaj v dejavnost
ali v lokalno okolje (osnovni cilj ni maksimiziranje dobička za lastnike).
Lahko rečemo, da je zakonodaja na področju zaposlovanja v Sloveniji načeloma pozitivna
za razvoj socialnega podjetništva, če gledamo posamezna določila posameznih zakonov.
Vendar delodajalcev ne spodbuja dovolj k zaposlovanju ranljivih skupin na trgu dela.
Najkonsistentnejšo spodbudo daje zakonodaja na področju zaposlovanja, sociale in
zavarovanja invalidov.
2.1 Invalidska podjetja v Sloveniji
Invalidi so torej ena ranljivejših skupin na trgu dela. Pri zaposlovanju in razvoju poklicne
kariere se soočajo z velikimi težavami. Da bi izboljšali njihov položaj in preprečili
diskriminacijo na podlagi invalidnosti oz. invalidom omogočili enake možnosti, so države
sprejele številne programe in predpise. Tako je, kot je navedeno v Zbirki predpisov s
področja invalidskega varstva z uvodnimi pojasnili (Uršič et al. 2007, 7−9), Republika
Slovenija konec novembra 2006 sprejela Akcijski program za invalide 2007−2013. Že pred
tem pa kot temeljni predpis tudi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov, ki skupaj s pravilniki1, sprejetimi na njegovi podlagi, ureja področje
zaposlovanja invalidov.
Invalidi se v Sloveniji lahko zaposlujejo v običajnem delovnem okolju na delovnih mestih,
kjer, ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja invalidnost ni ovira za enakovredno
opravljanje dela, torej so prilagojena njihovim sposobnostim. Pri zaposlovanju invalidov je
potrebno upoštevati tudi zakonske omejitve oz. posebnosti pri sklenitvi in odpovedi
delovnega razmerja invalida, ki jih podrobneje razlagamo v naslednjih poglavjih.
Zaposlovanje invalidov oz. njihovo vključevanje v trg dela je pomembno zaradi
1
Pravilniki, sprejeti na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, so:
- Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov
- Pravilnik o merilih in postopku za priznanje statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene
rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij
- Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide
- Pravilnik o invalidskih podjetjih
- Pravilnik o zaposlitvenih centrih
- Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide
- Pravilnik o načinu dela komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
15
uresničevanj človekovih pravic ter tudi zaradi ekonomskih, socialnih, političnih in drugih
razlogov.
Storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli,
zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero, imenujemo
zaposlitvena rehabilitacija (ZZRZI, Uradni list RS, št. 16/07).
Invalidi se zaposlujejo v delovnem okolju s podporno in zaščitno zaposlitvijo ter v
invalidskih podjetjih. Podrobneje si poglejmo navedene oblike zaposlovanja invalidov v
Sloveniji.
ZAŠČITNA ZAPOSLITEV
»Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju,
prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem
delovnem mestu (v nadaljnjem besedilu: zaščiteno delovno mesto). Zaščitena delovna
mesta zagotavljajo zaposlitveni centri. Tudi opravljanje dela invalida na domu je lahko
opredeljeno kot zaščiteno delovno mesto« (41. člen ZZRZI, Uradni list RS, št. 16/07).
»Zaposlitveni center je pravna oseba, ki se ustanovi zaradi zaposlovanja invalidov
izključno na zaščitenih delovnih mestih in izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične
in druge pogoje, ki jih predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo, in ima izdelan
poslovni načrt. Občine skrbijo za vzpodbujanje ustanavljanja in delovanja zaposlitvenih
centrov na svojem območju« (43. člen ZZRZI, Uradni list RS, št. 16/07). Zaposlitveni
centri so deležni posebnih oprostitev in olajšav, prav tako kot invalidska podjetja.
V 2. členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah v Uradnem listu EU (L 214/17 z dne 9. 8.
2008) lahko preberemo, da zaščitna zaposlitev pomeni zaposlitev v podjetju, v katerem je
zaposlenih vsaj 50 % invalidov.
PODPORNA ZAPOSLITEV
»Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem
okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju.
Invalidu se lahko zagotavlja pri uvajanju v delo, na delovnem mestu in pri vključevanju v
delovno okolje strokovna podpora z informiranjem, svetovanjem in usposabljanjem,
osebno asistenco, spremljanjem pri delu, razvojem osebnih metod dela in ocenjevanjem
njegove delovne uspešnosti ter tehnična podpora s prilagoditvijo delovnega mesta in
sredstev za delo« (48. člen ZZRZI, Uradni list RS, št. 16/07).
INVALIDSKO PODJETJE
Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve lahko preberemo, da so
invalidska podjetja zaradi zagotavljanja delovnih mest za invalide gospodarske družbe
posebnega pomena. Predstavljajo neke vrste socialno ekonomijo, v praksi so postala ena
redkih možnosti zaposlovanja invalidov. Njihovo ustanavljanje se je začelo že pred letom
1976, in sicer z ustanavljanjem invalidskih delavnic, ki so se obdržale do leta 1988, ko so
se preoblikovale v invalidska podjetja. Od leta 1988, ko smo imeli v Sloveniji 11
invalidskih podjetij, in do konca leta 2004 je njihovo število poraslo na 156. Število
16
invalidskih podjetij v Sloveniji že nekaj let narašča. Konec leta 2006 jih je bilo 165, konec
leta 2007 pa 168 invalidskih podjetij. Opaziti je tudi močan porast zaposlenih v invalidskih
podjetjih, posebno invalidov, kar prikazuje tudi graf v nadaljevanju.
GRAF 1: ŠTEVILO ZAPOSLENIH V INVALIDSKIH PODJETJIH V SLOVENIJI
16.000
14.000
14.504
12.000
10.000
11.867
8.000
6.000
4.000
6.548
5.811
2.000
0
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
Leto
Število zaposlenih invalidov
Število zaposlenih v invalidskih podjetjih
Vir podatkov: MDDSZ 2008
V 52. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je pojem
invalidskega podjetja opredeljen takole: »Kot invalidsko podjetje lahko posluje
gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska družba v skladu z
določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, če posamezna vprašanja njenega pravnega
statusa, upravljanja in poslovanja s tem zakonom niso urejena drugače«.
Pravna podlaga za ustanavljanje invalidskih podjetjih je torej določena v Zakonu o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07), ki
natančneje opredeljuje tudi pogoje delovanja, postopek pridobitve statusa, način
poslovanja, način delitve dobička, določa vpliv države na lastništvo in vpliv pri
sprejemanju odločitev ter tudi obvezno revizijo računovodskih izkazov. V navedenem
zakonu je opisan tudi kvotni sistem zaposlovanja invalidov ter delovanje Sklada za
vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, kar podrobneje predstavljamo v naslednjih
podpoglavjih.
Invalidska podjetja lahko ustanovijo različne osebe glede na pravno organiziranost. Največ
invalidskih podjetij so ustanovile gospodarske družbe, ponavadi so invalidska podjetja
njihova hčerinska podjetja, med ustanovitelji pa so tudi fizične osebe, društva, združenja in
občine.
Kot je navedeno na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPoslovni.euprava
?zdid=1404&sid=1221, lahko vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja vloži
17
gospodarska družba, če med celim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40 %
invalidov od vseh zaposlenih v družbi. Vlogo za ustanovitev invalidskega podjetja lahko
vložijo tudi gospodarske družbe, fizične osebe, društva, združenja in občine, ki želijo
ustanoviti gospodarsko družbo, ki bi poslovala kot invalidsko podjetje.
2.1.1 Poslanstvo invalidskih podjetij
Invalidska podjetja so podjetja, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo invalidi, ki se glede
na svojo invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje
ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot drugi invalidi. Upoštevajoč
vključenost Slovenije v Združene narode, Svet Evrope in Evropsko unijo, je potrebno tudi
v Sloveniji slediti usmeritvam in priporočilom za razvoj tega področja, ki so bile sprejeti v
teh organizacijah.
Amsterdamska pogodba2 med drugim navaja, da nihče ne sme biti diskriminiran zaradi
invalidnosti. Ta princip nediskriminacije naj bi izboljšal odnose po eni strani med
državljani in po drugi med državljani in državo. V smernici o opredelitvi splošnega okvirja
za uresničitev principa enake obravnave pri zaposlovanju in v poklicu je Evropska
Komisija predvidela posebne ukrepe za osebe z invalidnostjo.
Zaradi omejene delovne zmožnosti lahko invalide uvrstimo med težje zaposljive skupine,
saj so zaradi invalidnosti na trgu delovne sile bistveno manj konkurenčni kot osebe, ki so v
celoti zmožne za delo. Na rednem trgu dela torej težje najdejo in obdržijo zaposlitev,
samozaposlitev pa je zanje skoraj nemogoča.
Osnovno poslanstvo invalidskih podjetij je torej usposabljanje in zaposlovanje invalidov. S
funkcijo usposabljanja invalidsko podjetje lahko pomaga invalidom, da se prekvalificirajo
oz. jim omogoči drugo posebno obliko zaposlovanja. S funkcijo zaposlovanja pa
invalidska podjetja omogočajo delo in zaposlitev invalidom, ki se glede na svojo
invalidnost in preostalo delovno zmožnost ter glede na svoje zdravstveno stanje ne morejo
zaposlovati pod splošnimi pogoji. Na ta način je invalidom ponujen širok spekter možnosti,
da najdejo svojim zmožnostim in interesom ustrezno delovno mesto. To invalidska
podjetja dosežejo s prilagojenim delovnim okoljem in izvajanjem posebnih programov ter
oblikovanjem proizvodnih enot, ki se sestavni del konkurenčnega tržno ekonomskega
sistema.
Poleg zagotavljanja zaposlitev invalidom so pomembni cilji invalidskih podjetij še
pospeševanje humanizacije dela in ustvarjanje takšnih pogojev dela, ki ne bodo povzročali
nastanka novih primerov invalidnosti, dosledno izvajanje ukrepov varstva pri delu,
2
Amsterdamska pogodba je bila podpisana 2. oktobra 1997 in je začela veljati 1. maja 1999. Spremenila in
preštevilčila je Pogodbo EU in Pogodbo ES. Prečiščeni besedili teh dveh pogodb sta priloženi Amsterdamski
pogodbi. Člen 13 Amsterdamske pogodbe pravi: »Brez poseganja v druge določbe te pogodbe in v mejah
pristojnosti Skupnosti po tej pogodbi lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim
parlamentom soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali
narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti«. Več o tem dosegljivo na:
http://ec.europa.eu/slovenija/abc/main_treaties/index_sl.htm.
18
izboljšanje pogojev za varno in zdravo delo ter prilagajanje delovnih naprav oz. delovnih
mest preostali delovni zmožnosti invalidov.
Kot že omenjeno, invalidska podjetja poslujejo na podjetniški strategiji in po tržnih
zakonitostih, vendar ob hkratnem uresničevanju socialnih ciljev, za kar imajo ekonomske
olajšave pri poslovanju (Čufer, Tabaj 2004, 82).
2.1.2 Vloga države pri razvoju invalidskih podjetij
Cilj odpiranja invalidskih podjetij je tudi to, da z njihovim spodbujanjem država omogoča
inovativne rešitve za reševanje brezposelnosti. Za Slovenijo velja, da je v čedalje bolj
zaostrenih pogojih trga dela eden izmed pomembnejših instrumentov, s katerim država
stimulira zaposlovanje invalidov, prav invalidsko podjetje. Tudi pred socialno
izključenostjo je najboljše varovalo zaposlitev, zato je potrebno spodbuditi enakopravno
zaposlovanje invalidov ter povečati njihovo zaposljivost.
Oktobra 2007 je bilo v Sloveniji po podatkih Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja
invalidov zaposlenih 33.210 invalidov (57 % moških in 43 % žensk). Bolj kot število
brezposelnih invalidov je v Sloveniji prisoten strukturni problem brezposelnosti oz.
dolgotrajna brezposelnost. Nanjo vplivata predvsem nizka izobrazbena raven in višja
starost teh oseb (SURS 2007, 17).
Tudi zaradi omejene zmožnosti za delo so invalidi manj konkurenčna delovna sila. To jih
uvršča v skupino težje zaposljivih, zato je velik delež invalidov brezposeln. Spremljanje in
analiziranje števila brezposelnih invalidov v Sloveniji opravlja Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje. Prav tako Zavod glede na potrebe trga delovne sile oblikuje tudi primerno
aktivno politiko zaposlovanja invalidov.
Grafa v nadaljevanju nam prikazujeta število brezposelnih invalidov v Sloveniji ter delež
brezposelnih invalidov med vsemi brezposelnimi v Sloveniji od leta 2003 do leta 2008.
GRAF 2: ŠTEVILO BREZPOSELNIH INVALIDOV V SLOVENIJI
8.875
8.051
9.135
9.138
10.346
11.025
31.12.03 31.12.04 31.12.05 31.12.06 31.12.07 31.12.08
Leto
Vir podatkov: ZRSZ 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008
19
Število brezposelnih invalidov na dan 31. 12. 2008 je za 24,2 % večje kot na dan 31. 12.
2003. Prav tako se povečuje delež brezposelnih invalidov med registriranimi brezposelnimi
v Sloveniji.
v%
GRAF 3: DELEŽ BREZPOSELNIH INVALIDOV MED VSEMI BREZPOSELNIMI
V SLOVENIJI
91
91
90
88
85
83
9
9
10
12
15
17
31.12.03 31.12.04 31.12.05 31.12.06 31.12.07 31.12.08
Leto
Vir podatkov: ZRSZ 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 in 2008
Število registriranih brezposelnih oseb se v letih 2003 do 2008 znižuje, vendar se, kot smo
že navedli, slabša struktura brezposelnih, povečuje pa se delež starih 50 let in več,
dolgotrajno brezposelnih in invalidov. Makroekonomska izhodišča za leto 2008 so kazala
na to, da bo glede na napovedano rast zaposlovanja povpraševanje po delovni sili še vedno
veliko. Nadaljeval naj bi se tudi trend umirjenega priliva v brezposelnost zaradi velikih
potreb po delavcih in tudi zaradi manjših generacij, ki so po zaključku šolanja prišle na trg
dela. Pri ocenjevanju trendov na področju brezposelnosti imajo pomembno vlogo tudi
možnosti vključevanja v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Glede na strukturo
brezposelnih bodo ukrepi aktivne politike zaposlovanja namenjeni predvsem dolgotrajno
brezposelnim, starejšim, tistim brez strokovne izobrazbe, mladim in invalidom (ZRSZ
2008, 10-11).
Na osnovi tekočih gibanj v domačem in mednarodnem okolju ter napovedi mednarodnih
institucij je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v napovedih
gospodarskih gibanj v maju 2009 za to leto napovedal negativno, to je −4,0 %,
gospodarsko rast. To je predvsem posledica bolj pesimističnih napovedi mednarodnih
institucij zaradi posledic finančne krize. Hkrati pa se zaradi zniževanja cen surovin in
umiritve gospodarske aktivnosti umirjajo inflacijski pritiski. Prvi znaki umirjanja so že
vidni tudi na posameznih področjih trga dela, čeprav agregatni kazalci tega ne kažejo tako
izrazito. Planiran porast brezposelnosti bo verjetno vplival tudi na stanje brezposelnosti
invalidov.
20
GRAF 4: MAKROEKONOMSKI KAZALCI ZA SLOVENIJO
8
12
6
10
4
v%
2
6
0
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
v EUR
8
4
-2
2
-4
-6
REALNA RAST BDP (v %)
0
INFLACIJA
REGISTRIRANA STOPNJA BREZPOSELNOSTI
Vir podatkov: UMAR 2009
Mednarodni dokumenti in akcijski programi posameznih držav poudarjajo, naj se invalidi
zaposlujejo na splošnem trgu dela, če je le mogoče. Na ta način so se razvili številni ukrepi
zaposlovanja pod splošnimi pogoji kot npr.: kvotni sistem zaposlovanja, zaščita pred
odpuščanjem, rezervirana delovna mesta, subvencija plač in prilagoditev delovnih mest.
Kot ukrep za spodbujanje zaposlovanja invalidov je Vlada Republike Slovenije na podlagi
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) dne 29. 7. 2004
sprejela tudi Akt o ustanovitvi Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja
invalidov. Sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, soustanovitelja pa sta
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje, deluje od dneva registracije 8. 10. 2004 dalje. Pri upravljanju Sklada
sodelujejo tudi predstavniki sindikalnih zvez in konfederacij, reprezentativnih za območje
države, ter predstavniki delodajalskih združenj, reprezentativnih za območje države.
Kot lahko preberemo na spletnih straneh Sklada (www.sviz.gov.si) so njegove naloge, da
odloča o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev, predvsem pri subvencioniranju
plač invalidov, stroških prilagoditve delovnega mesta, storitvah v podpornem zaposlovanju
in drugih finančnih vzpodbudah v skladu z zakonom.
Sklad zagotavlja vrsto finančnih vzpodbud, in sicer:
- subvencije plač invalidom,
- plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo invalida,
- plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,
- oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih
invalidov (odstopljeni prispevki),
21
-
nagrade za preseganje kvote,
letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov ter
druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanje delovnih mest
za invalide in druge razvojne vzpodbude.
Iz navedenega je razvidno, da je bilo na področju stimulativnega zaposlovanja invalidov
narejenega veliko. Za uveljavljanje oprostitev in olajšav pa morajo invalidi, invalidske
organizacije in invalidska podjetja dokazati, da invalidi niso zmožni delati v običajnih
pogojih. Kot v svojem prispevku navaja Danica Hanlon (2003, 36): »To invalidom
povzroča težave – če morajo dokazati, da ne zmorejo delati pod običajnimi pogoji,
začenjajo v to verjeti – in obtičijo v položaju, v katerem so prepričani, da ne bodo več
mogli delati. Obstaja pa tudi problem za delodajalce, ki ne morejo zaposlovati ljudi s
slabim zaupanjem vase, ki so prepričani, da dela ne zmorejo.«
V Sloveniji se stopnjuje problem zaposlovanja ljudi s spremenjenimi ali zmanjšanimi
delovnimi sposobnostmi, kar je povezano s splošnim gospodarskim stanjem, rastočo
brezposelnostjo, zmanjševanjem socialno-varstvenih pravic na eni strani, po drugi strani pa
z vedno večjimi globalizacijskimi pritiski na domača podjetja, ki morajo na račun
konkurenčnosti racionalizirati svojo proizvodnjo zlasti z zniževanjem stroškov, kar pomeni
tudi zmanjšanje delovne sile (z odpuščanjem delavcev). Invalidom ostaja tako edina realna
možnost zaposlovanje v invalidskih podjetjih ali varstveno-delovnih zavodih.
Zaposlovanje invalidnih oseb pa pomeni velik prispevek k njihovemu vključevanju v
običajno življenjsko okolje (Primec 2002).
2.1.3 Kvotni sistem kot spodbuda za zaposlovanje invalidov
V Sloveniji poznamo kvotni sistem od leta 2004. Le-ta pa je skromno spremenil obstoječo
prakso, saj je opazno senzibiliziranje delodajalcev, slaba podpora invalidnim osebam za
pridobitev strokovnega znanja ali za prekvalifikacijo in slabo prilagajanje delovnih okolij.
Zato so nekateri avtorji (Zaviršek, 2006) mnenja, da spada Slovenija med skupino
tradicionalno tranzicijskih držav, ki so strukturno odporne in nenaklonjene spremembam in
ki le počasi dosegajo standarde starih držav EU.
V literaturi zasledimo tudi Hanlonovo (2003, 37), ki meni, da uporaba kvot predstavlja eno
od večjih ovir pri določanju števila zaposlenih invalidov, da kvotni sistem navidezno
deluje, ker si delodajalci, ki so dosegli kvoto, prenehajo prizadevati za zaposlovanje novih
invalidov. Treba je torej dopustiti možnost za to, da ukinitev kvotnega sistema lahko
prispeva k izboljšanju situacije.
Delovanje in uporabo kvotnega sistema ureja Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07) ter Uredba o določitvi kvote za
zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07). Uredba določa delež zaposlenih
invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu, kar imenujemo
kvota. Določa tudi potrebna dokazila o izpolnjevanju kvote ter višino in čas prejemanja
nagrade za preseganje kvote.
22
Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 oseb. Kvota
se določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja v skladu z Uredbo o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS. Št. 37/08).
Tako je določena 2-odstotna kvota za:
- ribištvo in ribiške storitve
- trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe
- gostinstvo
- finančno posredništvo
- dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje
- druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
3-odstotna kvota za:
- gradbeništvo
- promet, skladiščenje in zveze
- poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
- izobraževanje
6-odstotna kvota za:
- kmetijstvo, lov, gozdarstvo
- rudarstvo
- predelovalne dejavnosti
- oskrbo z električno energijo, plinom in vodo
- zdravstvo in socialno varstvo.
Kvotni sistem zaposlovanja invalidov pomeni:
- obvezno zaposlovanje določenega števila invalidov v primerjavi s skupnim
številom vseh zaposlenih pri delodajalcu;
- nadomestno izpolnjevanje kvote s sklenitvijo pogodb o poslovnem sodelovanju z
zaposlitvenim centrom ali z invalidskim podjetjem: kvota za enega invalida se
prizna, če znaša letna vrednost stroškov dela po pogodbi najmanj 12 minimalnih
plač;
- plačevanje mesečnih prispevkov v višini 70 % minimalne plače za vsakega manj
zaposlenega invalida v okviru kvote, določene s posebno uredbo.
Delodajalec, ki zaposluje več invalidov, kakor je določeno s kvoto, in delodajalec, ki
zaposluje manj kakor 20 zaposlenih in ima zaposlene invalide, katerih invalidnost ni
nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu, je upravičen do
nagrade v višini 25 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad
predpisano kvoto (Uradni list RS, št. 32/07).
V primeru, da delodajalec zahtevane kvote ne doseže, je za vsakega invalida, ki bi ga
moral zaposliti, dolžan plačati Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov dodaten
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače. Če
delodajalec kljub pisnemu pozivu ne izpolni svoje obveznosti, niti ne dokaže, da ni
zavezanec za plačilo, Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po novem izda
odločbo o obveznosti plačila, za izterjavo plačil pa je pristojna Davčna uprava RS.
Posledica uvedbe kvotnega sistema je bila, da se je v letu 2006 zaposlilo 1928 brezposelnih
invalidov. Večje število invalidov pa so zaposlila tudi invalidska podjetja, in sicer konec
23
leta 2006 6.441 invalidov, kot navaja Statistični urad v enem izmed svojih poročil (SURS
2007, 14).
Kako pa je s kvotnim sistemom v Evropi? Razvoj ukrepov za zaposlovanje invalidov in v
njihovem okviru sistem obvezne kvote je bil v preteklosti odvisen od pristopa v
posameznih državah. Tako so države EU poudarjale zlasti pomen rehabilitacije in
usposabljanja kljub obvezni kvoti, druge države pa so uvajale in pospeševale določene
oblike zaposlovanja (zadruge, delo na domu) (Kalčič 2005). Države v Evropi imajo
različno urejen kvotni sistem. Nekatere ga imajo, druge so ga opustile ali pa ga niso nikoli
uvedle.
2.2 Zaposlovanje invalidov v izbranih državah Evropske unije
»Cilj dolgoročne strategije Evropske unije za invalidnost, katere namen je invalidnim
osebam omogočiti uresničevanje pravice do dostojanstva, enakega obravnavanja,
samostojnega življenja in sodelovanja v družbi, je zagotavljanje enakih možnosti. Ukrepi,
ki jih je sprejela Evropska unija, pa krepijo skupne ekonomske in socialne vrednote
Evropske unije tako, da invalidnim osebam omogočajo razvoj njihovih sposobnosti in
sodelovanje v družbi in gospodarstvu.«3
Kot lahko preberemo na internetni strani Statističnega urada Republike Slovenije,
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1351, je po oceni Svetovne zdravstvene
organizacije na svetu invalidnih 600 milijonov ljudi, kar je skoraj 10 % vsega prebivalstva,
med temi pa je več kot 60 % oseb v starosti od 15 do 64 let. Ocenjujejo še, da okrog 80 %
vseh invalidnih oseb živi v deželah v razvoju. Zaradi širšega vprašanja ekonomske in
socialne izključenosti ali vključenosti invalidnih oseb se namenja vedno več pozornosti
vključevanju invalidov in drugih oseb iz ranljivih skupin na trg dela. Invalidi namreč lahko
prispevajo k narodnemu gospodarstvu in z zaposlitvijo zmanjšujejo stroške nadomestil za
invalidnost ter tudi tveganje za revščino. Brezposelnost tako ne povzroča le materialnih
težav, temveč tudi socialne in čustvene pritiske na posameznika in skupnost, v kateri ta
živi. Nezaposlenost invalidov v svetu v aktivnem življenjskem obdobju je veliko večja kot
med drugim aktivnim prebivalstvom, v nekaterih državah pa dosega do 80 %.
Prebivalstvo držav EU-27 šteje več kot 494 milijonov ljudi, od katerih je vsaj 16 %
delovno sposobnega prebivalstva invalidov. Veliko izmed njih je sposobnih in si želijo
delati. Invalidi torej predstavljajo znaten potencial, ki bi lahko prispeval h gospodarstvu in
trgu delovne sile. Stopnja zaposlenosti invalidov, ki znaša 50 % v primerjavi z več kot 68
% stopnjo zaposlenosti neinvalidov, je pokazatelj, da potencial invalidov še vedno ostaja
neizkoriščen (ZRSZ 2009, 11).
Verjetnost invalidnosti narašča s starostjo. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi, starih od
16 do 64 let, ima ali dolgotrajne zdravstvene težave ali status invalida (SURS 2007, 6).
Glede na trenutno demografsko situacijo v EU je zelo verjetno, da se bo odstotek
3
Vsebina je povzeta po dokumentu: Evropski akcijski načrt 2008-2009, ki je dostopen na spletnem naslovu
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0738:FIN: EL:PDF (EC 2007a).
24
invalidnosti še zvišal. Zato je izjemno pomembno izbrati preventiven pristop in na
primeren način obravnavati potrebe invalidov, da bi jim omogočili lažjo vključitev na trg
delovne sile in sodelovanje v družbi.
Invalidi so torej ena najbolj ranljivih skupin na trgu dela. Pri zaposlovanju in razvoju
poklicne kariere se soočajo z velikimi težavami. Da bi izboljšali njihov položaj in
preprečili diskriminacijo na podlagi invalidnosti oz. invalidom zagotovili enake možnosti,
so države po svetu sprejele številne programe in predpise. Nekaj usmeritev mednarodnih
organizacij na področju zaposlovanja invalidov navajamo v nadaljevanju.
Izmed številnih dokumentov Organizacije združenih narodov4 (v nadaljevanju OZN) in
njenih specializiranih organizacij bomo izpostavili nekaj najnovejših (Uršič et al. 2007, 79). Prva in za prihodnost invalidov pomembna je Konvencija o pravicah invalidov5
(Uradni list RS, št. 37/08), ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela decembra 2006
(objavljena v Uradnem listi RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008). V 27. členu z naslovom
Delo in zaposlovanje prvi odstavek priznava »invalidom pravico do dela enako kot drugim,
ki vključujejo pravico do možnosti za preživljanje s svobodno izbranim ali sprejetim delom
na trgu dela ali v delovnem okolju, ki je odprto, vključujoče in dostopno invalidom«.
V Standardnih pravilih za izenačevanje možnosti invalidov, ki jih je prav tako sprejela
Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1993 (OZN 1993), je navedeno
pravilo, ki govori o potrebni prilagoditvi zakonodaje invalidom, in sicer 15. pravilo.
Zakonodaja navaja, da so države odgovorne za to, da ustvarijo zakonske podlage za
ustrezne ukrepe in da s tem dosežejo polno sodelovanje ter enakopravnost invalidov.
Nacionalna zakonodaja, ki uzakonja pravice in obveznosti državljanov, naj vključuje
pravice in obveznosti invalidov. Države so dolžne omogočiti invalidom, da uresničujejo
svoje pravice vključno s človeškimi, civilnimi in političnimi pravicami, na enakopravni
podlagi z drugimi državljani. Države morajo zagotoviti, da so invalidske organizacije
vključene v razvijanje nacionalne zakonodaje za pravice invalidov kot tudi pri stalnem
vrednotenju te zakonodaje.
Zakonodajna akcija je morda potrebna, da se odstranijo pogoji, ki negativno vplivajo na
življenje invalidov, vključno z nadlegovanjem in zavajanjem le-teh. Vsakršne
diskriminacijske določbe proti invalidom je potrebno odpraviti. Nacionalna zakonodaja
mora skrbeti za ustrezne sankcije v primeru kršitev načel nediskriminacije.
Nacionalna zakonodaja, ki ureja pravice invalidov, je lahko v dveh različnih oblikah.
Pravice in obveznosti je mogoče vključiti v splošno zakonodajo ali pa so vsebovane v
posebni zakonodaji.
4
Organizacija združenih narodov (OZN), je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države
sveta. Ustanovljena je bila 26. oktobra 1945 v San Franciscu. Republika Slovenija je postala članica
Organizacije združenih narodov leta 1992. Cilji OZN so naslednji: ohranjanje mednarodnega miru in
varnosti, razvijanje prijateljskih odnosov med narodi, sodelovanje in razreševanje mednarodnih problemov,
promocija in spoštovanje človekovih pravic ter harmonizacija aktivnosti med državami članicami. Več o tem
na www.un.org.
5
Več o tem dosegljivo na internetnem naslovu http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/invalidi/
konvencija_o_pravicah_invalidov/.
25
Posebno zakonodajo za invalide je mogoče uvesti na več načinov:
- s sprejetjem ločene zakonodaje, ki obravnava izključno invalidske zadeve;
- z vključevanjem invalidskih zadev v zakonodajo o določeni tematiki;
- z izrecnim omenjanjem invalidov v besedilih, ki služijo prikazovanju obstoječe
zakonodaje.«
O ekonomski politiki govori 16. pravilo navedenih pravil.
»Države so finančno odgovorne za nacionalne programe in ukrepe, s katerimi bi ustvarili
enakopravne pogoje za invalide.
Države naj vključijo financiranje programov za invalide v proračune vseh nacionalnih,
regionalnih in lokalnih teles.
Države, nevladne organizacije in drugi zainteresirani organi naj ob medsebojnem vplivanju
drug na drugega določijo najučinkovitejše načine podpiranja projektov in ukrepov, ki so
pomembni za invalide.
Države naj razmislijo o uporabi ekonomskih ukrepov (posojila, davčne oprostitve,
namenske dotacije, posebni fondi itd.), da bi vzpodbujali in podpirali enakopravno
udeležbo invalidov v družbi.
V mnogih državah bo morda smotrno ustanoviti invalidski razvojni sklad, ki bi lahko
podpiral razne pilotske projekte in programe samopomoči na elementarnem nivoju.«
Naslednji dokument (Uršič et al. 2007, 8), ki ga velja omeniti, je Kodeks dobre prakse
pri ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu6 (ILO 2002), ki ga je Mednarodna
organizacija dela7 sprejela leta 2002. Kodeks je oblikovan kot vodnik za delodajalce pri
sprejemanju pozitivnih strategij v zvezi z obvladovanjem invalidnosti na delovnem mestu.
Iz vsebine kodeksa je vsekakor treba opozoriti na načelo, ki ga poudarja tudi Slovenija v
svojih programskih dokumentih, da »zaposlovanje invalidov koristi delodajalcem; da
invalidi lahko pomembno prispevajo z delom na delovnem mestu, ki je skladno z njihovimi
zmožnostmi in sposobnostmi, ob pogoju, da se vprašanja, povezana z invalidnostjo na
delovnem mestu, ustrezno obravnava«. Utemeljen je tudi na kazalcih, »da učinkovita
strategija obvladovanja invalidnosti na delovnem mestu prinaša pomembne prihranke na
področju zdravstvenih stroškov, plačil zavarovanja in izgube časa« in da so »prakse
obvladovanja invalidnosti najbolj učinkovite takrat, ko temeljijo na pozitivnem
sodelovanju med vladami, organizacijami delodajalcev, predstavniki delavcev,
organizacijami delavcev in organizacijami invalidov«.
6
Kodeks dobre prakse pri ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu (Managing disability in the
workplace ILO code of practice) je dosegljiv na http://www.ilo.org/public/english/employment/skills/
disability/download/codeeng.pdf.
7
ILO – International Labour Organization oz. Mednarodna organizacija dela (MOD) je specializirana
agencija Organizacije združenih narodov (OZN). Ustanovljena je bila leta 1919 z Versajsko pogodbo, leta
1946 pa je postala prva specializirana agencija Organizacije združenih narodov. Namen MOD je
uveljavljanje socialne pravičnosti in mednarodno priznanih človekovih in delovnih pravic. Republika
Slovenija je bila sprejeta v MOD 29. maja 1992. Več o tem je dosegljivo na www.ilo.org.
26
Mednarodna organizacija za delo (ILO 2004) je leta 2004 izdala Smernice o zagotavljanju
enakih zaposlitvenih možnosti za invalide prek zakonodaje. Da se zagotovijo enake
možnosti in obravnavanje invalidov na področju dela, je potrebno to urediti z ustrezno
zakonodajo. Te smernice so pripravljene za pripravljavce nacionalnih zakonodaj na
področju invalidnosti in delovnih razmerij. Smernice poudarjajo, da morajo biti
zagotovljene denarne vzpodbude tako za invalide kot za delodajalce. Namen denarnih
vzpodbud na strani invalidne osebe je v tem, da olajšujejo prehod iz sistemov socialne
varnosti, da zmanjšujejo njihova tveganja, povezana z izgubo dajatev za invalidnost, zaradi
prehoda v aktivno zaposlitev.
Izmed dokumentov Evropske unije v povezavi z zaposlovanjem invalidov velja izpostaviti
še naslednje dokumente. Že v prejšnjih poglavjih omenjeno Amsterdamsko pogodbo, ki
obravnava področje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in nalaga članicam razvoj
usklajene strategije v skladu s smernicami Evropskega sveta, enako na področju socialne
politike, izobraževanja kot tudi poklicnega usposabljanja (Uršič et al. 2007, 9). Potem
omenjamo Direktivo Sveta EU, št. 2000/78/EC (Uradni list EU L 303 2000) iz leta 2000
o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Komisija Evropskih
skupnosti pa je 6. 8. 2008 izdala tudi Uredbo o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list
EU L214 2008), ki ureja predvsem področje državnih pomoči8.
Osrednji cilj gospodarskih in socialnih politik Skupnosti in držav članic je spodbujati
usposabljanje ter zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov ter kriti izdatke
nadomestil za dodatne stroške pri zaposlovanju invalidov (Uradni list EU L 214/11, 2008).
Nekatere kategorije prikrajšanih delavcev in invalidov imajo še posebne težave pri
vstopanju na trg dela. Zato je upravičeno, da nacionalni organi uvedejo ukrepe, ki podjetja
spodbujajo, da povečajo stopnjo zaposlenosti, zlasti delavcev iz teh prikrajšanih kategorij.
Neposredna primerjava med članicami Evropske unije na področju invalidskih podjetij je
zelo težka zaradi nacionalnih razlik oz. posebnosti pri zaposlovanju invalidov. To področje
ureja že omenjena direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri
zaposlovanju in delu, katere namen je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji tudi
zaradi hendikepiranosti, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega
obravnavanja. To pomeni, da delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe glede na potrebe v
konkretni situaciji, da se hendikepirani osebi omogoči dostop, sodelovanje ali
napredovanje v službi ali usposabljanje, razen, če bi taki ukrepi delodajalca nesorazmerno
obremenili. Obremenitev ni nesorazmerna, če jo zadosti kompenzirajo ukrepi v okviru
politike, ki jo zadevna država članica izvaja v zvezi s hendikepiranimi osebami (glej 5.
člen direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000).
Raziskava Evropske komisije (EC, CSES 2007b, 52) je pokazala, da se države članice EU
na področju diskriminacije najpogosteje srečujejo s problemi rasnega razlikovanja ter
nezmožnostjo oz. nesposobnostjo za delo (invalidnostjo). Pokazalo se je tudi, da je prenos
direktiv v nacionalno zakonodajo imel pozitiven vpliv na mišljenje glede diskriminacije
8
Več o tem v poglavju 2.3 te naloge.
27
zaradi rasizma in invalidnosti. Navedena direktiva EU ima pozitiven vpliv na nacionalno
zakonodajo9.
»Invalidska podjetja v EU imajo enoten namen: koristiti morajo javnemu interesu. Njihov
glavni cilj torej ne sme biti maksimizacija dobička, temveč doseganje socialnih ciljev«,
navaja Aleksandra Tabaj (Hafner 2007, 24).
Moto »več in boljša delovna mesta za vse« mora toliko bolj veljati za invalide, saj je
stopnja njihove zaposlenosti bistveno nižja. Usklajene ukrepe spodbujanja zaposlovanja
invalidov je treba usmerjati tako na strani ponudbe kot povpraševanja (EC 2005a).
V prejšnjem poglavju smo si pogledali, kako je z ureditvijo v Sloveniji. Glede na to, da je
Slovenija podpisnica večine konvencij, direktiv EU in njenih resolucij in da v svojo
zakonodajo vnaša člene Direktive EU 2000/78/EC (Direktiva o zaposlovanju) ter trenutno
še Uredbo o splošnih skupinskih izjemah lahko smatramo, da naša zakonodaja omogoča
enako obravnavo pri zaposlovanju invalidov. Kako je v nekaterih naših geografsko in
sistemsko najbližjih članicah EU pa navajamo v nadaljevanju. Med ukrepi za olajševanje
zaposlovanja in dela invalidov obravnavamo predvsem službe za zaposlovanje,
usposabljanje za zaposlitev, kvotni sistem, denarne podpore, državne pomoči,
nediskriminacijsko zakonodajo ipd.
Namen tega poglavja je tudi raziskati, v kakšnih organizacijskih oblikah ponovno
integrirati prikrajšane skupine na delovni trg ter jim nuditi dobrine in podporo. »Socialna
podjetja« hodijo torej po meji med javnim in privatnim sektorjem ter ustvarjajo novo
podlago v razporeditvi in vodenju ekonomskih virov, formirajo nekaj, čemur Evropska
komisija pravi »tretji sistem«. Socialna podjetja so našla mesto v lokalnih mehanizmih kot
instrument zaposlovalne politike.
Socialna podjetja so organizacije, ki zavzemajo različne pravne oblike v različnih državah,
so organizirane v podjetniškem duhu in težijo tako k socialnim kot tudi podjetniškim
ciljem. Od običajnih podjetij se razlikujejo predvsem po njihovi možnosti iskanja
inovativnih in dinamičnih rešitev problemov brezposelnosti in prispevanju k tipu
ekonomskega razvoja, ki izboljšuje socialne zveze, te pa so ene izmed najbolj ustaljenih
razvojev (OECD 1999).
Ker igrajo socialna podjetja pomembno vlogo v družbi in služijo javnemu interesu, jim
vlada in finančne institucije nudijo finančno podporo.
Na ravni Evropske unije se večinoma uporablja naslednja definicija socialne ekonomije.
»Organizacije socialne ekonomije so ekonomski in gospodarski akterji, ki jih najdemo v
vseh sektorjih. Zaznamujejo jih njihovi cilji in svojevrstne oblike. Socialna ekonomija
vključuje organizacije, kot so zadruge, združenja, vzajemna društva in fundacije. Ta
socialna podjetja so še posebej aktivna na področjih, kot je socialno varstvo, socialne
9
Za več podatkov glej: European Commission. Directorate – General for Employment Affairs and Equal
Opportunities. 2006. European handbook on equality data; Why and how to build to a national knowledge
base on equality and discrimination on the grounds of racial and ethnic origin, religion and belief, disability,
age and sexual orientation in European Commission. Directorate – General for Employment Affairs and
Equal Opportunities. 2007. Discrimination in the European Union (EC 2007c).
28
storitve, zdravstvo, bančništvo, zavarovalništvo, pridelovalne dejavnosti, razne storitve za
potrošnike, posredništvo, razne obrti, stanovanjske storitve, oskrbovanje, storitve v
lokalnem okolju, izobraževanju in usposabljanju, na področju kulture, športa in aktivnosti
za prosti čas« (JAPTI 2005, 5).«
V nadaljevanju navajamo podatke o zaposlovanju invalidov v nekaterih izbranih državah
Evropske unije.
2.2.1 Velika Britanija
Socialno podjetje je v prvi vrsti "posel". Ukvarja se z neko obliko tržnega poslovanja, ki pa
je povezano s socialnimi cilji oz. nameni. Tako kot vsako podjetje teži k ustvarjanju
dobička, se ta reinvestira za namene te dejavnosti ali v lokalno skupnost. Osnovni cilj torej
ni maksimiziranje dobička za lastnike (Department of Trade and Industry 2002, 6).
Socialna podjetja delujejo na širokem področju socialnih in okoljskih zadev v vseh delih
gospodarstva. Imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju močnega, vzdržnostnega in socialno
vključenega gospodarstva. Vključujejo podjetja lokalnih skupnosti, socialne firme,
organizacije, kot so zadruge in organizacije večjega obsega, ki delujejo nacionalno ali
mednarodno. Ne obstaja en sam model socialnega podjetja − vključujejo različne statusne
oblike. Kar imajo skupnega, je predanost k zadovoljevanju socialnih, finančnih, nekatere
tudi okoljskih ciljev.
Majhna podjetja, vzpostavljena z namenom, da zagotavljajo zaposlitev za invalidne osebe
ter osebe z drugimi ovirami, so socialne firme.
Socialna podjetja delujejo na različnih področjih industrije, vključujoč okoljske, varstvene,
informacijske in komunikacijske tehnologije, na področju prehrane, turizma, umetnosti,
medijev, transporta, otroškega varstva, stanovanjske problematike, trgovanja ter dostopa
do finančnih sredstev.
Zakonske podlage
V Veliki Britaniji posebne zakonske podlage za socialna podjetja ne obstajajo. Pri
vzpostavljanju socialnega podjetja je pomembno le, da struktura in delovanje takšnega
podjetja sledi vladni strategiji, ki je bila izdelana leta 2002 − "Social Enterprise: A Strategy
for Success". Skupne značilnosti pravne oblike socialnih podjetij lahko vključujejo:
- družbeno lastništvo (člani skupaj vodijo organizacijo),
- odbor neizvršilnih direktorjev (prostovoljci izbrani s strani članov podjetja),
- nepristranske oblike vodenja, ki se razlikujejo od tistih iz privatnih podjetij.
Ker v Veliki Britaniji ne obstaja poseben zakon za socialna podjetja, se tovrstna podjetja
registrirajo na osnovi dveh zakonov: Zakona o družbah (Company Law) in Zakona o
obrtnih in podpornih društvih (Industrial and Provident Society Law). V okviru teh dveh
zakonov socialna podjetja prevzemajo naslednje pravne oblike, ki so jim trenutno na
razpolago:
29
-
obrtno in podporno društvo (Industrial and Providential Society) − to pravno obliko
pogosto prevzamejo kreditna združenja, potrošniške in stanovanjske kooperative,
delovne kooperative in nekateri razvojni skladi.
družba z omejeno odgovornostjo - to pravno obliko pogosto prevzamejo socialne
firme, prostovoljne organizacije, podjetja za posredovanje na trgu dela, veliko
zadrug in razvojnih skladov.
delniška družba - to pravno obliko pogosto prevzamejo podjetja, katerih lastniki so
uslužbenci in podporne organizacije drugih socialnih podjetij.
Vlada trenutno uveljavlja tudi obliko, imenovano podjetje v javnem interesu (Community
Interest Company), ki bo predstavljala dodatno izbiro pravne oblike za socialna podjetja.
Ministrstvo za trgovino in industrijo (DTI − Department of Trade and Industry) trdi, da bo
za socialna podjetja to pravno obliko zelo preprosto vzpostaviti. Vendar pa bodo podjetja s
tovrstno pravno obliko morala zagotoviti, da bodo delovala v dobrobit lokalne skupnosti
(JAPTI 2005, 11−14):
- nameni in cilji bodo morali biti v interesu skupnosti,
- dobiček podjetja bo uporabljen za dobrobit skupnosti in ne bo razdeljen med
lastnike podjetja,
- omejeno bo vračilo kapitala, ki bi ga morali investitorji dobiti glede na vložek.
Vladni ukrepi za zagotovitev varnosti invalidnim osebam so usmerjeni v zagotavljanje
prihodka invalidom, podporam za življenje z invalidnostjo, davčnim olajšavam v zvezi z
delom ipd. (Buckley 2003, 13).
V Veliki Britaniji je bil kvotni sistem uveden, vendar so ga kasneje z zakonom o prepovedi
diskriminacije na podlagi invalidnosti v letu 1995 odpravili, saj je bilo ugotovljeno, da je
sistem deloval le na videz (Kalčič 2005). Stvari so se namreč začele izboljševati zaradi
ukinitve kvotnega sistema. To se je zgodilo zato, ker so si delodajalci, ki so dosegli kvoto,
prenehali prizadevati zaposlovati invalide.
2.2.2 Italija
Socialna ekonomija v Italiji je uspešna naraščajoča združba organizacij, ki so razpete med
tradicionalnim privatnim sektorjem na eni strani ter javnim sektorjem na drugi strani.
»Socialno podjetništvo je lahko definirano kot strokoven, inovativen in trajnostni pristop
do sistemskih sprememb, ki razrešujejo napake socialnega trga in izkoriščajo obetajoče
priložnosti. Socialno podjetništvo vključuje široko paleto poslov in organizacijskih
modelov, tako profitnih kot neprofitnih. Uspešnost delovanja je merljiva predvsem in
najprej po njihovem socialnem vplivu«. Upravičenci socialne ekonomije so lahko vse
osebe z ovirami. Koncept oviranosti je precej širši, ne zajema samo invalidnih oseb, saj
vključuje tudi osebe s sistemskimi omejitvami oz. težavami pri doseganju sprejemljivih
standardov. Tako lahko sem vključimo tudi odvisnike od različnih substanc, bivše
zapornike, osebe s pomanjkljivimi delovnimi izkušnjami oz. z odsotnostjo le-teh, osebe z
zastarelimi znanji oz. osebe brez kvalifikacij (večina dolgotrajno brezposelnih), imigrante,
starejše osebe in vse ostale, ki imajo trajno ali začasno težavo na trgu dela (JAPTI 2005,
14).
30
V Italiji je invalid definiran kot prizadeta oseba zaradi dednih bolezni, ne pa zaradi vojne,
delovne nesreče ali svoje službe; te bolezni se vrednotijo z ostalo nomenklaturo (Uršič
2002b, 111).
Zakonske podlage
Pravna oblika, ki je najbolj v veljavi med italijanskimi socialnimi podjetji, je tako
imenovana socialna kooperativa (zadruga). Za razliko od Slovenije je v Italiji možno
ustanoviti socialni kooperativi dveh tipov. Prve se ukvarjajo s socialnimi, zdravstvenimi in
izobraževalnimi vprašanji ter ponujajo širok razpon storitvenih dejavnosti zelo raznolikim
populacijam ljudi: ostarelim, mladoletnikom, invalidnim osebam, zasvojencem,
brezdomcem in imigrantom iz držav, ki niso del Evropske unije. Druge pa se ukvarjajo s
proizvodnjo blaga oz. stremijo k reintegraciji nepreviligiranih skupin v delovno silo s
pomočjo raznolikih aktivnosti. Po zakonu morajo imeti vsaj 30 % zaposlenih iz vrst
rizičnih skupin, v zameno pa je njihove prispevke za socialno zavarovanje mogoče šteti v
davčne olajšave, lahko pa so deležni tudi vladnih subvencij (OECD 1999).
Italija ima krovni Zakon o socialnem sodelovanju, ki je bil sprejet leta 1991, številka
381/1991, ki omogoča uveljavljanje razvoja socialnih podjetij. Zakon 381/1991 zagotavlja
tudi davčne olajšave za socialna združenja (zmanjša DDV za prodajo storitev na 4 %).
Med glavne davčne olajšave spadajo še: ugoden sistem davka na dodano vrednost,
neobdavčene investicije in dobiček, socialni prispevki, prednosti pri javnih razpisih ter
neobdavčenost strokovnih in drugih prispevkov v sferi sociale.
Italija nima kvotnega sistema, obstajajo pa kvote delovnih mest, ki so rezervirana za
dejavnost splošnega družbenega pomena. Zakon št. 68 iz leta 1999 predvideva obvezno
najemanje delavcev po določenih kriterijih. V primeru neizpolnjevanja zgoraj navedenih
kriterijev se izrečejo kazni (Uršič 2002b, 118).
2.2.3 Avstrija
Uradne definicije invalidnosti ni. Definicijo uporablja predpis o zaposlovanju invalidov
(Behinderteneinstellungsgesetz) in je namenjena temu, da invalid dobi pomoč pri
zaposlitvi. Invalidnost je posledica omejitev v delovanju zaradi nepravilnega fizičnega,
mentalnega ali psihičnega stanja, ki je le začasna (Uršič 2002b, 108−111).
Invalidnost v smislu Zakona o zaposlovanju invalidov je v skladu z zakonsko opredelitvijo
v 3. členu posledica funkcijske okvare, ki ni le začasna in izhaja iz nepravilnega telesnega,
duševnega ali fizičnega stanja (Brodil 2005, 72).
Zakonske podlage
S 1. 1. 1999 je začel veljati noveliran Zakon o zaposlovanju invalidov. Invalidska podjetja
se v Avstriji imenujejo integracijska podjetja, ki delujejo kot družbe z omejeno
odgovornostjo. To so ustanove za zaposlovanje invalidov z največ 50 % stopnjo
31
invalidnosti, ki ne morejo delati na prostem trgu dela, imajo pa minimalno delovno
zmožnost. Integracijska podjetja morajo invalidom omogočiti razvoj, povečanje in
ponovno pridobitev delovne zmožnosti zaradi ponovne vključitve v prosti trg delovne sile.
Nadomestila za financiranje se zagotavljajo preko avstrijskega kompenzacijskega sklada in
proračuna deželne vlade, večji del prihodkov pa morajo podjetja zagotoviti sama.
Poklicne delavnice − inštituti za poklicno terapijo: so bolj terapevtsko usmerjeni in skrbijo
za invalide s težjimi stopnjami invalidnosti.
Avstrija je uvedla kvotni sistem že v času prve svetovne vojne, predpisoval pa je
zaposlovanje vojnih invalidov in veteranov, kasneje pa se je razširil tudi na druge invalide
(Kalčič 2005).
Avstrija ima kvotni sistem, ki obvezuje delodajalce z več kot 25 delavci, da morajo
zaposliti najmanj enega invalida na vsakih 25 neinvalidov. Če ne izpolnjujejo te kvote,
morajo plačati posebno dajatev v poseben fond. Iz teh fondov dobijo finančno pomoč drugi
delodajalci; dobijo premije za zaposlene v delavnicah pod posebnimi pogoji in druge
ugodnosti, kot sta osebni asistent in denar za prilagoditev delovnega mesta. Denar od kazni
se prav tako uporablja za specialna podjetja, v katerih so zaposleni v glavnem invalidi
(Uršič 2002b, 117).
Ugotovimo lahko, da lahko za Avstrijo potrdimo skladnost zasnove z evropskim pravom
na širokem področju. Hkrati pa se kaže problem, da so določbe evropskega prava premalo
natančne in tako nacionalne zakonodaje ter sodišče postavljajo pred deloma nerešljive
naloge. Odprto ostaja namreč vprašanje, do kakšne mere bo imela invalidnost (pomislimo
samo na zaposlovanje žensk) vlogo pri splošnem pravnem varstvu pred odpovedjo in zlasti
pri socialni primerjavi. Nejasne so tudi posledice prepovedi diskriminacije ipd.
Razumevanje številnih podrobnih vprašanj bo pravno znanost še dolgo zaposlovalo (Brodil
2005, 84).
2.2.4 Nemčija
Nemčija ureja problematiko zaposlovanja invalidov z Zakonom o varstvu vključevanja
invalidov v delo, poklic in družbo iz leta 1974, ki je bil večkrat noveliran (Kalčič 2005).
Vse od 70. let naprej so za Nemčijo na invalidskem področju značilne široko zastavljene
pravne reforme. Z dokumenti, kot so Zakon o boju proti brezposelnosti težjih invalidov,
Deveto knjigo socialnega zakonika in Zakon o enakih možnostih za invalide, se je premik
paradigme v politiki obravnavanja invalidov zaključil, s tem pa so se invalidom bistveno
izboljšali življenjski pogoji (Ullrich 2005, 61−68).
V Nemčiji je bilo konec leta 2003 šest milijonov sedemsto tisoč težjih invalidov, kar je
pomenilo približno 8 % prebivalstva (Ullrich 2005, 62).
32
Podjetja, ki so v nemškem tretjem sektorju znana kot socialna podjetja, ne stremijo k
pridobivanju dobička, vsak presežek vložijo nazaj v podjetje ter si za cilj postavijo
kreiranje delovnih mest in zadostitev javnih potreb, delujejo pa znotraj lokalne in interesne
skupnosti. Socialna podjetja imajo v različnih regijah različno ime, zaradi česar jih je še
težje identificirati (OECD 1999). Sektorji aktivnosti, v katerih se socialna podjetja navadno
uveljavljajo, so ponavadi tisti, ki jim država ali trg posvečajo manj pozornosti: storitve, ki
izražajo skrb za skupnost, okolje in ekologija, vodenje javnih storitev itd. Socialna podjetja
tako ponujajo storitve, ki na trgu brez njih ne bi obstajale, zaposlujejo ljudi iz marginalnih
skupin, ki bi državo kot nezaposleni stali več s podporo in zavarovanjem.
Sistem prednostnega zaposlovanja invalidov − določen je kvotni sistem, ki zajema podjetja
z več kot 20 zaposlenimi, stopnja kvote je 5 %. (Kresal 2006, 77). V Nemčiji morajo javna
in zasebna podjetja, ki dosegajo določeno velikost, obvezno zaposliti tudi invalide v
obsegu sorazmernim s celotnim številom delovnih mest (torej t. i. kvotni sistem). Če se
delodajalec ne ravna po teh pravilih, mora mesečno plačevati nadomestno obveznost za
vsako »obvezno delovno mesto«, ki ni zasedeno. Ta denar se namenja za promocijo
zaposlovanja težjih invalidov, za pomoč invalidom na delovnem mestu ter za druge
namene v skladu z zakonodajo (Ullrich 2005, 63).
2.2.5 Francija
V Franciji, kjer so vladne organizacije nasprotovale socialnim ustanovam, je razvoj le teh
otežen (OECD 1999). Obstajata dva tipa socialnih podjetij: tista, ki so udeležena v
integracijskih procesih (za delovno integracijo, vmesne delavnice ter lokalna področna
združenja) ter podjetja s socialnimi cilji, ki nudijo storitve za skupnost tako, da ima več
ljudi dostop do njih (združenja in kooperative).
Ustanovitev invalidskega podjetja določajo regijski uradi Ministrstva za delo, ki tudi
zagotavljajo letno podporo in nadomestila za razvoj. Med zaposlenimi predstavljajo
invalidi vsaj 80 % delovne sile. Cilj invalidskih podjetij je olajšati prehod v odprto
zaposlovanje, kjer je to mogoče. Na trgu dela pa so invalidska podjetja prav tako
podvržena vsem spremembam in gibanjem kot običajna podjetja, vendar država zagotavlja
nadomestilo za povračilo dodatnih stroškov, ki nastajajo z vključevanjem invalidov v delo
(Vrzel 2005, 19).
Zakonske podlage
Francija pozna sistem kvotnega zaposlovanja že od leta 1987, zakon o zaposlovanju
hendikepiranih ljudi pa je leta 2005 obvezni odstotek hendikepiranih oseb, ki jih mora
zaposliti vsaka organizacija in podjetje (zasebno ali javno), še povečal. V vsaki
organizaciji, ki ima več kot 20 zaposlenih delavk in delavcev, mora biti 6 % invalidov. Če
se obvezna kvota 6 % ne izpolni, mora organizacija plačati kazen. Denar, ki se s kaznijo
pridobi, se vrača nazaj k spodbujanju projektov za zaposlovanje oviranih oseb (Zaviršek
2006).
33
Nagrada za uspeh zaradi zaposlitve je močna motivacija in spodbuda. Tako invalidna
oseba, ki se zaposli, pridobi t. i. bonus za zaposlitev kot denarno ugodnost za zaposlitev
(Kresal 2006, 66).
Sistem prednostnega zaposlovanja invalidov − vzpostavljen je sistem preferenčnega
zaposlovanja do določene kvote (Kresal 2006, 77).
2.2.6 Španija
V Španiji so aktivnosti za boj proti brezposelnosti osnovane pretežno na socialni ekonomiji
in njenih strukturah. Pravni status, ki ga lahko prevzame socialno podjetje, je delniška
družba, zveza, javno podjetje, zasebno podjetje ipd., njihov skupni imenovalec je
neprofitna usmerjenost (OECD 1999).
V osemdesetih so se pojavili novi tipi pravnih subjektov, kot so socialna podjetja za
delovno integracijo, ki so bili odgovor na probleme brezposelnosti in socialne izključenosti
v civilni družbi. Da bi pomagale delavcem iz marginalnih skupin k trajni integraciji na trgu
delovne sile, socialna podjetja za delovno integracijo podpirajo kreiranje majhnih
kooperativ ter več tipov samozaposlitve.
Zakonske podlage
Zaposlovanj invalidov v Španiji ureja Zakon o socialni integraciji invalidov (Zakon št. 13,
7. 4. 1982). Kot lahko preberemo v prilogi Zbornika kongresa FIMITIC (Mednarodna
organizacija telesnih invalidov) iz leta 2001 (Uršič 2002b), zakon definira tudi pojem
invalida: »Invalid je vsaka oseba, katere možnosti v izobraževanju, na delu ali v družbeni
dejavnosti, so zmanjšane zaradi telesne, mentalne ali čutilne okvare, prirojene ali ne, ki bo
najbrž trajna«.
Sistem prednostnega zaposlovanja invalidov − predvidene so kvote. Imajo sistem
subvencij in drugih vzpodbud, tudi za ustanavljanje zaposlitvenih centrov (Kresal 2006,
77).
2.2.7 Finska
Na Finskem je socialno podjetje definirano kot podjetje med podjetji. Socialno podjetje
deluje zaradi dobička, proizvaja dobrine ali izvaja potrebne storitve na trgu ter lahko deluje
v vseh panogah. Socialna podjetja ne zapadejo v sektor socialne ekonomije, ampak v
podjetniški sektor.
Zakonske podlage
V Študiji OECD (1999) lahko preberemo, da Finska nima specifične zakonodaje, ki bi
urejala socialna podjetja. Edine zakonske oblike, katere prevzema socialna ekonomija, so
34
tiste, ki se nanašajo na združenje in zadruge, ki delujejo v tržnih aktivnostih. Glavne
dejavnosti socialnih podjetij imajo opraviti z integracijo marginalnih skupin ter
vzpostavitvijo socialnih storitev. Podjetja, ki delujejo na področju delovne integracije,
morajo po zakonu zaposlovati vsaj 30 % ljudi iz marginalnih skupin. Podjetje lahko
pridobi status socialnega podjetja le, če je vpisano v register socialnih podjetij, ki ga vodi
Ministrstvo za delo. Pogoj za pridobitev statusa pa je, kot smo že navedli, da podjetje
zaposluje najmanj 30 % invalidov ali kombinacije invalidov in dolgotrajno brezposelnih.
Zanimivo je, da zakon ne omenja nobenih omejitev glede namena, dobička, delitve imetja
ali lastništva v delovanju socialnih podjetij.
V Zakonu temelji podpora za socialna podjetja na dejstvu, da so tovrstna podjetja
obravnavana enako kot ostala podjetja − torej nimajo dodatnih omejitev ali prednosti.
Izjema so le določene podpore pri zaposlovanju. Tako je npr. višina subvencije za
zaposlitev invalida in dolgotrajno brezposelne osebe enaka kot v drugih podjetjih, vendar
pa se tovrstna podpora subvencionira dalj časa. Z vidika zaposlovanja imajo socialna
podjetja tudi možnosti sofinanciranja projektov, ki se nanašajo na spodbujanje
zaposlovanja (50 % celotne vrednosti). Pravne oblike, ki jih prevzemajo socialna podjetja
na Finskem, so predvsem družbe z omejeno odgovornostjo, skladi ter zadruge.
Ministrstvo za delo je leta 2003 vzpostavilo delovno skupino za pripravo osnutka Zakona o
socialnih podjetjih, ki je bil sprejet leta 2004. Ministrstvo za delo je prav tako vzpostavilo
Usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Ministrstva za delo, Ministrstva za
trgovino in industrijo, Ministrstva za zdravje in socialne zadeve, socialnih podjetij,
nacionalnega združenja nezaposlenih sklada Vates, ki spodbuja zaposlovanje invalidov.
Naloga odbora je nadzorovati izvajanje Zakona o socialnih podjetjih ter poročati
parlamentu. Sklad Vates nudi tudi podporo socialnim podjetjem pri njihovem ustanavljanju
ter spodbuja mreženje socialnih podjetij (JAPTI 2005, 15−16).
Finska sodi med države, ki zagotavljajo pravico do enakih možnosti in enake obravnave
oz. prepovedujejo diskriminacijo na podlagi invalidnosti že v ustavi. Podrobneje pa je ta
temeljna pravica urejena v posameznih zakonih (Šinkovec, Koselj, Eror 2005).
Na Finskem ni kvotnega sistema (Uršič 2002b, 119).
2.2.8 Belgija
Kot je navedeno v študiji OECD (1999), so v Belgiji ustanovili prvo socialno podjetje leta
1995. Od preteka tega leta lahko izbirajo med statusom neprofitne organizacije ali
socialnega podjetja. Pri statusu socialnega podjetja lahko le ta računajo na državno pomoč.
V posameznih regijah obstajajo različni tipi socialnih podjetij. Socialna delovna mesta
ponujajo trajno zaposlitev najbolj ogroženim kategorijam delavcev skozi ekonomske
aktivnosti v zaščitnem okolju, kjer je tip dela prilagojen sposobnostim vsakega delavca in
kjer je na razpolago tudi družbena in psihološka podpora. Te organizacije ponujajo
predvsem delo za dobrobit skupnosti. Vsako delovno mesto, ki ga zasede težje zaposljiva
oseba, je upravičeno do vladne subvencije. Socialna delovna mesta so na voljo v
neprofitnih organizacijah. Ne smemo jih zamenjati z delavnicami, ki potekajo v zatočiščih.
35
Obstajajo tudi komercialna podjetja, katerih cilj je ustvariti trajno zaposlitev za rizične
skupine v okviru socialnih aktivnosti s poudarkom na delu. Te organizacije morajo v treh
letih postati popolnoma finančno neodvisne, vključno s plačami za delavce. Med uvajalno
fazo je predvidena finančna podpora v obliki subvencij za plače, kar naj bi nadomestilo
visoke stroške integracije in izgube produktivnosti, ki nastane zaradi rizičnih kategorij, iz
katerih prihajajo delavci. Subvencija za plače se iz leta v leto manjša; prvo leto znaša 100
%, drugo leto 70 % ter tretje leto 30 %.
Zakonske podlage:
Kot lahko preberemo v študiji OECD (1999), je zakonodaja ugodna predvsem za tista
podjetja, ki dajejo prednost solidarnosti pred profitom. Zakon, ki velja od leta 1996,
določa, da lahko vsako podjetje na trgu pridobi status »družbe s socialnim ciljem«, če
izpolnjuje določene pogoje. In sicer, da:
- se partnerji strinjajo, da ne bodo stremeli k dobičku ali da bodo to počeli le v
omejenem obsegu;
- podjetje opredeli natančen socialni cilj ali cilje, ki pa ne sme biti pridobivanje
neposrednega dobička za partnerje;
- alokacija virov in kopičenje rezerv odraža socialne cilje podjetja;
- podjetje pripravi posebno letno poročilo, iz katerega je razvidno, kako si je
prizadevalo doseči svoje socialne cilje, vključno s podatki o investicijah, trošenju,
stroških delovanja in nagrajevanja zaposlenih ipd.
O sistemu prednostnega zaposlovanja invalidov ni posebne ureditve (Kresal 2006, 77).
Kvotni sistem velja le za javni sektor, kjer kvota za zaposlovanje invalidov znaša 2 do 2,5
%.
2.2.9 Danska
Sistem prednostnega zaposlovanja invalidov: javne institucije imajo obveznost, da dajo
prednost pri zaposlitvi invalidom, ki niso mogli pridobiti zaposlitve v zasebnem sektorju.
Predvidene so razne subvencije za delodajalce. Tudi kolektivne pogodbe lahko imajo
posebno poglavje, ki nudi dodatne ugodnosti (Kresal 2006, 77).
Na Danskem se zagotavlja rehabilitacija in različne spodbude za zaposlovanje invalidov. V
primeru, da ni mogoča klasična zaposlitev, se zagotavljajo delodajalcu subvencije za plače
pri njem zaposlenih invalidov. Subvencija plače znaša med 50 % in 2/3 celotne plače.
Vključeni so tako zasebni kot javnopravni delodajalci.
Finančne spodbude, ki pripadejo osebi, ki se zaposli, imajo obliko stalnega posebnega
dodatka za zaposlitev (permanent special in-work supplement). Dajatev iz naslova
invalidnosti, katere namen je pokritje dodatnih stroškov zaradi invalidnosti, se ureja v
okviru zakonodaje o socialnih storitvah. Kot navaja Kresal (2006, 93), je njihov namen
preprečiti poslabšanje položaja invalidne osebe in izboljšanje njenega vsakodnevnega
življenja ter vključevanja v družbo. Zakonodaja ne razlikuje med različnimi stopnjami in
oblikami invalidnosti.
36
V nadaljevanju podajamo še kratek tabelarični pregled glavnih ugotovitev glede položaja
invalidov v posameznih državah OECD ter EU. Podatki so povzeti iz virov navedenih v
poglavjih od 2.2.1 do 2.2.9 ter iz raziskave OECD10 (OECD 2003), iz sistema MISSOC11 –
The Mutual Information System on Social Protection, ki ga vzdržuje Evropska unija in je
dosegljiv na internetni strani http://ec.europa.eu/employment_social/spsi/missoc_en.htm.
2.2.10 Povzetek ugotovitev
TABELA 1: ZAPOSLOVANJE INVALIDOV V IZBRANIH DRŽAVAH EU –
POVZETEK UGOTOVITEV
DRŽAVA
ZAKONSKE
PODLAGE
Slovenija
Zakon o zaposlitveni
rehabilitaciji in
zaposlovanju
invalidov
Ne obstaja
poseben zakon za
socialna podjetja
Zakon o socialnem
sodelovanju št.
381/91
30 % delež
zaposlenih iz vrst
rizičnih skupin
Zakon
o
zaposlovanju
invalidov
9
Zakon o boju proti
brezposelnosti
invalidov
Deveta
knjiga
socialnega zakonika
– Rehabilitacije in
vključevanje invalidov
Zakon
o
enakih
možnostih za invalide
9
Velika
Britanija
Italija
Avstrija
Nemčija
KVOTNI
SISTEM
9
9
OBLIKE
ZAPOSLOVANJA
INVALIDOV
DRŽAVNE POMOČI
Invalidska podjetja,
zaščitna zaposlitev,
podporna
zaposlitev
Socialne
firme;
podjetje v javnem
interesu
Socialna
kooperativa
(zadruga)
Finančna podpora v obliki subvencije
plače ter druge ekonomske olajšave v
obliki oprostitve plačevanja davkov in
prispevkov na plače
Davčne olajšave
Integracijska
podjetja in
poklicne delavnice
(bolj
terapevtsko
usmerjene)
Socialna podjetja
imajo v različnih
regijah
različno
ime, zato jih je težje
identificirati.
Ugoden sistem davka na dodano
vrednost, neobdavčene investicije in
dobiček, socialni prispevki, prednosti pri
javnih razpisih ter neobdavčenost
strokovnih in drugih prispevkov v sferi
sociale.
Financiranje
iz
kompenzacijskega
sklada in proračuna deželne vlade, večji
del prihodkov pa morajo podjetja
zagotoviti sama.
Pomoč delodajalcem pri nameščanju in
zaposlitvi invalidnih oseb, pravica do
kritja stroškov za pomoč pri delu.
10
OECD – Organization for Economic Cooperation and Development. 2003. Transforming Disability into
Ability, Policies to promote Work and Income Security for Disabled People. Paris.
11
EC 2005. MISSOC − Mutual Information System on Social Protection 2004, Social protection in the
Member states of the EU, of the EEA and in Switzerland. Office for Official publications of the European
Communities. Luxemburg.
EC 2003. Social protection of people with disabilities, MISSOC – info 1/2003, Office for Official
publications of the European Communities. Luxemburg.
37
DRŽAVA
ZAKONSKE
PODLAGE
KVOTNI
SISTEM
Francija
Zakon
o
zaposlovanju
hendikepiranih ljudi
9
Španija
Zakon
o
socialni
integraciji invalidov
9
Finska
Zakon o socialnih
podjetjih
30% zaposlenih iz
marginalnih skupin
Belgija
Zakon, ki velja od leta
1996, določa, da
lahko vsako podjetje
na trgu pridobi status
»družbe s socialnim
ciljem«, če izpolnjuje
pogoje.
Danska
Zakonodaja
socialnih storitvah
o
(samo
javni
sektor)
9
OBLIKE
ZAPOSLOVANJA
INVALIDOV
DRŽAVNE POMOČI
Dva tipa socialnih
podjetij:
integracijska
podjetja in socialne
kooperative
(zadruge)
Socialna podjetja z
neprofitno
usmerjenostjo
Socialna podjetja,
ki delujejo zaradi
dobička. Združenja
in zadruge
Nadomestilo za povračilo dodatnih
stroškov, ki nastanejo z vključevanjem
invalidov v delo.
Neprofitno socialno
podjetje.
V
posameznih regijah
obstajajo
različni
tipi soc. podjetij;
Finančno
neodvisna
komercialna
podjetja
Zasebni sektor in
javne institucije
Sistem subvencij in drugih vzpodbud.
Nimajo dodatnih omejitev in prednosti.
Izjema so le določene podpore pri
zaposlovanju (dolgotrajnejša subvencija
za zaposlitev invalida in možnost
sofinanciranja projektov).
Finančna podpora v obliki subvencije
plače
Finančna podpora v obliki subvencije
plače
Na spletni strani http://evropa.gov.si/evropomocnik/?id=199&r=1039 lahko preberemo, da
so bili na območju Evropske unije začetki ustanavljanja invalidskih podjetij po posameznih
državah članicah zelo različni. Tovrstna podjetja obstajajo v članicah Unije od petdesetih
let 20. stoletja dalje. Pri tem je potrebno poudariti, da se zakonodaje posameznih članic, ki
urejajo področje poslovanja invalidskih podjetij, med sabo precej razlikujejo. Razlike so
opazne predvsem v pravnem statusu zaposlenih, v višini plače zaposlenih v primerjavi z
minimalno plačo, deležu invalidov, višini omejitev za delo v invalidskih podjetjih, ciljni
populaciji in seveda v samem financiranju omenjenih podjetij. V EU tako na področju
invalidskih podjetij ne obstaja enoten koncept zakonodajne ureditve.
Ugotavljamo, da so nekatere države kot del svoje temeljne zakonodaje na področju
invalidske politike sprejele antidiskriminacijski zakon. Pomanjkljivost le-te je v tem, da v
večji meri koristi zaposlenim invalidom kot pa iskalcem zaposlitve.
Zakonodaja, ki ureja poslovanje invalidskih oz. socialnih podjetij v posamezni evropski
državi, ni popolnoma prilagojena evropski zakonodaji. Ta področja so torej urejena z
nacionalnimi zakonodajami, skupne določbe veljajo le za odobravanje državnih pomoči.
Zaposlovanje invalidov je po državah različno urejeno. V mednarodnih in nacionalnih
dokumentih sta delo oz. zaposlitev invalidov urejena večinoma na odprtem trgu. Tistim, ki
tega zaradi svoje invalidnosti ne zmorejo, pa je omogočena zaposlitev v posebnih oblikah
ali pa pod posebnimi pogoji (SURS 2007, 14).
38
Ocenjevanje uspešnosti kvotnih sistemov pa je zelo kočljiva zadeva. Na eni strani jim
delodajalci niso naklonjeni, saj jih doživljajo kot dodaten davek in/ali kot omejitev
svobode pri kadrovanju. Ravno tako tej obliki pozitivne diskriminacije niso naklonjeni
nekateri invalidi, saj ukrep doživljajo kot poudarjanje njihove nesposobnosti v odnosu do
neinvalidov. Radi bi videli, da bi jih delodajalec sprejel zaradi njihovega prispevka k
uspešnemu poslovanju podjetja (Uršič 2002a, 54).
Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti pozitivnih primerov (npr. v Nemčiji, Avstriji in
Franciji), kjer imajo kvote pozitiven vpliv na zmanjševanje stopnje brezposelnosti,
ohranjanje zaposlitve in na višino sredstev namenjenih vzpodbujanju zaposlovanja. Tako
lahko sklepamo, da je kvotni sistem eden od dobrih ukrepov, vendar samo, če so
predpisane sankcije za neizpolnjevanje kvote in če se ga dosledno izvaja (Uršič 2002a, 54).
Ne bi smelo biti dvomov, da invalidne osebe, ki so zaposlene preko sistema kvot, uživajo
zaščito pred diskriminacijo, ki je predvidena v Direktivi ES št. 2000/78 o enakem
obravnavanju na delovnem mestu. Dobro delujoč sistem kvot in ustrezno zaščito pred
diskriminacijo je potrebno razumeti kot medsebojno dopolnjujoča pojma.
Vrednost sistema kvot bi morala biti vsaj 5 % in veljati vsaj za delodajalce z več kot 20
zaposlenimi. Za zagotovitev širjenja zaposlovanja oseb z višjo stopnjo invalidnosti prek
sistema kvot, je treba oblikovati tak sistem kvot, ki bi podjetja spodbujal k zaposlovanju
več oseb z visoko stopnjo invalidnosti.
Ugotavljamo, da so socialna podjetja organizacije, ki zavzemajo različne pravne oblike v
različnih državah, kot tudi sledijo različnim podjetniškim ciljem. Socialna podjetja so se
razvila v ekonomskem sektorju, ki leži med trgom in državo.
Ena glavnih karakteristik teh podjetij je, da se njihove aktivnosti financirajo iz različnih
vrst tržnih virov (prihodki od prodaje dobrin in storitev), netržnih virov (vladne subvencije
in privatne donacije) in drugih neplačanih virov (prostovoljno delo). Da bi ostala
konkurenčna in da bi lahko sledila konkurenci, ki v nekaterih državah išče tržne niše, kjer
je povpraševanje odločilno, se morajo biti socialna podjetja zmožna zanesti na splošno in
specifično podporo. Državna podpora socialno usmerjenim podjetjem kljub temu ostaja
sporna.
Ko analiziramo stanje oz. sprejete ukrepe v posamezni državi in jih primerjamo z ukrepi
oz. rezultati v drugih državah, je smiselno, da si najprej odgovorimo na vprašanje, katera
pravica naj bi bila pri zaposlovanju invalidov najpomembnejša. Odgovor je verjetno eden,
da je to pravica do enakega obravnavanja in z njo povezana pravica do enakih možnosti.
Naslednji korak pa je, da morajo države izdelati celovit in skladen program aktivne politike
zaposlovanja (Uršič 2002b, 126).
Živimo v starajoči se Evropi. Do leta 2020 bo najpogostejša starost prebivalstva 45 let. Več
ljudi bo starejših kot mlajših od 45 let, pa vendar je 45 let starost, pri kateri se število
pojavov invalidnosti začne pomembno povečevati. Ko zaposleni postanejo invalidni, jih je
v vsakem primeru bolje obdržati kot zaposlovati nove. Uspeh podjetja se bo zaradi
prihranka stroškov zaposlovanja novih ljudi nadaljeval, podjetje pa bo obdržalo znanje,
spretnosti in izkušnje te osebe, ki je pripomogla k temu, da je podjetje postalo uspešno.
39
Primerjalne analize uspešnosti politik zaposlovanja so pokazale, da na položaj invalidov na
trgu dela močno vplivajo tudi dejavniki zunaj sfere invalidske politike, npr. odnos družbe
do invalidov, širši makroekonomski okvir gospodarskega razvoja in trga dela itd. (Uršič
2002b, 126).
2.3 Spremembe zakonodaje Evropske unije na področju zaposlovanja invalidov
Zakonodaje posameznih držav članic Evropske unije, ki urejajo področje poslovanja
invalidskih podjetij, se med sabo razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v pravnem
statusu zaposlenih, v višini plače zaposlenih v primerjavi z minimalno plačo, deležu
invalidov, višini omejitev za delo v invalidskih podjetij, ciljni populaciji in seveda v
samem financiranju invalidskih podjetij.
Snovalci politik na področju zaposlovanja invalidov se danes soočajo z dvema, lahko tudi
nasprotujočima si ciljema. Prvi cilj je invalidnim državljanom zagotoviti, da niso
izključeni: vzpodbuja in usposablja jih za sodelovanje v ekonomskem in socialnem
življenju ter preprečuje, da bi bili prehitro ali prezgodaj izrinjeni s trga dela. Drugi cilj pa
je sedanjim in bodočim invalidom zagotoviti dohodkovno varnost: da zaradi invalidnosti,
ki (lahko) omejuje njihovo sposobnost zaslužka, niso prikrajšani za sredstva za dostojno
življenje (Uršič 2003, 75).
Upoštevajoč vključenost Slovenije v Združene narode, Svet Evrope in Evropsko unijo, je
potrebno slediti tudi usmeritvam in priporočilom za razvoj tega področja, ki so bile sprejeti
v teh organizacijah (Uršič 2003, 76).
Zavod invalidskih podjetij Slovenije je na seji Sveta Vlade RS za invalide (16. seja z dne
15. 6. 2007) predlagal, naj se invalidska podjetja v smislu razumne usmeritve EDF –
European disability forum, skupaj s slovensko državo, vključijo v oblikovanje novih meril
EU za državne pomoči in tako tudi v razumnem roku prilagajajo na ekonomske pogoje po
letu 2008.
Evropska Uredba o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list EU L 214 2008) je bila
sprejeta v avgustu 2008 in predvideva spremembe na temo zahtevanega deleža zaposlenih
invalidov za ohranitev statusa invalidskega podjetja oz. za zaščitno zaposlitev ter način
porabe odstopljenih prispevkov12. Navedeni uredbi se prilagaja tudi slovenska zakonodaja
(Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov).13
Trenutno veljavna slovenska zakonodaja opredeljuje, da mora biti družba s statusom
invalidskega podjetja organizirana kot gospodarska družba ter mora celo poslovno leto
zaposlovati in usposabljati povprečno najmanj 40 % invalidov od vseh zaposlenih v družbi.
Sprejeta Uredba Komisije o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list EU L 214 2008) pa
predvideva 50 % delež zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi. Le-to je navedeno v
21. točki 2. člena Uredbe, ki pravi: »Zaščitna zaposlitev pomeni zaposlitev v podjetju, v
12
13
Za obrazložitev odstopljenih prispevkov glej poglavje 3.1.
Več o tem je podrobneje razloženo v sklepnih ugotovitvah 2. poglavja te naloge.
40
katerem je zaposlenih vsaj 50 % invalidov.« Delujoča invalidska podjetja v Sloveniji so v
letu 2007 zaposlovala 6.584 invalidov, kar je predstavljalo 45,1 % delež med vsemi
zaposlenimi. V nadaljevanju si poglejmo malo več podatkov, ki jih lahko najdemo v
pregledu stanja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
(MDDSZ 2008, 8).
TABELA 2: DELEŽ IN ŠTEVILO ZAPOSLENIH V INVALIDSKIH PODJETJIH V
SLOVENIJI OD LETA 2000 DO 2007
Leto
Št. invalidskih podj.
Št. zaposlenih
Št. zap. invalidov
Delež invalidov (v %)
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
151
151
149
145
147
129
165
168
11.867
12.466
12.969
12.673
13.580
12.087
14.221
14.504
5.811
6.087
6.202
5.993
6.348
7.423
6.511
6.548
49,0
49,0
48,0
47,0
47,0
61,0
45,8
45,1
Vir: MDDSZ 2008, 8
Navedeni podatki kažejo, da je bilo v invalidskih podjetjih v Sloveniji le leta 2005
zaposlenih več kot 50 % invalidov. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi imela
prilagoditev slovenske zakonodaje evropski v tem segmentu negativne posledice na
poslovanje in obstoj invalidskih podjetij v Sloveniji. Na Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve pripravljajo spremembe obstoječega Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in
zaposlovanju invalidov, ki naj bi bile sprejete še v letu 2009. V primeru, da se bo zahtevan
delež zaposlenih invalidov za status invalidskega podjetja spremenil iz 40 % na 50 %,
lahko to za obstoječa invalidska podjetja pomeni izgubo statusa in s tem izgubo državnih
pomoči ter subvencij za zaposlovanje invalidov.
Druga sprememba, ki jo predvideva sprejeta Uredba o splošnih skupinskih izjemah, v
primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo v Sloveniji, je ureditev glede načina porabe
odstopljenih prispevkov (več o tem pojmu v poglavju 3.1). Invalidska podjetja namreč ne
plačujejo prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje ter prispevkov za starševsko varstvo. Le-ti se obračunajo in vodijo
v obliki posebnih evidenc, vendar jih ni potrebno plačati, saj jih namesto njih plača država
iz sredstev državnega proračuna oz. se pristojne institucije odpovejo prejemu plačila
prispevkov. Porabo odstopljenih prispevkov predpisuje 61. člen Zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
Sprememba, ki jo opredeljuje Uredba o splošnih skupinskih izjemah pa govori o tem, da
pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencije plače (41. člen Uredbe14) ne sme
14
41. člen Uredbe o splošnih skupinskih izjemah: Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače;
(1) Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače je združljiva s skupnim trgom v smislu člena
87(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve po členu 88(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz
odstavkov od 2 do 5. (2) Intenzivnost pomoči ne presega 75 % upravičenih stroškov.
(3) Upravičeni stroški so stroški plač za celotno obdobje, v katerem je invalid zaposlen. (4) Kadar
zaposlovanje ne pomeni neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v
41
presegati 75 % upravičenih stroškov, pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov pa zaradi
zaposlovanja invalidov (42. člen Uredbe15) ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.
Osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov med drugim predvideva omejitev oz. zmanjšanje
državnih ekonomskih spodbud. Kot je bilo navedeno v časopisu Finance (Šalamun 2007,
22) so managerji invalidskih podjetij zatrjevali, da bi tak ukrep poslabšal razmere
poslovanja invalidskih podjetij, da bi lahko ogrozil njihov obstoj in morda pripeljal celo do
odpuščanja invalidov.
Evropska Uredba, kateri se postopno prilagaja slovenska zakonodaja, predvideva
spremembe, ki bodo zahtevale prilagoditev spremljave poslovanja. Podatkov za primerjavo
nimamo na razpolago. Natančnejšo in bolj sistematično primerjavo bomo lahko naredili v
naslednjih letih, saj je po Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08 z dne
19. 2. 2008) ponovno uvedena šifra 88.101: Dejavnost invalidskih podjetij. Prav tako bo
lažje zagotoviti pregled spremljave uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij, ki ga
prikazuje naslednje poglavje.
Poglejmo odstopljene prispevke s perspektive državnih pomoči. Pravna podlaga za državne
pomoči v Evropski uniji je Pogodba Evropske skupnosti čl. 87, 88, Uredba sveta (ES) št.
659/1999 (Uradni list EU L 083 1999) ter drugi pravni akti po področjih (uredbe, smernice,
okviri, odločbe …). V Sloveniji je pravna podlaga Zakon o spremljanju državnih pomoči
(Uradni list RS, št. 37/04) ter Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih
državnih pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04). Da smatramo
pomoč kot državno pomoč, morajo biti izpolnjeni štirje pogoji. Pomoč mora predstavljati
odhodek ali zmanjšan prihodek države. Pomoč mora predstavljati selektivno prednost za
določeno podjetje. Tretji pogoj je, da vpliva na konkurenco ter četrti, da vpliva na
trgovanje med državami članicami.
preteklih dvanajstih mesecih, so delovna mesta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja
dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline
in ne zaradi presežkov delovne sile.
(5) Razen v primeru zakonite odpovedi zaradi kršitve obveznosti, imajo delavci pravico do neprekinjene
zaposlitve za najmanj obdobje v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo ali katerokoli kolektivno pogodbo,
ki ureja pogodbe o zaposlitvah. Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev, se pomoč ustrezno
sorazmerno zmanjša.
15
42. člen Uredbe o splošnih skupinskih izjemah: Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi
zaposlovanja invalidov; (1) Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov je
združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe ter je izvzeta iz obveznosti priglasitve po členu
88(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3. (2) Intenzivnost pomoči ne presega 100 %
upravičenih stroškov. (3) Upravičeni stroški so tisti stroški, z izjemo stroškov plač iz člena 41, ki jih je treba
dodati stroškom, ki bi v podjetju nastali, če bi zaposlovalo neinvalidne delavce, za celotno obdobje, v
katerem je invalid zaposlen. Upravičeni stroški so naslednji: (a) stroški prilagoditve prostorov; (b) stroški
zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom; (c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme
oz. pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s
prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi
zaposloval neinvalidne delavce; (d) stroški gradnje, širitve zadevne poslovne enote ali namestitve opreme v
tej poslovni enoti ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov,
kadar upravičenec zagotavlja zaščitno zaposlitev.
42
Če poskušamo odstopljene prispevke kot olajšavo invalidskih podjetij uvrstiti med državne
pomoči na podlagi navedenih štirih pogojev, ugotovimo, da so odstopljeni prispevki
državna pomoč. Torej, oprostitev plačila davkov in prispevkov na plače, ki jih invalidska
podjetja ne plačujejo, predstavlja zmanjšan prihodek države. Navedena oprostitev
predstavlja selektivno prednost invalidskih podjetij v primerjavi z drugimi podjetji, kar
vpliva tudi na konkurenčnost ter trgovanje med državami članicami EU.
Stališče Ministrstva za finance na seminarju o Državnih pomočeh in zaposlovanju
invalidov v skladu s 11.16 in 14.17 členom Uredbe Sveta (ES) 659/1999, ki ureja področje
državnih pomoči, je bilo naslednje: omenjena Uredba nam naloži vračilo pomoči od dneva,
ko je bila pomoč na razpolago, vključno z zamudnimi obrestmi in omejitvenim rokom 10
let (zastaranje opredeljuje 15. člen navedene Uredbe Sveta ES), če je bila državna pomoč
nezakonito porabljena oz. ni bila porabljena za namene določene z zakonom.
V letu 2003 so invalidska podjetja na račun odstopljenih sredstev na posebnih računih
zadržala skupaj 43.724.758 EUR (MDDSZ 2005, 28), v letu 2006 55.357.225 EUR ter v
letu 2007 57.482.671 EUR. V letu 2007 je bilo v Sloveniji za naložbe, posodobitve in
druge namene porabljenih 48.167.346 EUR, kar pomeni, da je v letu 2007 ostalo 9.315.325
EUR neporabljenih državnih pomoči. Glede na stanje neporabljenih državnih pomoči v
invalidskih podjetjih v Sloveniji lahko sklepamo, da bi potrebna vrnitev le-teh državi lahko
pomenila negativen likvidnostni učinek na poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji.
2.4 Sklepne ugotovitve
Invalidi se v Sloveniji zaposlujejo v delovnem okolju s podporno in zaščitno zaposlitvijo
ter v invalidskih podjetjih. Za zaposlovanje invalidov velja splošna ureditev na področjih
delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varnosti in zdravja pri delu,
zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji
in zaposlovanju invalidov pa je vsebinsko kakovostna podlaga za razvoj področja
zaposlovanja invalidov in nekatera vprašanja zaposlovanja ureja drugače ter podrobneje.
Cilji Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so predvsem povečati
stopnjo zaposlenosti ter zaposljivost in socialno vključenost invalidov v Sloveniji,
zagotavljati možnost za enakovredno udeležbo invalidov na trgu dela z ustvarjanjem
ustreznih delovnih mest in razmer za delo invalidov ter z boljšo izrabo finančnih sredstev,
ki jih država namenja za pospeševanje zaposlovanja invalidov.
Kot ukrep k spodbujanju zaposlovanja invalidov je Vlada RS sprejela tudi Akt o
ustanovitvi Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki zagotavlja vrsto
vzpodbud, kot so: subvencije plač invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest
in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,
oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za starševsko
16
Člen 11: Odredba o začasnem odlogu ali začasnem vračilu pomoči
17
Člen 14: Vračilo pomoči
43
varstvo, za zdravstveno varstvo in zavarovanje invalidskim podjetjem in drugim podjetjem,
ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade
delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in druge vzpodbude na
področju zaposlovanja invalidov ter ohranjanja delovnih mest za invalide in druge razvojne
vzpodbude. Navedeni ukrepi so vplivali na zaposlovanje invalidov pozitivno, vendar bo
zaradi trenutnih gospodarskih razmer brezposelnost invalidov predvidoma še naraščala.
Definicije in kriteriji invalidnosti, ki jih uporabljajo države članice EU, se razlikujejo glede
na politične cilje, veljavno zakonodajo in upravne standarde. Zato je natančna ocena
situacije invalidov v Evropski uniji malo težja.
Tradicionalni pristop k invalidnosti je temeljil na »medicinskem modelu«, ki je
predvideval, da invalidnost izvira iz fizičnih, senzornih in duševnih okvar. Moderne
evropske politike v povezavi z invalidnostjo temeljijo na »socialnem modelu invalidnosti«,
ki poudarja enake pravice invalidov pri vključevanju v družbo. Ta novi pristop spoštuje in
priznava enake pravice invalidov ter spoštuje koncept, ki temelji na človekovih pravicah.
Zagotavljanje enakih možnosti je cilj dolgoročne strategije Evropske unije, katere namen je
invalidom omogočiti uresničevanje pravice do dostojanstva, enake obravnave,
samostojnega življenja in sodelovanja v družbi. Ukrepi, ki jih je sprejela Evropska unija,
krepijo skupne ekonomske in socialne vrednote.
Strategija Evropske unije temelji na treh stebrih:
-
protidiskriminacijska zakonodaja in ukrepi, ki zagotavljajo dostop do posameznih
pravic;
odstranjevanje ovir v okolju, ki invalidom onemogočajo, da bi uporabili svoje
sposobnosti;
vključevanje politike invalidnosti v vse politike Skupnosti.
Republika Slovenija je članica EU, kar jo med drugim zavezuje k spoštovanju predpisov,
ki se na nivoju unije sprejemajo, odvija se tudi proces poenotenja prava v uniji. Sprejeta je
bila Evropska uredba o državnih pomočeh, ki zadeva tudi invalidska podjetja in bo
nedvomno skozi nacionalno zakonodajo posegla v njihovo poslovanje.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov, ki ga na tem mestu prvič navajamo in ki je trenutno objavljen kot delovno
gradivo, predvideva naslednje bistvene spremembe na področju poslovanja invalidskih
podjetij, ki so v obliki alinej navedene v tabeli v nadaljevanju.
44
TABELA 3: PRIMERJAVA PREDVIDENIH SPREMEMB ZAKONA
ZAPOSLOVANJU INVALIDOV S TRENUTNO VELJAVNIM ZAKONOM
VSEBINA
ZZRZI – Uradni list RS št. 16/23. 2. 2007
O
ZAPOSLITVENI
REHABILITACIJI
IN
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZRZI, delovno
gradivo z dne 11. 5. 2009
Zaščitena
delovna mesta
41. člen Zaščitena delovna mesta zagotavljajo zaposlitveni
centri
Dodano, da lahko zaščitena delovna mesta zagotavljajo tudi
invalidska podjetja.
Delitev
bilančnega
dobička
57. člen Najmanj 60 % ustvarjenega dobička, doseženega s
prodajo na trgu, nameniti za povečanje osnovnega kapitala oz.
ga porabiti za enak namen kot finančna sredstva iz naslova
oprostitev in olajšav iz 61. člena tega zakona
Bilančni dobiček so invalidska podjetja in zaposlitveni centri dolžni v
celoti nameniti za povečanje osnovnega kapitala oz. ga porabiti za
enak namen kot finančna sredstva iz naslova oprostitev in olajšav iz
61. člena tega zakona.
Revizija
59. člen Invalidska podjetja, ki imajo povprečno več kot 25
zaposlenih, so zavezana k reviziji računovodskih izkazov vsako
leto. Ostala pa vsako tretje poslovno leto.
Vsa invalidska podjetja in zaposlitveni centri so dolžni vsako
poslovno leto revidirati letna poročila v delu, ki se nanaša na
odstopljene prispevke.
Odvzem statusa 60. člen Odvzem statusa:
- če ne izpolnjuje več pogojev za ohranitev statusa po tem
invalidskega
zakonu,
podjetja
- če nenamensko uporablja sredstva iz naslova oprostitev in
olajšav,
- če huje krši predpise.
Razširitev odvzema statusa invalidskega podjetja, in sicer je dodano:
- če krši določbe 57. člena tega zakona,
- če v roku, postavljenem s strani ministrstva, pristojnega za invalidsko
varstvo, ne posreduje vseh zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na
poslovanje,
- če po revizorjevem mnenju računovodski izkazi niso poštena
predstavitev finančnega stanja gospodarske družbe,
- če na poziv ministrstva pristojnega za inval. varstvo, neporabljenih
odstopljenih prispevkov niso nakazali Skladu.
45
VSEBINA
Oprostitve
olajšave
ZZRZI – Uradni list RS št. 16/23. 2. 2007
in 61. člen Finančna sredstva iz naslova z zakoni in drugimi
Kvotni sistem,
nadomestna
izpolnitev kvote
predpisi določenih posebnih oprostitev in olajšav (v nadaljnjem
besedilu: odstopljeni prispevki) so invalidska podjetja in
zaposlitveni centri dolžni prikazovati na posebnem kontu in jih
uporabljati za naslednje namene:
- investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom
invalidov,
- izboljšanje delovnih pogojev za invalide,
- ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za
invalide,
- pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške
odsotnosti,
- pokrivanje izpada prihodka zaradi večjih težav iz
tekočega poslovanja,
- izobraževanja in usposabljanja zaposlenih,
- plačilo revidiranja računovodskih izkazov po 59. členu
tega zakona in
- druge razvojne namene, ki zagotavljajo večjo
zaposljivost invalidov.
64. člen Sklenitev pogodbe z invalidskim podjetjem ali
zaposlitvenim centrom, po kateri se priznavajo stroški dela v
višini 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZZRZI, delovno
gradivo z dne 11. 5. 2009
(1) Finančna sredstva iz naslova z zakoni in drugimi predpisi
določenih posebnih oprostitev in olajšav (v nadaljnjem besedilu:
odstopljeni prispevki) so invalidska podjetja in zaposlitveni centri
dolžni prikazovati na posebnem kontu in jih uporabljati za naslednje
namene:
- za subvencije plač in ostalih stroškov iz naslova delovnih
razmerij zaposlenih invalidov, vendar skupna višina
subvencije ne sme presegati 75 % plače zaposlenega invalida,
- za stroške prilagoditve prostorov, kjer so zaposleni invalidi,
- za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabi osebje samo
za pomoč invalidom,
- za stroške prilagoditve ali nakupa opreme oz. pridobitve in
prilagoditve programske opreme zato, da jo bodo lahko
uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno
tehnološko opremo, ki jih je potrebno dodati stroškom, ki bi
jih imel delodajalec, če bi zaposloval neinvalidne delavce.
(2) Invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov,
lahko finančna sredstva iz prvega odstavka tega člena porabijo tudi za
kritje stroškov gradnje lastnih poslovnih prostorov, njihovo širitev ali
nakup nove opreme ter stroškov upravljanja in prevoznih stroškov, ki
jih ima delodajalec zaradi zaposlenih invalidov.
(3) Če invalidsko podjetje oz. zaposlitveni center odstopljenih
prispevkov ne porabi v obdobju treh let, odkar jih je prejelo oz. jih
porabi v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, je dolžno
neporabljena oz. napačno porabljena sredstva nakazati Skladu.
Sklenitev in realizacija pogodbe z invalidskim podjetjem ali
zaposlitvenim centrom, po kateri se priznavajo stroški dela v višini 18
minimalnih plač letno za vsakega invalida.
46
Sprememba, ki bi lahko negativno vplivala na obstoj in poslovanje invalidskih podjetij v
Sloveniji, je predvsem predvidena sprememba 61. člena, ki opredeljuje namene, za katere
se lahko porabljajo oprostitve in olajšave ter narekuje vračilo neupravičeno porabljenih
odstopljenih prispevkov.
Kakorkoli že obravnavamo invalidska podjetja, ne moremo prezreti dejstva, da sta njihov
obstoj in delovanje neizogibni institut državne invalidske oz. socialne politike. Razpad
invalidskih podjetij v večjem obsegu, kar se lahko zelo hitro zgodi ob premalo premišljenih
ukrepih glede uvajanja določil nove uredbe o državnih pomočeh, bo imel katastrofalne
posledice ne samo za invalide, ampak tudi za ostale zaposlene v invalidskih podjetjih,
hkrati pa tudi občuten negativen učinek na obstoječe socialne transferje (ZIPS 2009b, 4).
47
3
USPEŠNOST POSLOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Invalidska podjetja imajo največ težav z zagotavljanjem konkurenčnih cen, kakovosti,
izpolnjevanjem dobavnih rokov in drugih zahtev, ki jih pričakuje kupec. Problem je torej
kadrovska sestava, ki pomeni velik delež invalidov in s tem težave z bolniškimi
odsotnostmi.
Iz raziskave Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki jo je naredilo v letu 2005,
je razvidno, da tako kot druge gospodarske družbe tudi invalidska podjetja poslujejo v
večini uspešno ali srednje dobro, nekatera pa poslujejo z izgubo. V krizi je večina
invalidskih podjetij, ki nimajo samostojnega proizvodnega programa oz. lastne dejavnosti
ali pa izvajajo le določeno fazo dela za matično družbo. Invalidska podjetja, ki imajo
samostojne proizvodne programe in lastno dejavnost ter konstanten trg, poslujejo
uspešneje.
3.1 Posebnosti pri poslovanju invalidskih podjetij
Invalidsko podjetje posluje na trgu enakovredno drugim podjetjem. Ker pa so invalidska
podjetja dejavniki posebnega družbenega pomena, veljajo zanje posebne davčne in druge
olajšave, kar jim glede na stroške usposabljanja in zaposlovanja invalidov omogoča, da so
pri poslovanju tudi ekonomsko uspešni.
Ekonomske olajšave so uzakonjene v področnih zakonih:
- prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje
V skladu z drugim odstavkom 60. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) se podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za
zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci iz prvega odstavka 45. člena tega zakona in
osebam iz 1. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki so pri njih v delovnem
razmerju, vsi prispevki po tem zakonu obračunavajo in odvedejo na poseben račun in kot
odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oz. organizacij v skladu z
zakonom. Zavod za zdravstveno zavarovanje se odpove plačilu prispevkov.
- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Prvi odstavek 226. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list
RS, št. 106/99) pravi, da se podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje
invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov iz prvega odstavka 204. člena tega zakona,
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih vplačajo na poseben račun
pri delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oz.
v skladu z zakonom. Te prispevke plača Republika Slovenija iz državnega proračuna.
- prispevki za starševsko varstvo
V skladu z 11. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list,
št. 110/06) se podjetjem, zavodom ter drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki
so zavezanci za plačilo prispevkov za starševsko varstvo, in osebam, ki so pri njih v
delovnem razmerju, prispevki za starševsko varstvo obračunavajo in odvedejo na poseben
48
račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oz.
organizacij v skladu z zakonom. Prispevke plača Republika Slovenija iz državnega
proračuna.
- davek na izplačane plače
V skladu z 2. členom Zakona o davku na izplačane plače (Uradni list RS, št. 21/06) so bila
invalidska podjetja oproščena plačila davka na izplačane plače. S 1. januarjem 2009 pa je
prenehala obveznost plačevanja davka na izplačane plače vsem podjetjem.
Po Zakonu o davku na izplačane plače invalidska podjetja niso bila zavezana za
predložitev predpisanih obrazcev, iz katerih bi lahko izračunali zneske oproščenega davka.
Tako navajamo oceno DURSA o ocenjeni višini neplačanega davka na plače.
TABELA 4: OCENJENA VIŠINA NEPLAČANEGA DAVKA NA PLAČE V
SLOVENIJI V LETIH 2005 IN 2006
Leto
Povp. št. zap. v
invalidskih
podjetjih
2005
14.490
2006
15.084
Vir: MDDSZ 2008, 12
Osnova za
davek
131.803.502,22
139.804.116,75
Povp. st. davka na
izplačane plače vseh
zavezancev (v %)
5,2
4,4
v EUR
Ocenjeni
znesek davka
6.853.782,11
6.151.381,14
- subvencija plače
V skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za
invalide (Uradni list RS, št. 117/05) so invalidi, zaposleni v invalidskem podjetju,
upravičeni do subvencije plače, vendar samo v primeru, ko je ugotovljeno, da zaradi
invalidnosti ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov njihovega delovnega mesta.
V zadnjih letih se je seznam ekonomskih olajšav invalidskim podjetjem že skrčil, in sicer:
- davek na dobiček
Invalidska podjetja so bila po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO (Uradni
list RS, št. 14/03) oproščena plačila davka na dobiček. Naveden zakon je prenehal veljati s
sprejetjem Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki je bil sprejet marca 2004. Ta
zakon ni predvideval oprostitve invalidskih podjetij za plačilo davka na dobiček.
Trenutno veljaven Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) v
56. členu navaja olajšave za zaposlovanje invalidov. Zavezanec z zaposlitvijo invalida po
zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, lahko uveljavlja
zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % do 70 % plač invalidov. Zavezanec, ki zaposluje
invalide nad predpisano kvoto, pa lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70
% plač.
49
- davek na dodano vrednost
Invalidska podjetja so bila oproščena plačila prometnega davka. Z uvedbo davka na
dodano vrednost pa ga odvajajo in plačujejo kot druge gospodarske družbe, ki so davčni
zavezanci.
Kot je opredeljeno v 6. točki 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost18 (Uradni list
RS, št. 117/06), pa so plačila DDV še vedno oproščene invalidske organizacije, kot
oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu.
- oprostitev plačila carine
V skladu z 8. točko 161. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95) je bila plačila
carine oproščena specifična oprema in tehnični pripomočki za invalide, ki jih neposredno
uporabljajo za življenje in delo, ter za nadomestne dele za uporabo te opreme in
pripomočkov, če jih prinesejo ali dobijo iz tujine za osebno rabo. Ta olajšava je bila z
uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona (Uradni list RS, št.
59/02) ukinjena. Danes je v veljavi Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske
skupnosti, ki velja od maja 2004 (Uradni list RS, št. 25/04).
Pri poslovanju invalidskih podjetij se srečujemo še z drugimi posebnostmi, katere so:
- uvedba stečajnega postopka
Stečajni postopek nad invalidskim podjetjem se lahko opravi le s predhodnim soglasjem
Vlade RS (2. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji; Uradni list RS, št.
67/93) oz. po novem zakonu, ki se uporablja od 1. 10. 2008, je to 223. člen Zakona o
finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list
RS, št. 126/07).
- oddaja javnih naročil
Invalidsko podjetje je lahko po prej veljavnem Zakonu o javnih naročilih (nov je v uporabi
od januarja 2007) oddalo javno naročilo brez predhodne objave javnega razpisa.
Nov Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 128/06) pa predpisuje posebne primere
naročanja. 19. člen govori o pridržanih naročilih in pravi, da mora naročnik v primeru
oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati
ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, v skladu z
določbami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in katerega
ponudbena cena oz. ekonomsko najugodnejša ponudba ni višja kot 5 % ponudbene cene
najugodnejšega ponudnika. Ta pa ni invalidsko podjetje ali zaposlitveni center, pri čemer
morajo podizvajalci izpolnjevati enake pogoje iz tega člena.
18
Vsebina 6. točke 42.člena (Oproščene dejavnosti v javnem interesu) Zakona o davku na dodano vrednost:
»socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in dobava blaga, ki je z njimi
neposredno povezana, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na
podlagi koncesije ali, ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za
dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč«
50
Olajšave in subvencije
V skladu s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za
invalide (Uradni list RS, št. 117/2005) so invalidi, zaposleni v invalidskem podjetju,
upravičeni do subvencije plače, vendar samo v primeru, ko je ugotovljeno, da zaradi
invalidnosti ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov njihovega delovnega mesta.
O pravici do subvencije plače zaposlenemu invalidu odloča Sklad Republike Slovenije za
vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Osnova za izračun subvencije je minimalna plača,
višina subvencije je odvisna od stopnje invalidnosti in znaša v invalidskem podjetju od 5 %
do 30 % plače.
Odstopljeni prispevki
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se podjetjem, zavodom in
drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevkov
zavarovanca in delodajalca za obvezno zavarovanje, vplačajo na poseben račun pri
delodajalcu in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij v
skladu z zakonom. Navedene prispevke plača Republika Slovenija iz državnega proračuna.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da se podjetjem,
zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov vsi prispevki po tem zakonu
odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh
podjetij oz. organizacij v skladu z zakonom. Zavod za zdravstveno zavarovanje se plačilu
odpove.
Prav tako Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da se podjetjem,
zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo teh
prispevkov, le ti obračunajo in odvedejo na poseben račun in kot odstopljena sredstva
uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oz. organizacij v skladu z zakonom. Prispevke
plača Republika Slovenija iz proračuna.
Tako so v plačah zaposlenih in dajatvah na plače vključeni davki in prispevki, ki jih
invalidsko podjetje obračuna, vendar ne plačuje – odstopljeni prispevki. To so:
- prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- prispevki za zdravstveno zavarovanje in
- prispevki za starševsko varstvo.
Poleg oprostitve plačila prispevkov, ki jo našteti zakoni predpisujejo za invalidska
podjetja, pa Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov vse delodajalce,
ki zaposlujejo invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe
pri delu ali poklicne bolezni, oprošča plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje od prejemkov zaposlenih, ki to kvoto presegajo (Hieng 2008, 239-241).
Navedena finančna sredstva posebnih oprostitev in olajšav so invalidska podjetja dolžna
prikazovati na posebnem kontu in jih uporabiti za namene, ki jih določa 61. člen Zakona o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07):
- investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov,
51
-
izboljšanje delovnih pogojev za invalide,
ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide,
pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti,
pokrivanje izpada prihodka zaradi večjih težav iz tekočega poslovanja,
izobraževanje in usposabljanje zaposlenih,
plačilo revidiranja računovodskih izkazov ter
druge razvojne namene, ki zagotavljajo večjo zaposljivost invalidov.
Zakonodaja sicer omogoča, da se odstopljene prispevke nameni tudi za pokrivanje izpada
prihodka zaradi večjih težav iz tekočega poslovanja, a takšna politika dolgoročno vodi v
težave iz tekočega poslovanja in težave z likvidnostjo. Zato menimo, da se je tudi v
invalidskih podjetjih potrebno boriti za povečanje produktivnosti ter hkrati ekonomske
učinkovitosti.
Na tem mestu opozarjamo na potrebo po poenotenju pojma odstopljenih prispevkov.
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov namreč opredeljuje, da je
odstopljene prispevke potrebno prikazovati na posebnem kontu. Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa določa, da se odstopljeni
prispevki odvedejo na poseben račun in se uporabijo za materialni razvoj teh podjetij oz.
organizacij.
V nadaljevanju navajamo nekaj podatkov, ki jih je v raziskavi zbralo Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve. V letih 2003 (MDDSZ 2005, 29), 2005, 2006 (MDDSZ 2007,
12) ter v letih 2007 (MDDSZ 2008) in 2008 (ZIPS 2009a) so invalidska podjetja na račun
odstopljenih sredstev na posebnih računih zadržala naslednja sredstva:
TABELA 5: VIŠINA ODSTOPLJENIH PRISPEVKOV ZA LETO 2003 IN 2005 DO
2008
v EUR
Leto
Skupaj
2003
43.724.758
2005
52.264.742
2006
55.357.225
2007
57.482.671
2008
62.490.788
Vir: MDDSZ 2005, 29; MDDSZ 2008, 12 in ZIPS 2009a
Kot smo že navedli v prejšnjem odstavku, morajo biti odstopljena sredstva porabljena v
skladu z 61. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Poraba
mora biti torej povezana z invalidnostjo na delovnem mestu v smislu prilagoditev, ki so
potrebne zaradi invalidnosti, odpravljanja invalidnosti ter preprečevanju nastanka
invalidnosti.
Invalidska podjetja v Sloveniji so odstopljena sredstva porabila za pokrivanje stroškov
amortizacije; investicije (delovni prostor, tehnologija, vzdrževanje); izboljšanje delovnih
52
pogojev; izboljšanje organizacijskega in tehnološkega procesa; izobraževanje; mentorstvo;
nabavo opreme, strojev, zaščitnih sredstev; vzdrževanje, odkup in zavarovanje osnovnih
sredstev; najem poslovnih prostorov, opreme, naložbe (opremo, poslovni objekt); odpiranje
novih delovnih mest; pokrivanje izgube; prilagoditev delovnih mest, predelavo strojev;
razširitev dejavnosti; sanacijski program; usposabljanje invalidov; varstvo pri delu.
Izmed navedenih je bilo po podatkih raziskave Ministrstva za gospodarstvo v letu 2005
največ sredstev namenjenih za:
- investicije v osnovna sredstva oz. pokrivanje stroškov amortizacije (46,2 %),
- pokrivanje izpada prihodka (34,3 %),
- izboljšanje delovnih pogojev (6,5 %),
- pokrivanje bolniške odsotnosti (5,0 %),
- ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest (4,6 %),
- druge razvojne namene (1,4 %),
- izobraževanje in usposabljanje (1,2 %),
- revidiranje računovodskih izkazov (0,6 %) in
- druge namene (0,2 %).
Iz navedenega sklepamo, da invalidska podjetja v Sloveniji dajejo poudarek prilagoditvi
delovnih mest invalidom ter izobraževanju in usposabljanju oz. morebitni potrebni
prekvalifikaciji invalidov. Visok delež porabe odstopljenih sredstev za pokrivanje izgube
potrjuje dejstvo, da cilj poslovanja invalidskih podjetij ni maksimizacija dobička.
Strokovno delo in poslovanje ter uporabo odstopljenih prispevkov in subvencij v
invalidskem podjetju po zakonu nadzirajo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
Agencija RS za javnopravne evidence in Davčna uprava Republike Slovenije.
Kot razberemo iz podatkov, ki so nam na razpolago, ugotovimo, da je stanje neporabljenih
odstopljenih sredstev v Sloveniji zaskrbljujoče, saj nam sprememba slovenske zakonodaje
kot prilagoditev zakonodaji Evropske unije lahko naloži vračilo nezakonito porabljenih oz.
neporabljenih državnih pomoči, kar smo že navajali v prejšnjih poglavjih. Naveden ukrep
bi imel negativne učinke na poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji.
3.2 Pomen odstopljenih prispevkov v računovodskih izkazih invalidskih podjetij
Odstopljeni prispevki so pomemben vir za uspešno delovanje invalidskih podjetij. Kot je
navedeno na spletni strani http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/
dokumenti_pdf/ip_rs_2006.pdf, morajo invalidska podjetja finančna sredstva iz naslova
oprostitev in olajšav knjižiti na posebnem kontu, poraba pa je dovoljena le za v zakonu
opredeljene namene. Torej ne gre za oprostitev plačila, niti za zagotavljanje sredstev iz
sredstev javnih financ v obliki plačila, temveč gre za sredstva javnih financ, ki jih podjetje
obdrži in jih je dolžno uporabiti za namene, določene v posebnem zakonu. V IKS-u št.
9−10/2008 zasledimo, da se vir sredstev iz naslova odstopljenih prispevkov oblikuje ob
obračunu plač (Hieng 2008, 239−241).
53
Odstopljeni prispevki niso posebej omenjeni v Slovenskih računovodskih standardih 2006
(Uradni list RS, št. 118/05). Prav tako niso bili posebej omenjeni v SRS 2001 (Uradni list
RS, št. 107/01), ki so veljali za pripravo računovodskih izkazov v telih 2002, 2003, 2004 in
2005 (Kotnik 2006, 31).
Slovenski računovodski standardi 2006, po katerih se sestavljajo računovodski izkazi za
leto 2006 in naprej, obravnavajo Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
(Uradni list RS, št. 118/05). SRS 10.1. (2006) se glasi: »Rezervacije se oblikujejo za
sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih velikost je
mogoče zanesljivo oceniti. Obravnavati jih je mogoče kot dolgove v širšem pomenu, ker se
razlikujejo od kapitala kot obveznosti do lastnikov.«
SRS 10.2. (2006) pa se glasi: »Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se
izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene
odhodke. Med dolgoročno odložene prihodke se uvrščajo tudi državne podpore in
donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oz. za pokrivanje določenih stroškov.
Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oz. določenih stroškov in se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke.«
Pojem državnih podpor je podrobneje razložen v pojasnilih standarda, in sicer v SRS
10.45. (2006), ki se glasi: »Državne podpore so zneski, ki jih dobi podjetje od države ali
lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oz.
prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene. Kot državne podpore
pa se ne štejejo zneski, pridobljeni v poslih med izplačevalci javnih sredstev in podjetjem,
ki jih ni mogoče razlikovati od njegovih običajnih trgovinskih poslov. Državne podpore za
pridobitev osnovnih sredstev se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. Dolgoročne
časovne razmejitve iz prejetih državnih podpor za pokrivanje drugih stroškov se porabljajo
skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bile prejete.«
Med dolgoročne pasivne časovne razmejitve iz naslova državnih podpor se torej štejejo
odstopljeni prispevki v skladu s predpisi, ki urejajo socialno zavarovanje in se lahko
porabljajo za namene, določene z zakonom. Odstopljeni prispevki se oblikujejo kot
dolgoročne pasivne časovne razmejitve in ob porabi prenašajo v prihodke v velikosti
ugotovljenih stroškov za invalide (npr. študije uvajanja nove dejavnosti, stroški preselitve
dela dejavnosti na drugo lokacijo, odpravnine zaposlencem) (Kotnik 2006, 31).
Dogajalo se je in se še dogaja, da invalidska podjetja vključujejo vse neplačane davke in
prispevke med stroške dela, za odstopljene prispevke pa oblikujejo dolgoročne pasivne
časovne razmejitve. Tista invalidska podjetja, ki niso in ne vlagajo sredstev v namene
določene v 61. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, tako
praviloma izkazujejo izgubo, hkrati pa so in ostajajo neporabljene dolgoročne pasivne
časovne razmejitve v precejšnjem znesku (Kotnik 2002, 31−33).
Na podlagi 12. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) in 12. člena SRS 40
(2001) – Računovodske rešitve v invalidskih organizacijah, je strokovni svet Slovenskega
54
inštituta za revizijo sprejel Kontni okvir za invalidske organizacije19. Navedene rešitve
veljajo za urejanje računovodstva v društvih in zvezah, ki so pridobili status invalidske
organizacije20. V našem primeru gre za gospodarske družbe, ki so pridobile soglasje vlade,
da jim prizna status invalidskih podjetij. Le-ta poslujejo kot gospodarske družbe in rešitve
za društva zanje ne veljajo.
Poglejmo še, kako državne podpore obravnavajo mednarodni računovodski standardi21. O
obračunavanju državnih podpor in razkrivanju državnih pomoči govori Mednarodni
računovodski standard MRS 20. Le ta v 4. točki navaja, da ima državna pomoč različne
oblike, ki se med seboj razlikujejo glede vrste in glede pogojev, ki so z njo običajno
povezani. Namen pomoči je lahko spodbujanje podjetja, da se loti dejanja, ki se ga sicer ne
bi, če ne bi bilo pomoči. V naslednji 5. točki je navedeno: »Državna pomoč, ki jo dobi
podjetje, je lahko pomembna za pripravo njegovih računovodskih izkazov iz dveh
razlogov. Prvič: če se prenesejo sredstva, je treba najti ustrezno obračunsko metodo za
prenos. Drugič: priporočljivo je vsaj v grobem navesti koristi, ki jih ima podjetje od
državne pomoči v obračunskem obdobju, na katero se računovodski izkazi nanašajo. Tako
je laže primerjati računovodske izkaze podjetja z njegovimi izkazi iz prejšnjih let, pa tudi z
računovodskimi izkazi drugih podjetij.«
Poglejmo naprej 9. točko MRS 20, ki se glasi: »Način, na katerega podjetje prejme
podporo, ne vpliva na metodo obračunavanja, ki jo bo uporabilo v zvezi z njo. Podpora se
torej obračuna na enak način, če gre za prejem denarja ali za zmanjšanje obveznosti
podjetja do vlade.«
13. točka mednarodnega računovodskega standarda 20, ki obravnava obračunavanje
državnih podpor in razkrivanje državne pomoči opredeljuje, da sta pri računovodskem
obravnavanju državnih podpor na voljo dva splošna načina: kapitalski način, po katerem
podpora vstopa neposredno v kapital, in na donosu zasnovan način, po katerem se podpora
obravnava kot prihodki v enem ali več obdobjih.
Zagovorniki kapitalskega načina (Uradni list EU L 21 2009) obravnavanja uporabljajo
naslednje utemeljitve:
-
19
državne podpore so sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v
bilanci stanja podjetja, namesto da bi jih vključili v izkaz poslovnega izida
podjetja za pokritja postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni
Kontni okvir za invalidske organizacije je dosegljiv tudi na spletni strani http://www.sirevizija.si/publikacije/srs/kontni_okviri/kontni_invalid_org.pdf.
20
SRS 33 (2006) v opredelitvah ključnih pojmov navaja, da je invalidska organizacija organizacija,
ustanovljena v skladu z zakonom o društvih, ki ima po zakonu o invalidskih organizacijah status invalidske
organizacije.
21
Mednarodni računovodski standardi so objavljeni v Uradnem listu EU L 320 z dne 29. 11. 2009 v Uredbi
Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 23. 11. 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov
v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, in v Uradnem listu EU L 21 z dne 24.
1. 2009 v Uredbi Komisije (ES) št. 70/2009 z dne 23. 1. 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o
sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002
Evropskega parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja
(MSRP).
55
-
pričakovati, da bi podpore bilo treba vrniti, jih je treba prenesti neposredno v
kapital;
državnih podpor ni ustrezno prikazati v izkazu poslovnega izida, ker jih
podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z
nastankom ustreznih stroškov.
Utemeljitve, ki pa govore v prid na donosu zasnovanem načinu obravnavanja (Uradni list
EU L 21 2009), so:
-
-
ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od lastnikov, se ne
smejo obravnavati neposredno v okviru kapitala, temveč se morajo pripoznati
v izkazih poslovnega izida v ustreznih obdobjih;
državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni
pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore
všteti med prihodke in jih vzporediti z zadevnimi stroški, ki naj bi jih podjetje
pokrilo s prejetimi podporami;
ker davek od dobička in drugi davki obremenjujejo prihodke, je logično, da se
tudi državne podpore obravnavajo v izkazu poslovnega izida, saj so le
podaljšek davčne politike.
Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih podpor je temeljno, da se pripoznajo
v izkazu poslovnega izida strogo dosledno in preudarno v obdobjih, v katerih jih je treba
vzporejati z zadevnimi stroški.
V naslednjem poglavju prikazujemo analizo poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji.
3.3 Analiza poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji
V letu 2007 je v Sloveniji poslovalo 168 invalidskih podjetij, v letih 2006 165 ter v letu
2005 129 invalidskih podjetij. V analizi poslovanja smo najprej pridobili podatke o
invalidskih podjetjih v letu 2007 in po bonitetnih bazah (iBON 2008/II) iskali podatke o leteh še za leta 2006 in 2005. Skladno s 83. in 101. členom Zakona o zaposlitveni
rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07) je Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve šele s 1. 1. 2007 vzpostavilo Register invalidskih podjetij v RS.
Kadrovski vidik poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji je že predstavljen v drugem
poglavju te naloge. V tem poglavju se osredotočamo na analizo dejavnosti po Standardni
klasifikaciji dejavnosti, za katera so registrirana invalidska podjetja ter na uspešnost
poslovanja. Za analizo uspešnosti poslovanja bo naše merilo čisti poslovni izid ter analiza
po modelu Kralička22.
Poglejmo si analizo dejavnosti po SKD 2002, za katere so bila registrirana invalidska
podjetja v Sloveniji, ki so poslovala v letu 2007.
22
Več o tem modelu predstavljamo v poglavju 4.1.1 te naloge.
56
TABELA 6: ŠTEVILO INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI V LETU 2007
TER DEJAVNOSTI PO SKD 2002
A
B
C
D
E
F
G
H
I
J
K
L
M
N
O
P
Q
ANALIZA DEJAVNOSTI PO SKD 2002
KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO
RIBIŠTVO IN RIBIŠKE STORITVE
RUDARSTVO
PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN VODO
GRADBENIŠTVO
TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZD. ŠIROKE PORABE
GOSTINSTVO
PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
FINANČNO POSREDNIŠTVO
POSLOVANJE Z NEPREMICNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE, OBVEZNO SOCIALNO
IZOBRAŽEVANJE
ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM
EKSTERITORIALNE ORGANIZACIJE IN ZDRUŽENJA
NI PODATKA
SKUPAJ
ŠT. PODJ. DELEŽ (v %)
5
3%
0
0%
0
0%
100
60%
0
0%
5
3%
13
8%
1
1%
1
1%
0
0%
22
13%
0
0%
2
1%
11
7%
3
2%
0
0%
0
0%
5
3%
168
100%
Opomba: SKD 2002 – Standardna klasifikacija dejavnosti iz leta 2002
Vir podatkov: SURS 2002, iBON 2008/II
Trenutno je v veljavi nova standardna klasifikacija dejavnosti, ki velja od 1. 1. 2008. Ker
pa se analize nanašajo na preteklo obdobje, smo uporabili takrat veljavno klasifikacijo
dejavnosti, ki je SKD 2002. Iz tabele je razvidno, da je več kot polovica, tj. 60 %
invalidskih podjetij v Sloveniji registriranih v okviru skupine D – predelovalne dejavnosti,
drugi največji delež pa je 13 %, kar predstavlja dejavnost K – poslovanje z
nepremičninami, najem in poslovne storitve, sledijo jim še G – trgovina, popravila
motornih vozil in izdelkov široke porabe (8 %) ter N – zdravstvo in socialno varstvo (7 %).
Kako pa je z velikostjo invalidskih podjetij? V letu 2007 je bilo po kriteriju števila
zaposlenih, ki smo jih razporedili v razrede na podlagi določil 55. člena Zakona o
gospodarskih družbah, večina invalidskih podjetij srednje velikosti (46 %) ter majhne
velikosti (38 %).
TABELA 7: VELIKOST INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI V LETU 2007
VELIKOST DRUŽB
NI PODATKA
MIKRO
MAJHNA
SREDNJA
VELIKA
SKUPAJ
ŠT. ZAPOSLENIH
/
do 9
od 10 do 49
od 50 do 249
nad 250
ŠT. PODJETIJ
8
12
64
78
6
168
Opomba: merilo števila zaposlenih je povzeto po kriterijih 55. člena ZGD (Uradni list RS,
št. 42/06).
Vir podatkov: iBON 2008/II
57
Največ invalidskih podjetij v Sloveniji deluje v občini Ljubljana (23), sledi Maribor (10),
Celje (8), Velenje (7) ter Kidričevo (5). V ostalih občinah je število delujočih invalidskih
podjetij manjše, kar je razvidno tudi iz tabele v nadaljevanju.
TABELA 8: RAZVRSTITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V LETU 2007 PO
SLOVENSKIH OBČINAH
OBČINA
ŠT. IP
Ajdovščina
Begunje
Borovnica
Brežice
Celje
2
1
1
1
8
Črna na Koroškem
1
Črnomelj
Dekani
Deskle
Domžale
Gornja Radgona
Hoče
Homec, Radomlje
Hrastnik
Idrija
Ig
Ilirska Bistrica
Ivančna Gorica
Izlake
1
1
1
1
1
1
1
2
1
1
1
2
1
OBČINA
Izola
Jesenice
Kamnik
Kidričevo
Kisovec
Kočevje
Kočevska reka
Koper
Kostanjevica na Krki
Kranj
ŠT. IP
Krška vas
Krško
Laško
Lendava
Lesično
Leskovec pri
Krškem
Litija
Ljubljana
Ljubljana Šentvid
Ljubljana- Šmartno
Ljubljana-Polje
Logatec
Lovrenc
Lovrenc na Pohorju
Maribor
Medvode
Mengeš
Mežica
Mozirje
ŠT. IP
1
1
2
5
1
3
1
2
1
1
1
3
1
1
1
ŠT. IP
Ptuj
Radeče
Radlje ob Dravi
Rakek
Ravne na Koroškem
1 Ribnica
1
23
1
1
1
1
1
1
10
1
1
1
1
Rogaška Slatina
Ruše
Semič
Sevnica
Sladki vrh
Slovenj Gradec
Slovenska Bistrica
Straža
Šentjanž pri Dravogradu
Šentjernej
Šentjur
Škofja Loka
Štanjel
ŠT. IP
Murska Sobota
Muta
Nazarje
Nova Gorica
Novo mesto
Petrovče
Pivka
Podgrad
Podvelka
Postojna
3
1
3
2
3
2
1
1
1
2
2
1
1
1
1
2
2
2
1
1
1
3
2
1
2
1
2
4
1
ŠT. IP
Štore
Teharje
Tolmin
Trbovlje
Trebnje
Tržič
Velenje
Videm-Dobrepolje
Vrhnika
Zagorje ob Savi
2
1
1
1
1
1
7
2
2
1
Vir podatkov: iBON 2008/II
Poglejmo si še uspešnost poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji. Med analiziranimi
podjetji, za katere smo pridobili podatke o poslovanju, jih je v letu 2005 75 % poslovalo z
dobičkom ter 18 % z izgubo. Situacija se je do leta 2007 rahlo izboljšala, saj jih je 80 %
poslovalo z dobičkom. Podrobnejše informacije so razvidne iz grafa v nadaljevanju.
58
GRAF 5: ANALIZA ČISTEGA POSLOVNEGA IZIDA INVALIDSKIH PODJETIJ
V SLOVENIJI ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
51
37
%
28
18
7
5
33
47
38
2005
2006
16 15
2007
5
ni podatka
izguba
dobiček od 0 do
10.000 EUR
dobiček nad
10.000 EUR
Vir podatkov: iBON 2008/II
Poglejmo si še vedno aktualno višino plač. Povprečna bruto plača v Sloveniji za leto 2007
je bila 1.284,79 EUR (podatek je iz spletne strani http://www.stat.si/tema_
demografsko_trg.asp). Povprečna bruto plača v invalidskih podjetjih (od 168 proučevanih
smo dobili podatke za 133 podjetij) v letu 2007 je bila 1.021,87 EUR, kar je za 25,7 %
manj od povprečne plače v Sloveniji za leto 2007. V letu 2007 je bila, izmed analiziranih
invalidskih podjetij (133 podjetij), najnižja povprečna bruto plača na zaposlenega 497
EUR, najvišja pa 2.858 EUR.
V nadaljevanju si poglejmo še analizo poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji, ki je bila
narejena na podlagi izbranega modela bonitetne presoje podjetja.
Poznamo več modelov bonitetne presoje, katerih pa ob nenehnem razvoju ni mogoče
uvrstiti med sodobne metode. V nadaljevanju zato navajamo splošni model, z uporabo
multivariantne diskriminančne analize, za hitro ugotovitev finančnega zdravja podjetja oz.
bonitete podjetja (Rebernik, Repovž 2000, 122−125).
Model oz. metoda P. Kralička temelji na šestih izbranih kazalnikih, pomnoženih z
določeno težo (ponderji), ki dajo v seštevku določeno diskriminančno funkcijo z
vrednostjo, ki opredeljuje boniteto podjetja. Navedena metoda daje močan poudarek
dobičku in denarnemu toku (plačilni sposobnosti) (Rebernik, Repovž 2000, 122-123).
Uporabili smo ga, ker menimo, da je to za slovenske razmere najbolj uporaben in točen
model.
DF = 1,5 X 1 + 0,08 X 2 + 10 X 3 + 5 X 4 + 0,3 X 5 + 0,1 X 6
X 1 = denarni izid iz poslovanja / obveznosti (dolgovi)
X 2 = celotna sredstva / obveznosti (dolgovi)
X 3 = bruto dobiček / celotna sredstva
X 4 = bruto dobiček / poslovni prihodki (prodaja)
X 5 = zaloge / poslovni prihodki (prodaja)
X 6 = poslovni prihodki (prodaja) / celotna sredstva
V predstavljeni metodi velja pravilo, da je boniteta tem boljša, čim višja je diskriminančna
funkcija. Prelomna točka je nič, kar pomeni, da je ob višji mejni vrednosti podjetje
uspešnejše, ob vrednosti manjši od nič (negativni vrednosti), pa ogroženo oz. plačilno
nesposobno.
59
Lestvica za oceno je naslednja:
+3
izjemno
dobro
+2
+1
0
zelo
dobro
povprečno
-1
mejna
vrednost
ogrožen
obstoj
Zaradi lažjih variantnih izračunov ter pridobivanja podatkov, smo za čisti denarni tok v
tem modelu uporabili podatke iz bonitetnih baz IBON-a, kjer je izračun denarnega toka
naslednji: čisti dobiček ali izguba + amortizacija in odpisi osnovnih sredstev + sprememba
rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto) +
sprememba kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto) –
sprememba kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto).
Analiza poslovanja po modelu P. Kralička torej temelji na šestih izbranih kazalnikih,
pomnoženih z določeno težo, ki dajo v seštevku določeno diskriminančno funkcijo z
vrednostjo, ki opredeljuje boniteto podjetja. Večja je vrednost, boljša je boniteta podjetja.
Ugotovimo, da je v letu 2007 51 % invalidskih podjetij v Sloveniji po Kraličkovih merilih
poslovalo nadpovprečno. V letu 2005 je znašal ta delež 42 %. Delež podjetij, ki so
poslovala med mejno vrednostjo (0) in povprečjem (1), je v preučevanih letih približno
enak. V letu 2007 je znašal ta delež 24 %. Pod mejno vrednostjo jih je v letu 2007
poslovalo 12 %. Od tega ocenjujemo, da je za 5% invalidskih podjetij bil ogrožen obstoj.
Več o navedenem prikazuje slika v nadaljevanju.
GRAF 6: ANALIZA POSLOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI PO
KRALIČKU ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
2005
17%
2006
4%
28%
OD 1 DO 2
5%
22%
24%
24%
OD 2 DO 3
20%
NAD 3
NI PODATKA
7%
9%
15%
Vir podatkov: iBON 2008/II
7%
4%
OD -1 DO 0
OD 0 DO 1
12%
5%
-1 OGROŽEN OBSTOJ
20%
2007
23%
9%
10%
14%
20%
60
4 PROBLEMI POVEZANI
INVALIDSKIH PODJETIJ
S
PRIKAZOM
USPEŠNOSTI
POSLOVANJA
4.1 Analiza uspešnosti poslovanja invalidskega podjetja
Dvolična narava podjetij, ki zaposlujejo invalide, pomeni, da morajo managerji, ki delujejo
v njih, obvladati tako socialno kot tudi ekonomsko področje. Managerji imajo več nalog:
ustvarjati dobiček, nadzirati stanje sredstev in obveznosti ter skrbeti za likvidnost podjetja.
Dobiček sam po sebi ni garancija za preživetje podjetja in za pozitiven denarni izid (Tracy
1999, 16−17). Znati morajo zagotoviti ekonomsko stabilnost podjetja ter socialne cilje
podjetja. Problem, ki se tukaj pojavlja, so managerji z različnimi potrebami, kar lahko oteži
koordinacijo ekonomskih in socialnih ciljev v invalidskem podjetju oz. organizaciji.
Drugi problem, s katerim se srečujejo managerji je prevečkrat velika količina, neurejenost
ter neusklajenost podatkov. Podatke je potrebno obdelati na takšen način, da pridobimo
relevantne informacije za uporabnike informacij kot podlago za sprejemanje odločitev na
vseh ravneh odločanja. Le-te pa lahko zagotovi le sodoben računovodski pristop, ki poleg
zagotavljanja informacij zunanjim uporabnikom, zagotavlja razumljive, primerne,
zanesljive, popolne in pravočasne informacije tudi notranjim uporabnikom informacij.
Navedene dileme in predlagane rešitve obravnavamo ter prikazujemo v empiričnem delu
magistrske naloge, kjer analiziramo poslovno in denarno uspešnost izbranega invalidskega
podjetja X za zadnje triletno obdobje. V zadnji točki tega poglavja pa oblikujemo model za
interno spremljanje uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij kot celote in na ravni
posameznih organizacijskih enot. Podatki, s katerimi operiramo so realni in so pridobljeni
iz Letnih poročil izbranega invalidskega podjetja ter razpoložljivih internih virov v
podjetju.
Ukvarjamo se tudi s prikazom oz. vplivom odstopljenih prispevkov na analizo poslovanja
v invalidskih podjetjih. Na praktičnih primerih upoštevamo dosedanje tolmačenje
evidentiranja odstopljenih prispevkov v računovodskih izkazih in poskušamo prikazati tudi
druga možna tolmačenja.
4.1.1 Teoretična izhodišča
Zaradi neustreznega pojmovanja uspešnosti poslovanja, vodstva podjetij včasih ne
razpolagajo z informacijami, ki bi jih potrebovala. Svoje poslovne odločitve lahko zato
gradijo na pomanjkljivih informacijah, kar povečuje verjetnost poslovnih napak in
dolgoročno slabšega poslovnega položaja podjetja (Peljhan 2008).
Osnovna naloga vsakega podjetja je, da ustvarja poslovne učinke v obliki proizvodov ali
storitev ter s prodajo le-teh in s pomočjo pravilno vodene politike poslovanja doseže
maksimalen učinek. Običajno je to dobiček, lahko pa je to tudi prodaja, tržni delež ali
61
katera druga ekonomska kategorija. V invalidskih podjetjih imajo veliko težo tudi socialni
cilji.
Analiza poslovanja je dejavnost spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja z namenom,
da izboljšamo uspešnost tega poslovanja. Celovita analiza poslovanja praviloma ocenjuje
vse poslovne prvine in poslovne funkcije. S tem lahko veliko pove o količini in kakovosti
virov, s katerimi podjetje razpolaga (Pučko 2003, 125).
S pojmom analiza poslovanja se je ukvarjalo že mnogo avtorjev, v njihovem pojmovanju
pa lahko opazimo razvoj pomena te besedne zveze. Tako K. Mellerowicz vidi bistvo v
procesu razsvetljevanja poslovanja, K. Schmaltz v spoznavanju soodvisnosti in razmerij v
procesu poslovanja organizacije in J. Viel v razčlenjevanju neke celote na dele in v
uvrščanju teh delov v medsebojne zveze, kar naj bi omogočalo ugotavljati pogojenost
medsebojne povezanosti vzrokov in učinkov ter ocenjevati analizirani objekt. F. Lipovec je
to smer pojasnjevanja še izpopolnil, ko je ponudil razlago celotne analize poslovanja kot
procesa spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja od priprave za odločanje v podjetju
ali njegovih organizacijskih enot do analize izboljšanja uspešnosti poslovanja s stališča
uporabnika analize (Pučko 2004, 8).
Analize poslovanja so podlaga za nenehno sprejemanje odločitev v podjetju. Poslovne
odločitve, ki jih v podjetju sprejemamo na podlagi finančnih analiz imajo tudi svoje
finančne posledice oz. imajo interesne skupine za delovanje podjetja svoja finančna
pričakovanja. Po Helfertu (2006, 10−19) poslovno finančne analize ter njihove uporabnike
razdelimo v štiri ključna področja. Najširše področje predstavljajo analize za sprejemanje
odločitev iz dneva v dan (angl. Day-to-Day Decision-Making) ter operativno planiranje.
Uporabniki in pripravljavci teh informacij so zaposleni in managerji. Strateško planiranje,
odločanje o investiranju, kapitalski strukturi in planiranju ter financiranju je drugo bolj
razvito področje, katerega uporabniki informacij so predstavniki višjega managementa, ki
za svoje odločitve potrebujejo strokovnejše in specifične informacije. Naslednje je
ocenjevanje in presojanje predvsem s strani lastnikov ter nato ocenjevanje s strani
investitorjev. Vsako od navedenih področij vsebuje izzive in poglavja, s katerimi se
managerji srečujejo pri vsakodnevnem odločanju. Najpomembnejša lastnost uspešnih
podjetij je torej premišljeno in preudarno vodenje podjetja ter sprejemanje pravih
poslovnih, finančnih ter investicijskih odločitev (Helfert 2001, 10−19).
Finančne analitike poslovanja zanima, koliko morajo znašati prihodki od prodaje, da
zadoščajo za pokritje stroškov oz. da zagotavljajo podjetju pozitiven denarni izid ter tako
dolgoročno preživetje na trgu. Prav tako upravo podjetja zanima, pri kakšnem obsegu
prodaje bi bil dobiček iz poslovanja enak nič oz. kateri je tisti obseg prodaje, pri katerem
podjetje še nima izgube iz poslovanja. Obseg prodaje, pri katerem podjetje še nima izgube
iz poslovanja, se imenuje prelomna točka (angl. break even point) (Osteryoung, Newman,
Davies 2007, 91-100).
Prelomna točka poslovanja podjetja je določena z razmerjem med stalnimi stroški
poslovanja, spremenljivimi stroški in skupnimi stroški poslovanja. Sklepamo lahko, da
zmanjšanje spremenljivih stroškov s povečanjem stalnih stroškov poslovanja poveča
tveganje poslovanja podjetja. Prelomna točka je namreč pri večjem obsegu prodaje. Čeprav
je na prvi pogled videti analiza prelomne točke preprosta in koristna, pa ima svoje
62
pomanjkljivosti, ki izvirajo iz njenih predpostavk. Predstavljena analiza prelomne točke
namreč predpostavlja, da obstaja linearna povezanost med obsegom prodaje in
spremenljivimi stroški in da so stalni stroški prodaje popolnoma neodvisni od obsega
prodaje. Ti predpostavki pa sta lahko ustrezni samo v relativno majhnem razponu obsega
prodaje. Če se namreč obseg prodaje zelo poveča, se lahko tisti stroški, ki jih pri majhni
spremembi obsega prodaje uvrščamo med stalne, povečajo. Prav obratno se lahko zgodi pri
velikem zmanjšanju obsega prodaje. Poleg tega prikazana analiza predpostavlja, da se cena
prodanega blaga ob spremembi obsega prodaje ne spremeni, kar se velikokrat izkaže kot
napačna predpostavka. Tako se je pri analizi prelomne točke za namene načrtovanja
dobička iz poslovanja potrebno zavedati teh predpostavk in možnih pomanjkljivosti
dobljenih rezultatov ter pri načrtovanju te pomanjkljivosti ustrezno odpraviti (Mramor
1993, 216−220).
Poglejmo si sedaj še sam izračun kritične točke gospodarnosti (točke preloma, break even
point). Torej tiste količine proizvodov ali storitev, pri kateri so skupni prihodki enaki
skupnim stroškom in je dobiček 0 EUR. Ta točka nam pove, koliko proizvodov ali storitev
moramo prodati, da se izognemo poslovanju z izgubo. Kritično točko z obsegom
dejavnosti izračunamo takole:
stalni stroški
(neto prodajna cena - spremenljivi stroški / enoto)
Kritično točko izraženo z zneskom neto prihodka pa takole:
stalni stroški
prispevek za kritje
Prispevek za kritje (Contribution Margin) je razlika med prihodki in spremenljivimi stroški
s katero podjetje pokrije svoje stalne stroške in ustvarja prispevek k skupnemu poslovnemu
izidu podjetja. Izdelek ali storitev, ki izkazuje večji znesek pokritja, kot so njegovi
ugotovljeni ali ocenjeni stalni stroški, ustvarja s tem prispevek k skupnemu poslovnemu
izidu podjetja. S prispevkom za kritje porazdelimo tudi odgovornost na tiste odgovorne
osebe, ki nanj lahko vplivajo (Horngren, Datar, Foster 2006, 65−84).
Izračun stopnje prispevka za kritje = 1 – spremenljivi stroški na enoto / prodajna cena
oz.
= 1 – celotni spremenljivi stroški / celotni prihodki od prodaje
(Korošec 2007, 87).
63
C. Gowthorpe za izračun uspešnosti poslovanja profitnega centra navaja ta model izračuna
prispevkov za kritje:
=
=
=
=
KATEGORIJA
Prihodki od prodaje
spremenljivi stroški
Prispevek za kritje stalnih stroškov I
obvladljivi stalni stroški
Prispevek za kritje stalnih stroškov II
neobvladljivi stalni stroški
Dobiček/izguba divizije (profitnega centra) pred razporeditvijo splošnih stroškov
stalni stroški režije
Dobiček/izguba divizije (profitnega centra) pred obdavčitvijo
Vir: Gowthorpe 2008, 252-254
Spodnja meja cene, ki jo zaračunavamo, je torej tista, ki pokriva spremenljive stroške, oz.
kjer dodatni prihodki pokrivajo samo dodatne stroške. Ta cena seveda nič ne prispeva k
pokrivanju stalnih stroškov, prav tako pa tudi ne k dobičku. Zato mora podjetje dolgoročno
zaračunati svojim kupcem vse svoje stroške. Spremenljivi stroški lahko pomenijo le
kratkoročno spodnjo cenovno mejo. Posamezno naročilo, ki ga podjetje sprejme po tej
ceni, praviloma ne spremeni poslovnega rezultata, saj se podjetje za takšno ceno odloči, če
želi pridobiti zvestega kupca, ker upa na nadaljnja naročila. Znesek, ki presega
spremenljive stroške, je prispevek za kritje stalnih stroškov. Če je tolikšen, da pokrije vse
stalne stroške in še nekaj ostane, je preostanek dejanski dobiček (Potočnik 1995, 80−84).
Da ugotovimo, kako dobro posluje podjetje, ne zadošča le pregled računovodskih izkazov.
Maganerji in finančni analitiki so z leti razvili številne tehnike, s katerimi je mogoče na
podlagi finančnih podatkov ugotoviti preteklo, sedanjo in prihodnjo uspešnost podjetja.
Primeri vprašanj, na katere naj bi odgovorili finančni kazalniki: »So sredstva produktivno
izkoriščena? Je dovolj zalog za oskrbovanje kupcev? Kakšna so razumna pričakovanja
glede stopnje pokritja? Je podjetje finančno tvegano? Imajo delničarji ustrezen donos?«
(Vance 2003, 19).
Računovodski izkazi navadno vsebujejo veliko koristnih informacij, do katerih pridemo z
ustrezno analizo. Vendar so za različne namene potrebne različne informacije (npr. za
delavce pri pogajanju glede plač druge kot za banko kreditodajalko) in zato so tudi analize
različne. Analiza z vidika poslovnih financ se imenuje finančna analiza. S finančno analizo
računovodskih izkazov lahko pridobimo dobro sliko o finančnem stanju podjetja in oceno
o trendu finančnega položaja podjetja. Za finančno analizo računovodskih izkazov obstaja
kar nekaj metod in tehnik, kot npr. analiza s finančnimi kazalci, analiza presekov bilanc,
diskriminacijska analiza, analiza izkazov v stalnih cenah itd. (Mramor 1993, 164).
Glede na zahteve oz. potrebe uporabnikov analitiki izberejo tiste računovodske kazalnike, s
katerimi najboljše prikažejo sliko o delovanju podjetja. Vendar pa izračunavanje in
povezovanje kazalnikov samo po sebi ne zagotavlja zadostne informacije, saj je potrebno
zagotoviti primerljivo vrednost kazalca. Analitiki tako uporabljajo različne primerjave, in
sicer: primerjavo kazalnikov podjetja v različnih časovnih obdobjih, z normativnimi ali
načrtovanimi vrednostmi ter primerjavo kazalnikov z različnimi sorodnimi podjetji. V
nalogi smo poskušali primerjati kazalnike po modelu Kralička, ki smo jih izračunali tudi za
vsa invalidska podjetja v Sloveniji ter jih primerjali med obdobji 2005, 2006 ter 2007. Kot
64
smo že omenili v poglavju 3.3 daje navedena metoda močan poudarek dobičku in
denarnemu izidu.
Nepovezani in deduktivno povezani gospodarski kazalniki sicer omogočajo vpogled v
gospodarske razmere v poslovni osebi in njihovo oceno, vendar so ti kazalniki parcialni in
z njimi ni mogoče dati celovite ocene poslovanja. Zato se že več desetletij mnogi
podjetniški ekonomisti ukvarjajo s problemom, kako bi s pomočjo podatkov v letnih
poročilih na razumen način napovedali prihodnje gospodarske razmere v podjetju.
Predvsem gre za iskanje odgovora, kako bi lahko vnaprej spoznali morebitno pretečo
plačilno nesposobnost in krizo poslovne osebe (Koletnik 2006, 73).
Ob omembi plačilne nesposobnosti, se dotaknimo še financiranja podjetja. Finančna
sredstva si podjetje lahko priskrbi iz različnih virov in tudi v različnih oblikah. Možni viri
priskrbe finančnih sredstev so različni glede na pravno obliko podjetja in glede na fazo
razvoja podjetja. Priskrba finančnih sredstev je na splošno mogoča iz notranjih virov (za že
delujoča podjetja) in tudi iz zunanjih virov. Notranji viri so nerazdeljeni čisti dobiček,
amortizacija, dezinvestiranje in drugi notranji viri. Zunanji viri pa so kapitalski vložki,
posojila, subvencije, lizing, faktornig in forfeiting (Filipič, Markovič-Hribernik 1998,
173−190).
4.1.2 Analiza uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega podjetja z upoštevanjem
posebnosti poslovanja invalidskih podjetij
Izbrano invalidsko podjetje je bilo ustanovljeno leta 2000 kot hčerinsko podjetje. Posluje v
panogi C – predelovalne dejavnosti. Glavna dejavnost družbe je 33.120 Popravila strojev
in naprav (SKD 2008 v Uradnem listu RS 17/08). Ostale dejavnosti so še: servisiranje in
vzdrževanje opreme, varovanje objektov in premoženja, elektro storitve, projektiranje,
servis in proizvodnja opreme, gradbeno komunalno in mizarsko vzdrževanje, fotokopiranje
in grafično oblikovanje, izdelovanje osebnih zaščitnih sredstev in drugih izdelkov iz usnja
in tekstila ter pranje perila.
Raznolikim dejavnostim in programom družbe je prilagojena tudi organizacijska shema, ki
združuje več posameznih organizacijskih enot, za katere je zagotovljena samostojna
ekonomska obravnava (formirani so profitni centri). Posamezne organizacijske enote po
vsebini spadajo v tri področja oz. divizije. Divizija izobraževanja in usposabljanja združuje
predvsem enote, ki zagotavljajo ter ohranjajo delovna mesta za invalide, eksterna divizija
združuje enote, ki so s svojimi programi ter projekti sposobne konkurirati na trgih izven
poslovnega sistema materinske družbe ter tretja divizija, ki je v polni meri usmerjena v
podporo materinski družbi.
Ob tej raznolikosti se nam poraja vprašanje, kako motivirati managerje divizij ter
organizacijskih enot, da bodo kljub zahtevam po doseganju čim boljših rezultatov tudi
ustrezno zaposlovali ter ohranjali delovna mesta za invalide. Problem analiziramo ter ga
poskušamo rešiti z modelom za interno spremljavo uspešnosti poslovanja, ki ga poskušamo
65
povezati tudi s sistemom nagrajevanja in motiviranja managerjev v obravnavanem
podjetju.
V izbranem invalidskem podjetju je število zaposlenih na dan 31. 12. 2007 znašalo 983; od
tega je bilo 453 invalidov, torej 46 %. Ključno poslanstvo družbe, kot logična posledica
statusa, je ustrezno in dolgoročno ter produktivno zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
Poglejmo si torej analizo uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega podjetja, ki je
narejena na računovodskih izkazih za zunanje in notranje uporabnike informacij.
Poslovanje podjetja X analiziramo s pomočjo izkazov poslovnih izidov, bilanc stanja in
izkazov denarnih tokov za leto 2005, 2006 in 2007.
V izkazu poslovnega izida podjetja X analiziramo obseg, strukturo prihodkov in odhodkov
ter vpliv olajšav invalidskih podjetij na poslovni izid podjetja. Podatki, uporabljeni pri
analizi, so izraženi v nominalnih vrednostih, izračunani indeksi pa so izraženi v realnih
vrednostih.
Poudarek pri komentarjih dajemo analizi in prikazu odstopljenih prispevkov v
računovodskih izkazih. Evidentiranje le-teh je prikazano v skladu s trenutno veljavnimi
predpisi v Sloveniji.
TABELA 9: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA
LETO 2005, 2006 IN 2007
V EUR
Zap.
št.
Postavke
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov
in ned. proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne
storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s
prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
6. Stroški dela
7. Odpisi vrednosti
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz deležev
10. Finančni prihodki iz danih posojil
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
12. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov
finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Davek iz dobička
18. Odloženi davki
Čisti poslovni izid obrač. obdobja
I.-XII. 2005
I.-XII. 2006
1
2
26.189.141 24.340.757
-1.224
-20.372
I.-XII. 2007
REALNI
INDEKS
3
2/1
24.846.370
91
69.989
1.624
REALNI
INDEKS
3/2
99
-332
264.288
454.962
328.852
168
70
4.064.372
4.539.009
6.210.049
109
132
9.962.742
7.217.781
6.024.240
18.837.002 20.006.901 22.528.804
1.826.493
1.929.373
2.567.679
214.506
525.426
559.543
0
0
0
502
576
886
37.917
51.619
20.629
0
0
0
71
104
103
239
81
109
128
103
112
133
149
39
140
101
110
59
76
78
105
-115
86
0
6.648
325.538
30.978
0
0
2.168
0
9.518
338.241
34.848
0
21.386
2.329
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
0
5.827
265.140
28.196
0
-25.539
2.087
66
Podjetje je v letih 2005, 2006 in 2007 poslovalo z minimalnim dobičkom. Večino
poslovnih prihodkov je ustvarilo iz naslova čistih prihodkov od prodaje proizvodov in
storitev na domačem in tujih trgih, kar prikazuje tudi graf v nadaljevanju. Čisti prihodki od
prodaje se v obravnavanem obdobju realno niso povečali.
Usredstveni lastni proizvodi in storitve so proizvodi, ki jih je podjetje ustvarilo oz. storitve,
ki jih je opravilo ter jih nato ob dokončanju in dajanju v uporabo zajelo med svoja
opredmetena osnovna sredstva.
Drugi poslovni prihodki povezani s poslovnimi učinki predstavljajo rezervacije za
pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, dajatve, ki niso odvisne od
stroškov dela in drugih vrst stroškov, nagrade študentom in dijakom, prihodke iz naslova
sofinanciranja, pridobitve nepovratnih sredstev ter v največji meri prihodke od koriščenja
odstopljenih prispevkov (po 61. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov), kar podrobneje obravnavamo pri analizi bilance stanja.
Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja.
GRAF 7: STRUKTURA PRIHODKOV INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA LETO
2005, 2006 IN 2007
Čisti prihodki od prodaje
1%
78%
I.-XII. 2007
1%
20%
Usredstveni las tni
proizvodi in storitve
2%
82%
I.-XII. 2006
Drugi pos lovni prihodki
1%
15%
Finančni prihodki in drugi
prihodki
1%
I.-XII. 2005
85%
13%
1%
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
GRAF 8: STRUKTURA ODHODKOV INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA LETO
2005, 2006 IN 2007
Stroški blaga,
materiala in storitev
I.-XII. 2007
I.-XII. 2006
I.-XII. 2005
19%
24%
32%
71%
8%
67%
61%
7%
6%
2%
2%
1%
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi poslovni
odhodki, fin.odh. in
drugi odhodki
67
Struktura odhodkov v podjetju X kaže na velik delež stroška dela v strukturi odhodkov, ki
je tako v letu 2007 znašal 71 %. Le-to je posledica usklajevanj plač z rastjo inflacije ter
povečanja števila zaposlenih. V izkazu poslovnega izida so stroški plač prikazani v celotni
bruto vrednosti, neplačani prispevki in davki (odstopljeni prispevki) pa se evidentirajo v
bilanci stanja med prejetimi državnimi podporami oz. med dolgoročnimi pasivnimi
časovnimi razmejitvami.
TABELA 10: VIŠINA STROŠKOV GLEDE NA PRIHODKE OD PRODAJE
INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
v EUR
1
2 = a+b
A
B
3 = 1−2
4 = d+e+f
d
e
f
5 = 3−4
a/1
b/1
d/1
OPIS
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
SPREMENLJIVI STROŠKI
Stroški materiala
Stroški storitev
PRISPEVEK ZA KRITJE STALNIH STROŠKOV
STALNI STROŠKI
Stroški dela
Odpisi vrednosti
Drugi poslovni odhodki
PRISPEVEK ZA KRITJE IZ POSLOVANJA
% stroškov materiala v prihodkih od prodaje
% stroškov storitev v prihodkih od prodaje
% stroška dela v prihodkih od prodaje
I.-XII. 2005
26.189.141
9.962.742
5.884.302
4.078.440
16.226.399
20.878.001
18.837.002
1.826.493
214.506
-4.651.602
22,50%
15,60%
71,90%
I.-XII. 2006
24.340.757
7.217.785
3.272.899
3.944.886
17.122.972
22.461.700
20.006.901
1.929.373
525.426
-5.338.728
13,40%
16,20%
82,20%
I.-XII. 2007
24.846.370
6.024.240
2.644.879
3.379.361
18.822.130
25.656.026
22.528.804
2.567.679
559.543
-6.833.896
10,60%
13,60%
90,70%
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Za izračun prispevka za kritje smo na prihodkovni strani upoštevali prihodke od prodaje.
Na stroškovni strani smo stroške razdelili na spremenljive in stalne. Med spremenljive
stroške seštevamo celotne stroške materiala in storitev, torej stroške, na katere vpliva
sprememba obsega dejavnosti.
Navedena tabela nam kaže na velik delež stalnih stroškov v podjetju X, če seveda
amortizacijo23 in stroške dela24 obravnavamo v celoti kot stalne stroške. Med stalne stroške
so uvrščeni tudi drugi poslovni odhodki, ki vsebujejo predvsem stroške, ki imajo naravo
stroška dela, (rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
nagrade študentom in dijakom na delovni praksi, štipendije dijakom in študentom) ter
dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov (nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča). Ta delež se skozi obravnavana leta še povečuje. Izračunani deleži
kažejo tudi na težave pri doseganju praga rentabilnosti oz. točke preloma. V letu 2007
podjetje s prihodki od prodaje, ki so znašali 24,8 mio EUR, pokrije sprejemljive stroške in
del stalnih stroškov. Potrebni prihodki od prodaje za pokritje vseh stroškov znašajo 33,9
mio EUR. Podjetje posluje z minimalnim dobičkom, vendar ne dosega praga pokritja, saj
je struktura prihodkov takšna, da kar 20 % prihodkov predstavljajo drugi poslovni
prihodki, med katerimi so evidentirani odstopljeni prispevki.
23
Vsem stroškom amortizacije pripišemo popolno nespremenljivost, če podjetje obračunava le časovno
amortizacijo. Če bi podjetje za del osnovnih sredstev obračunavalo obrabno oz. funkcionalno amortizacijo, bi
morali stroške amortizacije teh osnovnih sredstev izvzeti in jih razvrstiti med spremenljive (Korošec 2007,
31).
24
Spremenljivost stroškov plač lahko ocenjujemo glede na to, ali gre za plače, obračunane po učinku
(spremenljiv strošek), ali za plače, obračunane po času (stalni strošek) (Korošec 2007, 31).
68
Izračun potrebnih prihodkov od prodaje za leto 2007 za doseganje točke preloma:
stalni stroški 2007 = 25.656.026 EUR
stopnja prispevka za kritje = 1 – celotni spremenljivi stroški / celotni prihodki od prodaje =
0,756
potreben znesek prihodka za doseganje točke preloma = 25.656.026 EUR / 0,756 =
33.936.542 EUR
v mio EUR
GRAF 9: TOČKA PRELOMA INVALIDSKEGA PODJETJA X V LETU 2007
42
40
38
36
34
32
30
28
26
24
22
20
18
16
14
12
10
8
6
4
2
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
obseg dejavnosti
PRIHODKI OD PRODAJE
FIKSNI STROŠKI
VARIABILNI STROŠKI
SKUPNI STROŠKI
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Za dolgoročno preživetje podjetja pa ne smemo zanemariti likvidnostnega vidika, ki smo
ga poskušali vključiti v izračun prispevka za kritje. Tako mora podjetje s prihodki od
prodaje in subvencijami, ki so na prihodkovni strani izkaza poslovnega izida in
predstavljajo tudi prejemke, pokriti spremenljive stroške, ki povzročajo tudi izdatke (med
katere zaradi poenostavitve seštevamo vse stroške materiala, storitev ter druge odhodke in
finančne odhodke), izdatke iz naslova stroškov dela, kar je vsaj 70 % stroškov dela, saj so
30 % stroškov dela davki in prispevki od plač, ki jih invalidska podjetja ne plačujejo (že
obravnavani odstopljeni prispevki) ter druge stalne stroške, ki povzročajo izdatke. Tako
dobimo eno izmed informacij o potrebni višini prihodkov in prejemkov od prodaje in o
potrebi po obvladovanju stroškov ter z njimi povezanih izdatkov, ki pa je po našem mnenju
še posebej uporabna pri analizi uspešnosti poslovanja po poslovnoizidnih enotah (glej
poglavje 4.2.3). Osnova za prikazan izračun je model izračuna prispevkov za kritje po C.
Gowthorpe (glej tudi poglavje 4.1.1 te naloge), ki smo ga prilagodili specifiki poslovanja
invalidskih podjetij. Vpliv davka na dodano vrednost smo pri izračunu zanemarili.
69
TABELA 11: LIKVIDNOSTNI VIDIK PRISPEVKA ZA KRITJE
1 PREJEMKI IZ ČISTIH PRIHODKOV OD
PRODAJE
2 PREJEMKI ZA SUBVENCIJE IN DRUGE
PRIHODKE
3 OCENA IZDATKOV ZA SPREMENLJIVE
STROŠKE
»DENARNI« PRISPEVEK ZA KRITJE
4=1+2-3
STALNIH STROŠKOV
5 IZDATKI ZA STROŠKE DELA (70 %
STROŠKOV DELA)
6 DRUGI IZDATKI ZA STALNE STROŠKE
»DENARNI« PRISPEVEK ZA KRITJE IZ
7=4-5-6
POSLOVANJA
v EUR
2007
2005
2006
26.189.141
24.340.757
24.846.370
487.006
565.076
434.746
10.000.368
7.262.151
6.058.263
16.675.779
17.643.683
19.222.853
13.185.901 14.004.831
214.506
525.426
15.770.163
559.543
3.275.372
3.113.426
2.893.147
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Kot vidimo, nam različna obravnava odstopljenih prispevkov v analizah, ki izhajajo iz
izkazov poslovnega izida, daje različne informacije. Prav tako je različna informacija o
potrebni višini prihodkov od prodaje oz. o ustrezni prodajni ceni za doseganje točke
preloma. Ne moremo pričakovati, da lahko podjetja zaradi manjše produktivnosti in
manjše konkurenčnosti ponujajo svoje proizvode in storitve, zaradi delne oprostitve
plačevanja davkov in prispevkov, po nižjih cenah kot konkurenca. Za opravljeno storitev
namreč potrebujejo več časa, več je izostankov zaradi bolniške odsotnosti ipd.
Pri analizi bilance stanja analiziramo obseg, strukturo ter skladnost med dolgoročnimi in
kratkoročnimi sredstvi, ki predstavljajo premoženje podjetja ter med obveznostmi do virov
sredstev, ki nam prikazujejo lastniško strukturo podjetja.
TABELA 12: BILANCA STANJA INVALIDSKEGA PODJETJA X NA DAN
31.12.2005, 31.12.2006 IN 31.12.2007
V EUR
31.12.2005
SREDSTVA
A DOLGOROČNA SREDSTVA
I
II
IV
V
VI
Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR
Opredmetena osnovna sredstva
Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročne poslovne terjatve
Odložene terjatve za davek
B KRATKOROČNA SREDSTVA
II
III
IV
V
Zaloge
Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne poslovne terjatve
Denarna sredstva
C KRATK. AKTIVNE ČASOVNE RAZM.
31.12.2006
REALNI REALNI
31.12.2007 INDEKS INDEKS
1
2
3
25.889.323 27.306.153 29.419.644
17.707.855 18.753.919 21.023.419
2/1
103
103
3/2
102
106
66
109
96
0
86
449.394
15.130.911
1.702.039
0
425.511
379.265
16.250.111
1.707.252
0
417.291
264.929
18.648.431
1.733.586
0
376.473
82
104
98
0
0
8.177.160
8.523.734
8.339.363
101
93
174.304
48.002
7.857.002
97.852
362.501
0
8.012.564
148.669
748.381
0
7.453.125
137.857
202
0
99
148
196
0
88
88
4.308
28.500
56.862
644
189
70
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
A KAPITAL
I.
II
III
IV
V
VI
25.889.323 27.306.153 29.419.644
5.679.728 5.651.035 5.291.267
I. Vpoklicani kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička
Presežek iz prevrednotenja
Preneseni čisto poslovni izid
Čisti poslovni izid poslovnega leta
102
89
6.721.696
0
0
0
-1.430.429
0
97
0
0
0
86
0
95
0
0
0
127
0
16.380.090 17.997.489 18.622.331
107
98
133
6.723.502
12.844
149.744
0
-1.206.362
0
REZERVACIJE IN DOLGOROČNE
PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
B
III Kratkoročne poslovne obveznosti
D
103
97
6.721.696
0
0
0
-1.070.661
0
3.828.574
3.643.145
5.110.107
93
3.828.574
3.643.145
5.110.107
93
133
931
14.484
395.939
1.513
2.591
KRATK. PASIVNE ČASOVNE RAZM.
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
81,3%
71,5%
86,6%
68,7%
85,1%
68,1%
GRAF 10: STRUKTURA BILANC STANJA INVALIDSKEGA PODJETJA X NA
DAN 31.12.2005, 31.12.2006 IN 31.12.2007
DOLG. VIRI
31.12.2005
31.12.2005
31.12.2006
31.12.2006
31.12.2007
18,7%
28,5%
DOLG. SREDSTVA
13,4%
31,3%
15,1%
31,9%
KRATK. VIRI
KRATK. SREDSTVA
31.12.2007
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Iz struktur bilanc stanja lahko ugotovimo, da so v obravnavanem podjetju z dolgoročnimi
viri pokrita v celoti dolgoročna sredstva, zaloge ter še del obratnih sredstev. Obravnavano
podjetje ima pozitivni obratni kapital in dolgoročno financira kratkoročne naložbe. Lahko
bi sklepali, da ima obravnavano podjetje dokaj konzervativno strukturo financiranja, a pri
tem sklepanju ne smemo pozabiti na dejstvo, da analiziramo invalidsko podjetje.
V invalidskih podjetjih na pasivni strani bilance stanja izstopajo rezervacije in dolgoročne
pasivne časovne razmejitve, ki med drugim predstavljajo razliko med oblikovanimi
zakonsko opredeljenimi ekonomskimi olajšavami ter porabljenimi odstopljenimi prispevki.
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve se mesečno zmanjšujejo za odstopljene prispevke,
ki se prenašajo v izkaz poslovnega izida na prihodkovno stran za namene v skladu z 61.
členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, torej v višini
stroškov amortizacije, stroškov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, stroškov za
bolniške vseh zaposlenih do 30 dni ter v znesku deleža invalidov stroški za izboljšanje
delovnih pogojev za invalide (stroški zdravstvenih pregledov, varstva pri delu in
71
porabljenih zaščitnih sredstev). Med prihodke jih torej prenašamo v tolikšni meri, kolikor
jih obravnavano podjetje lahko koristi v skladu z zakonodajo.
V skladu s trenutno veljavno zakonodajo v Sloveniji, torej z 61. členom ZZRZI (Uradni list
RS, št. 16/07) ter v skladu z razlago navedenega člena, ki jo je podalo Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve – Direktorat za invalide, je v obravnavanem podjetju
pripravljeno navodilo za koriščenje odstopljenih prispevkov v izkazu poslovnega izida za
naslednje namene:
- investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov
Nabava osnovnih sredstev pomeni izdatek, to je spremembo denarnih sredstev v osnovno
sredstvo – opremo. Strošek iz tega naslova nastane po obračunu amortizacije, katere namen
je osnovna reprodukcija oz. nakup nadomestne naprave po izrabi obstoječe.
Pri porabi sredstev se upoštevajo stroški amortizacije osnovnih sredstev, opredmetenih in
neopredmetenih dolgoročnih sredstev, aktiviranih na stroškovnih mestih, ki zaposlujejo
invalide.
- izboljšanje delovnih pogojev za invalide
Za izdelavo izdelkov, ki jih izdelujejo invalidi, je potrebna bistveno večja priprava in
nadzor oz. kontrola kot za enaka dela, ki jih vršijo zdravi delavci. V ta namen je potrebno
zaposliti večje število vodij – mentorjev, ki ta dela izvajajo. Stroški osebnih dohodkov teh
delavcev se krijejo v breme dolgoročnih PČR.
V breme dolgoročnih PČR se krijejo tudi stroški zaposlenega strokovnega delavca (9. člen
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov).
Stroški, ki se upoštevajo v znesku deleža invalidov po stanju 31. decembra preteklega leta,
so:
- stroški iz naslova nabave zaščitne opreme delavcev
- stroški varstva pri delu
- stroški zdravstvenih pregledov
- stroški zaradi invalidskih postopkov in pridobivanja dopolnilnih mnenj
- ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide
Pri oblikovanju novih delovnih mest za invalide, ohranjanju oz. potrebi po posodobitvi,
nastajajo nekateri stroški, ki se jih lahko poračunava mesečno, če je projekt časovno
razmejen na daljše časovno obdobje oz. se obračun realizira ob zaključku projekta –
aktivnosti. Stroški se krijejo v breme konta dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.
Rezultat porabe sredstev je ohranitev obstoječih zaposlitev invalidov oz. dodatna nova
delovna mesta v primerjavi s številom zaposlenih invalidov v preteklem letu.
Pri porabi sredstev iz tega namena se upoštevajo stroški za:
- neposredna vlaganja v ohranitev obstoječih delovnih mest
- neposredna vlaganja v nova delovna mesta (stroški uvajanja novih programov).
Stroški se upoštevajo v znesku deleža invalidov po stanju na dan 31. decembra preteklega
leta.
72
- pokrivanje izpada prihodka iz naslova večje bolniške odsotnosti
Invalidska podjetja zaposlujejo invalide, ki so pogosteje v bolniški ter daljši bolniški
odsotnosti. Zato imajo praviloma večje stroške dela in večji izpad prihodka, zlasti v
primeru pokrivanja poslovnih obveznosti z nadomestnimi delavci.
Stroškovno ovrednotenje izpada prihodka se izdela na osnovi izračunanega izgubljenega
deleža delovnih ur. To je za tisti del ur, ki je nad povprečjem bolniške odsotnosti,
doseženim v državi za preteklo leto. Pri obračunu bolniških izostankov vseh zaposlenih
niso zajeti bolniški izostanki iz naslova porodniškega dopusta.
- pokrivanje izpada prihodkov zaradi večjih težav iz tekočega poslovanja
V primeru premajhnega prihodka iz tekočega poslovanja, ugotovljenega ob koncu
obračunskega obdobja, izdela direktor (uprava invalidskega podjetja) pisno poročilo
(sanacijski načrt) s sklepom, ki ga potrdi ustrezni organ lastnika družbe, iz katerega so
razvidni vzroki in vrednosti poslovnih težav, ter znesek, ki se pokrije v breme konta
dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, na osnovi poročila.
Rezultat porabe sredstev je ohranitev obstoječih zaposlitev v primerjavi s številom
zaposlenih v preteklem letu.
- izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
Upoštevajo se vsa izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ki prispevajo k dvigu
konkurenčne sposobnosti invalidskega podjetja. Programi se izvajajo individualno,
skupinsko, kot stalni ali občasni ter z zunanjo pomočjo ali v lastni izvedbi. Pri stroških za
zunanje izvajalce se upoštevajo kotizacije, prevozi in prenočišča. Pri lastni izvedbi pa
stroški dela izvajalcev izobraževanja ali usposabljanja, trenerjev in prostorov ter materialni
stroški, potrebni za izvedbo usposabljanja in razvoja programov.
Pri porabi sredstev v breme dolgoročnih PČR se upoštevajo stroški za specializacijo,
prekvalifikacijo, dokvalifikacijo; predavanja, seminarje, posvete; usposabljanje in
izobraževanja, stroškovno literaturo, časopise in revije.
- poročilo revidiranja računovodskih izkazov v skladu z Zakonom o revidiranju
Osnova za bremenitev dolgoročnih PČR je račun opravljenega revidiranja.
- druge razvojne namene, ki zagotavljajo večjo zaposljivost invalidov
Kot druge razvojne namene, ki zagotavljajo večjo zaposljivost invalidov, se na podlagi
pisnega poročila s sklepom direktorja oz. uprave invalidskega podjetja upošteva vse
aktivnosti in stroške, ki jih ni bilo mogoče razvrstiti v že opisanih možnostih. Iz poročila
mora bili razvidna vsebina, namen, cilj, pričakovani finančni učinek in stroškovnik že
opravljenih dejavnosti.
Pri porabi sredstev se upoštevajo stroški za:
- raziskave in razvoj
- izdelavo poslovnih, investicijskih, razvojnih in drugih načrtov
- strokovne storitve
- izboljšanje organizacije, izboljšave na strojih in napravah
- humanizacija dela (izboljšave opreme, delovnega okolja …)
73
- informiranje, obveščanje in promocije (oglaševanje, reklama in propaganda, sejemske
aktivnosti, vzdrževanje spletne strani)
- trženje storitev in izdelkov (udeležba, organizacija sejmov)
- R&R dejavnosti za nove programe v invalidskem podjetju (izdelki, storitve)
Stroški se v primeru, ko ni mogoče določiti uporabnika, upoštevajo v znesku deleža
invalidov po stanju na dan 31. december preteklega leta.
Iz naslednje tabele je razvidno, kako je bilo s koriščenjem odstopljenih sredstev v
obravnavanem podjetju X.
TABELA 13: PREGLED OBLIKOVANIH TER PORABLJENIH ODSTOPLJENIH
PRISPEVKOV V PODJETJU X
v EUR
2005
2006
2007
13.151.662
14.693.677
16.202.753
Oblikovana odstopljena sredstva
5.483.338
5.873.443
6.606.470
Koriščena odstopljena sredstva
- investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom
invalidov
- pokrivanje izpada prihodka zaradi večjih težav iz tekočega
poslovanja
- izboljšanje delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in
ustvarjanje novih delovnih mest za invalide, pokrivanje izpada
prihodka iz naslova večje bolniške odsotnosti, izobraževanje in
usposabljanje zaposlenih, drugi razvojni nameni
Stanje na dan 31. 12. v letu
3.941.324
4.364.367
6.061.958
1.729.913
1.836.872
1.934.814
2.211.411
2.068.519
3.591.941
0
14.693.677
458.976
16.202.753
535.203
16.747.265
71,9
74,3
91,8
Stanje na dan 1. 1. v letu
Indeks Koriščena/Oblikovana
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Podjetje X v obravnavanih letih ni porabilo vseh oblikovanih odstopljenih sredstev v
dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitvah, saj planira, da jih bo predvsem zaradi večjih
investicijskih vlaganj porabilo za pokrivanje stroškov amortizacije v naslednjih letih.
Indeks porabe pa se vsako leto zvišuje. Tako je podjetje v letu 2007 porabilo 92 %
oblikovanih odstopljenih sredstev v letu 2007, kar prikazuje tudi graf v nadaljevanju.
GRAF 11: INDEKS PORABE ODSTOPLJENIH SREDSTEV V INVALIDSKEM
PODJETJU X
92
100
v%
80
60
49
48
2003
2004
72
74
2005
2006
40
20
0
2007
Leto
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
74
V nadaljevanju si poglejmo še analizo izkaza denarnih tokov.
TABELA 14: IZKAZ DENARNIH TOKOV INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA
LETO 2005, 2006 IN 2007
v EUR
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a. Prejemki pri poslovanju
Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
Drugi prejemki pri poslovanju
b. Izdatki pri poslovanju
Izdatki za nakup materiala
Izdatki za nakup storitev
Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku
Izdatki za dajatve vseh vrst
Drugi izdatki pri poslovanju
c. Prebitek prejemkov pri poslovanju
B. Denarni tokovi pri naložbenju
a. Prejemki pri naložbenju
Prej. od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se
nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve dolg. finančnih naložb
Prejemki od odtujitve kratkoročnih fin. naložb
b. Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev dolg. finančnih naložb
Izdatki za pridobitev kratk. finančnih naložb
c. Prebitek izdatkov pri naložbenju
C. Denarni tokovi pri financiranju
a. Prejemki pri financiranju
b. Izdatki pri financiranju
c. Prebitek prejemkov (izdatkov) pri financiranju
Č. Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac+Bc+Cc)
Začetno stanje denarnih sredstev
REALNI REALNI
INDEKS INDEKS
2005
2006
2007
1
32.416.970
31.061.774
1.355.196
29.316.650
7.468.615
6.023.510
10.201.110
5.124.149
499.266
3.100.320
2
30.546.399
29.180.521
1.365.878
27.600.877
4.270.218
5.741.642
11.326.632
5.692.176
570.209
2.945.522
3
31.728.992
30.363.461
1.365.531
27.890.332
3.394.834
5.076.361
12.842.276
6.121.712
455.149
3.838.660
2/1
92
92
98
92
56
93
108
108
111
93
3/2
100
100
97
98
77
85
109
104
77
126
1.731.842
1.481.480
739.368
83
48
92
0
14.810
0
1.407
1.715.534
4.737.065
0
2.961.629
0
12.021
1.763.415
-3.005.224
1.156
0
9.573
0
3.985
1.466.766
4.376.160
0
2.949.800
0
9.652
1.416.708
-2.894.680
1.671
0
0
0
12.697
725.000
4.588.840
0
3.824.838
0
39.002
725.000
-3.849.472
1.228
140
63
0
276
83
90
0
0
308
48
101
97
0
78
78
94
125
0
390
49
128
0
0
0
97.852
95.097
2.755
0
0
0
148.669
50.817
97.852
0
0
0
137.857
-10.812
148.669
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Izkaz denarnega toka nam prikazuje, da ima podjetje prebitek prejemkov iz poslovanja, ki
ga nameni za naložbenje ali financiranje. Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku
so prikazani brez odstopljenih prispevkov, saj so to davki in prispevki na plače, ki jih
invalidska podjetja ne plačujejo. Zato tudi strukturni delež izdatkov odstopa od
strukturnega deleža odhodkov.
75
GRAF 12: STRUKTURA IZDATKOV INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA LETO
2005, 2006 IN 2007
2005
2006
2007
Izdatki za nakup m ateriala
22%
13%
10%
Izdatki za nakup s toritev
18%
18%
16%
Izdatki za plače, druge os ebne
prejem ke
30%
35%
40%
Izdatki za dajatve vs eh vrs t
15%
18%
19%
Drugi izdatki pri pos lovanju
1%
2%
1%
Izdatki za pridobitev opredm etenih
os novnih s reds tev
9%
9%
12%
Izdatki za pridobitev kratk. finančnih
naložb
5%
4%
2%
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Narejena analiza nam prikazuje poslovanje podjetja X. Podjetje ima status invalidskega
podjetja, kar smo že navajali pri obravnavi računovodskih izkazov. Povzemimo naše
ugotovitve.
Iz izkaza poslovnega izida je razvidno, da je podjetje v letih 2005, 2006 in 2007 izkazovalo
minimalni dobiček, kljub temu da so med stroške dela zajeti vsi obračunani prispevki za
socialno varnost, ki jih je potem le delno, to je v velikosti porabljenih odstopljenih sredstev
za namene iz 61. člena ZZRZI, vključilo v prihodke.
Bilanca stanja izkazuje pozitivni obratni kapital ter dobro plačilno sposobnost, kar potrjuje
tudi trenutna bonitetna ocena, dosegljiva na informacijski bazi www.gvin.com, ki izkazuje
A***25 boniteto. Iz stanja dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev pa je razvidno, da
podjetje skozi obravnavana leta ni porabilo vseh oblikovanih dolgoročnih PČR iz naslova
odstopljenih prispevkov.
Poglejmo si sedaj analizo uspešnosti poslovanja v primeru, da obravnavano podjetje ob
vseh ostalih nespremenjenih predpostavkah, ne bi imelo statusa invalidskega podjetja in s
tem povezanih ugodnosti.
25
Finančna ocena je označena s črkami od A do E. A pomeni najboljšo, E pa najslabšo finančno oceno.
Možni sta tudi oznaki d in e. Podjetja, označena s tema dvema črkama, so najbolj tvegana s strani upnika, saj
so podkapitalizirana. Finančna ocena nam pove finančni del poslovanja podjetij, njihovo finančno strukturo
ter uspešnost. Zgrajena je na podlagi finančnih kazalnikov.
Dinamična ocena je označena z zvezdicami:
Eno zvezdico (*) dobi podjetje, ki je plačilno nedisciplinirano.
Dve zvezdici (**) dobi podjetje, ki je včasih do svojih poslovnih partnerjev nedisciplinirano.
Tri zvezdice (***) dobi podjetje, ki se do svojih poslovnih partnerjev vedno obnaša korektno.
Več o tem je dosegljivo na www.gvin.com
76
4.1.3 Analiza uspešnosti poslovanja izbranega invalidskega podjetja brez upoštevanja
posebnosti poslovanja invalidskih podjetij
V nadaljevanju poskušamo prikazati situacijo z vsemi posledicami, ki bi se zgodila v
primeru izgube statusa invalidskega podjetja, z analizo izkaza poslovnega izida in izkaza
denarnih tokov.
Z izkazom poslovnega izida v nadaljevanju želimo izpostaviti vpliv ugodnosti, ki jih imajo
invalidska podjetja, na uspešnost poslovanja. Predpostavljamo, da podjetje nima ugodnosti
prejemanja subvencij ter možnosti prenosa državnih pomoči (odstopljenih prispevkov) iz
pasivnih časovnih razmejitev v prihodke. Tako smo znesek koriščenih državnih pomoči
(glej Tabelo 13 te naloge) in subvencij izločili iz prihodkovnih postavk izkaza poslovnega
izida. Stroške amortizacije smo zmanjšali za ocenjeno višino amortizacije od zmanjšanih
novih aktiviranj osnovnih sredstev (predpostavljamo, da so vsi izdatki za opredmetena
osnovna sredstva, ki so bili prikazani v izkazu denarnih tokov, tudi nova aktiviranja v
bilanci stanja, in da se za obračun amortizacije uporablja 12,5 % amortizacijska stopnja, ki
je povprečna amortizacijska stopnja za opremo v podjetju X). Torej je amortizacija za leto
2005 manjša za 370.204 EUR, za leto 2006 za 738.929 EUR ter za leto 2007 za 1.217.033
EUR. Izločili smo tudi stroške, ki se nanašajo na ostale postavke 61. člena ZZRZI iz
naslova državnih pomoči (glej Tabelo 13 te naloge), ker predpostavljamo, da jih v oteženih
pogojih financiranja (brez odstopljenih prispevkov) podjetje ne bi izvedlo. Bi pa imelo
seveda nepremenjene stroške dela. V tem primeru bi izkaz poslovnega izida izkazoval
naslednjo situacijo.
TABELA 15: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA
LETO 2005 2006 IN 2007 V PRIMERU IZGUBE STATUSA INVALIDSKEGA
PODJETJA
v EUR
Za
p.š
t.
Postavke
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vred. zalog proizv. in ned.
proizv.
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevred.posl. prih.)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
6. Stroški dela
7. Odpisi vrednosti
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz deležev
10. Finančni prihodki iz danih posojil
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
12. Finančni odh. iz oslabitev in odpisov fin.
naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Davek iz dobička
18. Odloženi davki
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
I.-XII. 2005
I.-XII. 2006
I.-XII. 2007
REALNI
INDEKS
1
2
26.189.141 24.340.757
-1.224
-20.372
3
24.846.370
69.989
2/1
91
1.624
3/2
99
-332
264.288
454.962
328.852
123.048
174.641
148.091
9.962.742
6.758.805
5.489.037
18.837.002 20.006.901 22.528.804
1.234.167
1.339.414
1.802.711
214.506
525.426
559.543
0
0
0
502
576
886
37.917
51.619
20.629
0
0
0
168
138
66
104
106
239
70
82
78
109
130
103
112
133
149
39
140
1.317
110
59
29
78
95
-115
135
0
6.648
6.251
30.978
0
0
-3.666.117
0
9.518
84.375
34.848
0
21.386
-3.566.969
0
5.827
25.197
28.196
0
-25.539
-4.999.643
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
REALNI
INDEKS
77
Izguba ugodnosti prejemanja državnih podpor pomeni tudi, da predstavlja celoten strošek
dela tudi izdatek. Zato smo v simulaciji izkaza denarnih tokov obstoječ izdatek za dajatve
vseh vrst povečali za znesek obračunanih ter do sedaj neplačanih davkov in prispevkov na
plače (odstopljenih prispevkov; oblikovani odstopljeni prispevki v Tabeli 13). Izločili smo
tudi izdatke za storitve, ki se nanašajo na, v izkazu poslovnega izida omenjeno, zmanjšanje
stroškov. Na podlagi navedenih predpostavk bi bil denarni izid pri poslovanju negativen,
zato tudi podjetje ne bi vlagalo v pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev ter ne bi
imelo prejemkov in izdatkov iz naslova kratkoročnih finančnih naložb. Če upoštevamo
začetno stanje denarnih sredstev v opazovanem obdobju, vidimo, da podjetje brez
najemanja tujih virov financiranja ali drugih ukrepov ne bi moglo zagotavljati plačilne
sposobnosti. Izkaz denarnega toka bi na podlagi navedenih predpostavk izkazoval
naslednje.
TABELA 16: IZKAZ DENARNEGA TOKA INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA
LETO 2005, 2006 IN 2007 V PRIMERU IZGUBE STATUSA INVALID. PODJETJA
v EUR
A. Denarni tokovi pri poslovanju
a. Prejemki pri poslovanju
Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
Drugi prejemki pri poslovanju
b. Izdatki pri poslovanju
Izdatki za nakup materiala
Izdatki za nakup storitev
Izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku
Izdatki za dajatve vseh vrst
Drugi izdatki pri poslovanju
c. Prebitek izdatkov pri poslovanju
B. Denarni tokovi pri naložbenju
a. Prejemki pri naložbenju
Prej. od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih,
ki se nanašajo na naložbenje
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
Prejemki od odtujitve dolg. finančnih naložb
Prejemki od odtujitve kratkoročnih fin. naložb
b. Izdatki pri naložbenju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
Izdatki za pridobitev dolg. finančnih naložb
Izdatki za pridobitev kratk. finančnih naložb
c. Prebitek izdatkov pri naložbenju
C. Denarni tokovi pri financiranju
a. Prejemki pri financiranju
b. Izdatki pri financiranju
c. Prebitek prejemkov (izdatkov) pri financiranju
Č. Končno stanje denarnih sredstev
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov
Ac+Bc+Cc)
Začetno stanje denarnih sredstev
Primanjkljaj denarnih sredstev za ohranitev
plačilne sposobnosti
REALNI REALNI
INDEKS INDEKS
2005
2006
2007
1
32.097.683
31.061.774
1.035.909
34.799.988
7.468.615
6.023.510
10.201.110
10.607.487
499.266
-2.702.305
2
30.292.533
29.180.521
1.112.012
32.990.804
4.270.218
5.282.666
11.326.632
11.541.079
570.209
-2.698.271
3
31.489.049
30.363.461
1.125.588
33.900.782
3.394.834
4.541.158
12.842.276
12.667.365
455.149
-2.411.733
2/1
92
92
105
92
56
86
108
106
111
97
3/2
100
100
98
99
77
83
109
106
77
86
16.308
14.714
14.368
88
94
92
0
14.810
0
1.407
0
12.021
0
0
0
12.021
0
4.287
1.156
0
9.573
0
3.985
0
9.652
0
0
0
9.652
0
1.671
0
0
0
12.697
0
39.002
0
0
0
39.002
0
-24.634
1.228
140
63
0
276
0
0
308
78
390
0
78
0
390
115
-470
0
0
0
-2.695.263
0
0
0
-2.688.497
0
0
0
-2.424.864
-2.698.018
2.755
-2.693.234
4.737
-2.436.367
11.503
2.700.000
2.700.000
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
78
4.1.4 Sklepne ugotovitve analize uspešnosti poslovanja
Podjetje izkazuje minimalni dobiček v primeru, ko sestavimo računovodske izkaze po
trenutno veljavni zakonodaji oz. obravnavamo dejanske računovodske izkaze podjetja X. V
primeru izgube ugodnosti, ki jih imajo invalidska podjetja, pa smo izločili prihodke iz
naslova koriščenja odstopljenih prispevkov ter v prejšnjem poglavju omenjene stroške. V
tem primeru se podjetje srečuje z negativnim poslovnim rezultatom, poslabšanjem
strukture bilance stanja in likvidnostnimi težavami.
Primerjava navedenih primerov nam kaže naslednje:
GRAF
13:
PRIMERJAVA
INVALIDSKEGA PODJETJA X
VIŠINE
ČISTEGA
DOBIČKA/IZGUBE
1
0
-1
-2
v mio EUR
-3
-4
Trenutno veljavna
zakonodaja
Izguba s tatus a invalids kega
podjetja
2005
2.302
-3.666.117
2006
2.413
-3.566.969
2007
2.087
-4.999.643
-5
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Poglejmo si še primerjavo teh različic skozi prizmo modela za analiziranje in
napovedovanje bonitete finančnega zdravja podjetja, ki smo ga podrobneje predstavili v
teoretičnem delu oz. točki 4.1.1 te naloge.
GRAF 14: IZRAČUN KAZALNIKOV PO SPLOŠNEM MODELU P. KRALIČKA
Vrednost kazalnika
4,0
2,0
0,0
-2,0
2005
2006
2007
-4,0
-6,0
-8,0
Leto
Trenutno veljavna zakonodaja
Izguba statusa invalidskega podjetja
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
79
V primerih trenutne zakonodajne ureditve nam izračun prikazuje zelo dobro ter izjemno
dobro oceno (od 2 do 4). V primeru izgube statusa ter s tem ugodnosti prejemanja
subvencij, neplačevanja davkov in prispevkov od plač, pa bi bil ogrožen obstoj podjetja.
Spodaj je še primerjava prebitkov prejemkov/izdatkov pri poslovanju, ki kaže bistvena
odstopanja med posameznima primeroma.
GRAF 15: PRIMERJAVA DENARNEGA IZIDA IZ
INVALIDSKEGA PODJETJA X ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
POSLOVANJA
4
3
2
1
v m io EUR
0
-1
-2
Trenutno veljavna zakonodaja
Izguba statusa invalidskega
podjetja
2005
3.100.320
-2.702.305
2006
2.945.522
-2.698.271
2007
3.838.660
-2.411.733
-3
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Denarni izid iz poslovanja je v primeru trenutne zakonodajne ureditve pozitiven.
Popolnoma nasprotna situacija nastopi, kot smo že omenjali v prejšnjem odstavku, v
primeru izgube statusa invalidskega podjetja. Bistvena sprememba izgube statusa
invalidskega podjetja je ta, da je strošek dela v celoti izdatek.
Računovodski izkazi so v tem poglavju sestavljeni in prikazani na podlagi trenutnih
računovodskih in zakonodajnih rešitev. Torej kot takšni zagotavljajo pravo in dejansko
sliko poslovne uspešnosti invalidskega podjetja, saj so tudi revidirani z izkazanim
pozitivnim mnenjem revizorja ter primerni za kontrolo namenske porabe odstopljenih
prispevkov s strani pooblaščenih institucij. Navedeno kaže na to, da postavljena osnovna
trditev ne drži v celoti. Trdili smo namreč, da obstoječe računovodske rešitve ne
zagotavljajo realne (prave, dejanske) slike poslovne uspešnosti invalidskih podjetij v
Sloveniji za zunanje in notranje uporabnike informacije. Na tem mestu delno ovržemo
hipotezo v delu, ki navaja zunanje uporabnike informacij. Obstoječe računovodske rešitve
namreč zagotavljajo realno (pravo, dejansko) sliko poslovne uspešnosti invalidskih podjetij
v Sloveniji za zunanje uporabnike informacij.
80
4.2 Model za interno spremljanje uspešnosti poslovanja invalidskega podjetja
4.2.1 Teoretična izhodišča
Preden preidemo na model za interno spremljavo uspešnosti poslovanja invalidskega
podjetja, si poglejmo nekaj teoretičnih izhodišč.
Vodenje poslovanja organizacij je tesno povezano z uporabo ustreznih informacij. Te so
lahko dobljene iz okolja organizacije, kjer imajo temeljni pomen tržne informacije, ali pa
nastajajo v njenem okviru, kjer imajo temeljno vlogo računovodske informacije. Tako je
obvladovanje poslovanja organizacije v precejšnji meri naslonjeno na uporabo obračunskih
računovodskih informacij, ki predstavljajo preteklo delovanje organizacije in omogočajo
med drugim oznanitev slabosti, ki bi se jim bilo treba v prihodnosti izogniti. V še večji
meri pa je naslonjeno na uporabo predračunskih informacij, ki nakazujejo možnosti za
izkoristek v prihodnosti (Turk 2008, 10).
Glavna usmeritev delovanja podjetja je podana v opredeljeni viziji in strategiji podjetja in
v postavljenih strateških ciljih. Navedene usmeritve nam predstavljajo glavno vodilo pri
planiranju poslovanja podjetja in pri analiziranju dejanskega poslovanja podjetja.
Predračunske informacije pridobimo v procesu planiranja. Planiranje je potrebno za
izvajanje finančne kontrole oz. nadzora. Primerjava dejanskega stanja s planiranim je
dobro sodilo za preverjanje uspešnosti posameznika, celotnega tima in oddelka. Posamezni
manager je odgovoren za uresničevanje plana, ki lahko zajema plan stroškov, prihodkov in
profita. Torej odgovarja za posamezna mesta odgovornosti (stroškovno, prihodkovno,
poslovnoizidno in naložbeno mesto odgovornosti26). Načeloma naj bi poslovodje
odgovarjali za stroške in prihodke, na katere nastanek imajo vpliv, vendar je to v praksi
težko izvajati. (Gazely, Lambert 2006, 51−54).
Po drugi strani pa ne kaže prezreti tudi vloge človeškega dejavnika v procesu
predračunavanja. Ta se kaže tako v subjektivnih vplivih pri zagotavljanju podatkov za
predračunavanje, v različnih stopnjah vključenosti zaposlenih v proces zagotavljanja teh
podatkov in v sprejemanju predračunov, kakor tudi v odzivih na informacije o
uresničevanju planov in na spodbude, ki izhajajo iz ugodnega uresničevanja predračunskih
vrednosti (Korošec 2007, 147).
Obvladovanje poslovanja, doseganje in nadziranje uspešnosti ter učinkovitosti v podjetju je
tesno povezano z načinom vodenja, sprejemanjem odločitev in organiziranostjo podjetja.
Ravnateljstvo se ne more ukvarjati z vsakdanjimi dogodki in sprejemanjem vsakdanjih
odločitev. Njegova prva dolžnost je sprejemati dolgoročne odločitve in oblikovati
strategijo organizacije (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 257−259).
26
Več o tem v točki 4.2.1.3 te naloge.
81
V procesu širjenja in rasti podjetij postaja torej centralizirano obvladovanje poslovanja za
management vedno težje. Rešitev je v kreiranju divizij v podjetju na osnovi podobnih
skupin izdelkov in storitev ter v decentralizaciji vodenja oz. v prenosu odgovornosti za
vsakdanje odločitve na nižje ravni vodenja. Organizacijske enote, ki se oblikujejo v ta
namen, pa so že omenjena mesta odgovornosti (Gazely, Lambert 2006, 67).
Decentralizacija zahteva, da nekdo, ki je odgovoren za sprejemanje odločitev, ve kaj je
pomembno za uspeh organizacije, ima informacije, da pomaga vrednotiti alternativne
rešitve in ima spretnosti za izvajanje potrebnih aktivnosti (Atkinson et al. 2001, 518).
V našem primeru nas zanimajo predvsem poslovnoizidna mesta odgovornosti (t. i. profitni
centri), ki zaradi velikosti in raznovrstnih dejavnosti obravnavanega invalidskega podjetja
predstavljajo obvladljive dele organizacije, na nivoju katerih se pripravlja ekonomska
spremljava uspešnosti poslovanja in je oblikovan model za spremljavo uspešnosti
managementa.
Teoretične podlage glede poslovodnega računovodstva, postavljanja ciljev, strategije,
računovodskega predračunavanja, nadzora oz. ugotavljanja odmikov od planiranega,
računovodstvo odgovornosti, mesta odgovornosti in spremljavo uspešnosti poslovanja po
organizacijskih enotah ter oceno uspešnosti in učinkovitosti managerja enote podajamo v
podpoglavjih v nadaljevanju. Točke 4.2.2. ter 4.2.3 pa predstavljajo praktične primere
spremljave uspešnosti poslovanja v obravnavanem podjetju.
4.2.1.1 Poslovodno računovodstvo
Glede na poslovne dogodke, ki jih spremlja računovodstvo, ločijo naši računovodski
strokovnjaki dvoje vrst računovodstev, in sicer finančno in stroškovno. Finančno
računovodstvo spremlja poslovne dogodke podjetja z drugimi partnerji, stroškovno
računovodstvo pa poslovne dogodke znotraj podjetja (Turk, Kavčič, Kokotec 1997, 17).
Finančno in stroškovno računovodstvo zbirata nevtralne podatke, ki jih poslovodno
računovodstvo potem preoblikuje v problemsko usmerjene informacije za poslovno
odločanje. Poslovodno računovodstvo torej ni posebna vrsta računovodstva, ki bi
spremljala in proučevala specifično področje, in tudi ni tretja vrsta računovodstva, saj nima
vseh sestavnih delov računovodstva (knjigovodstvo, računovodsko predračunavanje,
računovodsko obračunavanje in računovodsko analiziranje). Poslovodno računovodstvo je
tisti del celotnega računovodstva, ki pripravlja informacije (računovodske in
neračunovodske), potrebne za odločanje v sklopu posameznega podjetja. Zato lahko
govorimo tudi o poslovodnem vidiku računovodstva, ki izhaja iz dela finančnega
računovodstva in iz dela stroškovnega računovodstva (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003,
21−22).
Namen poslovodnega računovodstva je zagotavljanje informacij za notranje uporabnike
informacij (zaposlenci, poslovodstvo …) kot podlage za njihovo odločanje, zagotavljanje
povratnih informacij in nadziranje poslovnih dosežkov. Informacije so vrednostno
izražene, dopolnjene z neračunovodskimi kazalci in kazalniki procesov, tehnologije,
dobaviteljev, kupcev in tekmecev (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 29).
82
Odločanje je usmerjeno v prihodnost. Zato postajajo čedalje pomembnejši računovodski
predračuni, ki so podlaga za odločanje. V načelu je mogoče reči, da je poslovodno
računovodstvo sestavljeno iz dveh delov: iz dela, v katerem se oblikujejo predračunske
informacije, potrebne za odločanje pri načrtovanju in pripravljanju izvajanja kot
odločevalnih področij nalog, ter iz dela, v katerem se oblikujejo obračunske informacije,
potrebne za odločanje pri nadziranju in pripravljanju izvajanja kot odločevalnih področij
nalog. Tako pridemo do oblikovanja računovodskih informacij za odločanje o tehničnem,
kadrovskem, nakupnem, proizvajalnem, prodajnem in finančnem področju nalog (Turk
2008, 12).
Številni računovodski teoretiki (Horngren, Foster 1987, Anthony, Dearden, Bedford 1989,
Machin 1992, Otley Berry 1992, Turk 1979 in drugi; povzeto po Hočevar 2004, 23−25) so
proučevali pomen računovodskih informacij za poslovodno odločanje. Pri tem so
praviloma izhajali iz kibernetičnega modela, ki pojasnjuje poslovodno odločanje kot
sistem, katerega cilj je uresničitev strategij in usmeritev podjetja. Nastanek poslovodnega
uravnalnega procesa je povezan z decentralizacijo odločanja v podjetju. Poslovodje
prenašajo del svojih pooblastil in tudi odgovornosti na podrejene, vendar še vedno
nadzorujejo poslovanje. Na uspeh poslovanja vplivajo poleg odločanja poslovodstva tudi
neobvladljivi dejavniki, kot so državna zakonodaja, delovanje konkurence, vedenje
potrošnikov in podobno. Te dejavnike je potrebno upoštevati, ko se ocenjuje uspešnost
delovanja podrejenega poslovodje in njegove organizacijske enote. Delovanje
poslovodnega uravnalnega sistema je odvisno predvsem od povratnih informacij, ki
omogočajo primerjavo načrtovanih ciljev z uresničenimi izidi poslovanja.
Računovodske informacije so pomemben dejavnik poslovodenja, nikakor pa ne more
poslovodsko uravnavanje temeljiti samo na njih. Tako se je v sedemdesetih letih prejšnjega
stoletja v računovodski literaturi začel uveljavljati kontigenčni pristop pri proučevanju
vloge računovodskih informacij za poslovodno odločanje. Le-ta pravi, da ni splošnega
(univerzalnega) računovodskega sistema, ki bi ustrezal vsem organizacijam v vseh
okoliščinah. Pomembno vlogo pri zagotavljanju in analizi računovodskih informacij kot
podlagi za odločanje ima tudi informacijski sistem. Raziskave (Davenport 2000, 5−9)
kažejo na velik problem oblikovanja računovodskih informacij za odločanje v praksi.
Podjetja vlagajo ogromna sredstva v razvoj informacijske tehnologije, kar pa praviloma ne
prinese boljših informacij za odločanje. V podjetjih se namreč razmišlja, da bo nabava
računovodskega programskega paketa zadovoljila poslovodske potrebe po kakovostnih
informacijah.
Za izgradnjo ustreznega poslovodnega računovodstva je torej treba preučiti in se
prilagoditi več dejavnikom: ciljem organizacije, gospodarski panogi, organizacijski sestavi
ter poslovnemu slogu.
Novi način razmišljanja o računovodenju, ki je bilo najprej vpeljano v Združenih državah
Amerike pod imenom »management accounting«, se je pri nas začel kmalu po njegovem
začetku širiti tako v domači teoriji kot praksi, pri čemer v zadnjih letih nekateri uporabljajo
zanj modni izraz »controling«, ki pa izhaja iz dosti kasnejšega nemškega nadaljevanja
ameriških zamisli in ne iz ameriške stroke (Turk 2008, 13).
83
V tuji literaturi pod pojmom poslovodno računovodstvo (angl. management ali managerial
accounting) zasledimo naslednje opredelitve:
»Poslovodno računovodstvo je proces opredeljevanja, merjenja, zbiranja, razčlenjevanja,
pripravljanja in sporočanja informacij, ki jih poslovodstvo uporablja pri načrtovanju,
ovrednotenju in nadziranju v podjetju ter pri zagotavljanju uporabe sredstev in
odgovornosti zanje«, je definicija Instituta za poslovodno računovodstvo (Institute of
Management Accountants) (Needles, Crosson 2005, 4).
»Poslovodno računovodstvo se ukvarja z zbiranjem, urejanjem in interpretiranjem
informacij, ki so v pomoč posameznikom, odgovornim za izvedbo aktivnosti za dosego
zastavljenih ciljev, ki jih sprejema najvišje vodstvo« (Horngren 1978, 4).
»Poslovodno računovodstvo je odgovorno za zbiranje, procesiranje in poročanje
informacij, ki bodo v pomoč managerjem pri planiranju, kontrolinarju in odločanju.
Zaposlenci v poslovodnem računovodstvu pomagajo posameznikom, ki so odgovorni za
realizacijo osnovnih ciljev podjetja. Glede na svojo vlogo v podjetju, lahko poslovodno
računovodstvo imenujemo tudi interno, notranje računovodstvo« (Hansen, Mowen 1992,
7).
Poslovodno računovodstvo je dinamičen sistem v podjetju. Podjetja se nenehno prilagajajo
spremembam v njihovem okolju in ga tudi proaktivno spremljajo. Podjetja rastejo, se
združujejo, prevzemajo druga podjetja in spreminjajo stile sprejemanja odločitev. Po
mnenju Atkinsona (Atkinson et al. 1997, 81−82) mora poslovodno računovodstvo
uporabnikom (vodstvu podjetja in lastnikom) zagotavljati ustrezne informacije, da se lahko
odzivajo in prilagajajo na pritiske okolja.
Iz tujih in domačih opredelitev poslovodnega računovodstva lahko povzamemo naslednje
pomembne značilnosti poslovodnega računovodstva:
- ukvarja se z zagotavljanjem računovodskih informacij notranjim uporabnikom
v organizaciji;
- poslovodno računovodstvo zagotavlja informacije, potrebne v vseh fazah, pri
vseh funkcijah in na vseh ravneh managementa, tj. za odločanje zaradi
usmerjanja in uravnavanja delovanja organizacije na strateški, taktični in
operativni ravni;
- za oblikovanje tovrstnih informacij poslovodno računovodstvo uporablja
posebna orodja in metode, pri čemer pomembno vlogo igrata merjenje in
vrednotenje;
- pomembna značilnost poslovodnega računovodstva je tudi posredovanje,
predstavitev in razlaga oblikovanih računovodskih informacij;
- poslovodno računovodstvo ni omejeno zgolj na zagotavljanje računovodskih
informacij v najožjem pomenu (Korošec 2007, 4).
Uresničevanje namena v okolju, ki se hitro spreminja, zahteva od poslovodstva, da
aktivnosti izvajajo učinkoviteje kot konkurenti. Toda za dolgoročni obstoj podjetja to ni
dovolj. Potrebno je, da izvajajo aktivnosti drugače kot konkurenca oz. izvajanje drugačnih
aktivnosti od konkurence (Porter 1996, 62).
84
Generalna usmeritev delovanja podjetij je opredeljena v njegovi viziji, poslanstvu in
strateških ciljih. Poglejmo si te opredelitve podrobneje.
4.2.1.2 Vizija, poslanstvo, strateški cilji in računovodsko predračunavanje
Ustanavljanje podjetja začenjamo praviloma vedno s predstavo o tem podjetju v
prihodnosti. Gre za vizijo o podjetju in o njegovi vlogi v okolju. Ekonomski in strokovni
napori v zvezi z vzpostavitvijo in razvojem podjetja zahtevajo daljšeročnost in celovitost
opredeljene vizije (Belak 1997, 107).
Podjetniška vizija je celostna, daljnovidna predstava ciljev in poti za njihovo dosego.
Ustvarja ideje za doseganje družbene koristi. Kot zvezda vodnica usmerja poslovanje
podjetja (Bleicher 1994, 101). Filion (v Belak 1997, 107) ugotavlja, da je vizija v
prihodnost projicirana predstava o mestu na trgu, ki ga hoče podjetnik morebiti zasesti s
svojimi izdelki, pa tudi predstava o tipu podjetja, ki ga potrebuje za to, da bi prišel tja.
Vizija se torej nanaša na to, kam želi podjetnik pripeljati svoje podjetje.
Poslanstvo podjetja se izraža v zaupni nalogi in vlogi podjetja v odnosu do njegovega
okolja. Poslanstvo ni le dejavnost in poklic, je mnogo več. S poslanstvom opredeljuje
podjetje svoje temeljno in najsplošnejše razmerje do okolja, opredeljuje svojo vlogo v tem
okolju, in hkrati osnovne značilnosti svojega ravnanja v tem okolju. Kot piše Kralj (v
Belak 1994, 109−110): »Daljnovidno se lahko izrazi poslanstvo v viziji, dolgoročno pa
tudi v veliki zamisli o podjetju. V poslanstvu se odražajo vrednote in cilji podjetja, je
trajnejše ter nastaja in se tudi spreminja s spreminjanem dolgoročnih interesov
pomembnejših udeležencev podjetja.»
Smotri (cilji) izražajo namen podjetja. Opredeljujejo namembnost obstoja in razvoja, tudi
delovanja in obnašanja podjetja. Tako kot vizije, zamisli in poslanstvo morajo biti tudi
smotri konsistentni z interesi udeležencev podjetja.
Vsaka organizacija ima več ciljev, pri določanju katerih podjetje upošteva interese vseh
udeležencev podjetja (managementa, lastnikov, delničarjev, zaposlenih, dobaviteljev,
kupcev, skupnosti, itd.). Prav tako je zelo pomemben dejavnik pri določanju ciljev tudi
organizacijska kultura (Anthony, Govindarajan 2001, 74).
Udeležbeno (participativno) predračunavanje poveča gotovost, da bodo cilji doseženi, saj
tisti, ki jih sprejme, želi, da se tudi uresničijo. Že pri sprejemanju cilja razmišlja, kako ga
bo mogoče doseči (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 232).
Načeloma si podjetja cilje postavljajo na nivoju celotnega podjetja, na nivoju
organizacijskih enot ter tudi na nivoju posameznih poslovnih pojavov oz. projektov.
Organizacija postavi cilje zato, da bi jih dosegla. Zato je treba vanjo vgraditi dejavnike, ki
vzpodbujajo doseganje ciljev. Predračuni so za posameznega poslovodnika in za
ravnateljstvo organizacije merilo za ocenjevanje doseženega. Odmiki, kot razlika med
uresničenim in načrtovanim, so podlaga za nagrade, pohvale itd. Z odmiki ugotovimo tudi,
85
kako se cilji organizacije ujemajo s cilji posameznika (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003,
230).
Predračunavanje je najbolj uporabno, kadar je integrirano v sistem strateškega analiziranja
podjetja. Strategija nam specificira, kako organizacija povezuje svoje sposobnosti s
priložnostmi na trgu, da izpolni in doseže svoje cilje (Horngren, Datar, Foster 2006, 181).
Pot, ki jo poslovodstvo izbere, da uresniči namen, je strategija. V literaturi zasledimo
različne definicije pojma strategija. Ožja opredelitev strategije je splet odločitvenih pravil,
ki imajo določene značilnosti in služijo izbiri kombinacij, ki so podjetju na voljo. Širša
definicija pravi, da je strategija opredelitev osnovnih dolgoročnih smotrov in ciljev
podjetja ter smeri akcij, pa tudi alokacije resursov, ki so potrebni za doseganje ciljev
(Pučko 2003, 169). Strateške odločitve so predvsem odločitve o cenah, distribuciji,
oblikovanju proizvodov ter o minimalni velikosti naročila (Atkinson 2001, 171).
Strategija je proces izbiranja ključnih kupcev in odločitev o tem, kako zadovoljiti njihove
potrebe na zadovoljiv in edinstven način. Izbira strategije je vedno povezana s cilji, ki jih
je določilo vodstvo organizacije. Za profitno usmerjene organizacije so cilji finančne
narave (dobiček na delnico …), za neprofitno usmerjene organizacije pa so cilji usmerjeni
v uresničitev namena delovanja le-teh (Atkinson et al. 2001, 34).
Izvajanje strategije se običajno začne z obveščanjem ljudi, ki so zadolženi za izvedbo
strategije, ter njihovim vključevanjem v strateški proces. V nekaterih organizacijah je
strategija skrivnost, ki jo pozna le najožja ekipa vodstvenih delavcev. Organizacije, ki
želijo, da prav vsak posameznik prispeva k izvajanju strategije, morajo svojo dolgoročno
vizijo in strategijo – utelešeno v uravnoteženem sistemu kazalnikov27 organizacijske enote
− prenesti na vse zaposlene. Te pa morajo tudi nenehno spodbujati, da predlagajo ukrepe,
ki bodo pomagali uresničevati skupne usmeritve (Kaplan in Norton 2000, 209–210).
Za lažje uresničevanje izbrane strategije je potrebno to razčleniti na obvladljive dele, jo
pretvoriti v programe aktivnosti, akcije. Za vsako akcijo je potrebno imenovati odgovorno
osebo oz. nosilca, določiti čas za izvedbo in pričakovane rezultate. Tako se uresničevanje
strategije začne z odgovori na tri vprašanja: kdo bo uresničil strategijo, kaj mora delati in
kako bo delal (Pučko 2003, 321).
Strategija podjetja ima vpliv tudi na organizacijsko strukturo, le-ta pa vpliva na
organizacijo sistema za merjenje uspešnosti. Struktura organizacije je lahko razvrščena v
eno izmed treh glavnih kategorij: funkcijska organiziranost, produktna (divizijska) in
matrična organizacijska struktura (Anthony, Govindarajan 2001, 65−70).
Kot smo že omenili, je za obvladovanje delovanja velikega podjetja, le-tega primerno
razčleniti na obvladljive dele, torej menimo, da je za velika podjetja najprimernejša
produktna (divizijska) organiziranost.
Organizacijska enota, lahko jo imenujemo tudi divizija, je odgovorna za vse funkcije, ki so
povezane s proizvodnjo določenega proizvoda ali storitve. Ponavadi jo lahko obravnavamo
kot samostojno podjetje. Poslovodnik te enote je odgovoren za planiranje in koordiniranje
27
Več o tem v poglavju 4.2.1.6
86
dela (npr., da je marketinški plan v skladu s planom proizvodnje ipd.). Njihova uspešnost
se ponavadi meri s profitabilnostjo te enote. Za merjenje uspešnosti in učinkovitosti pa
nam daje informacije poslovodni nadzor.
4.2.1.3 Mesta odgovornosti in računovodstvo odgovornosti
Na stopnji nadziranja procesa načrtovanje – izvajanje – nadziranje dobi poslovodstvo
informacije, ali so operacije uspešne in učinkovite. V ta namen primerjajo uresničene
dosežke z načrtovanimi. Računovodstvo, ki omogoča primerjavo uresničenih dosežkov z
načrtovanimi, se imenuje računovodstvo odgovornosti (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak
2003, 268).
Računovodstvo odgovornosti ugotavlja odmike med uresničenim in načrtovanim, sestavlja
poročilo o dosežkih ter izbira primerno vsebino poročila za različne odločitvene ravni v
podjetju oz. za različne poslovodje, pri čemer upošteva njihov položaj v podjetju in bližino
problema, ki je obravnavan v poročilu (Turk et al. 2003, 143).
Konkurenca na trgu daje podjetju možnost, da raste in se razvija. Konkurenčno prednost
skuša podjetje zagotoviti s proizvodnjo kakovostnih izdelkov s čim nižjimi stroški.
Obvladovanje stroškov je tako za podjetje bistvenega pomena. Da pa je obvladovanje
kakovostno in učinkovito, je treba uvesti nadzor nad stroški in odgovornost zanje. Pri
delegiranju se prenaša del odgovornosti in dolžnosti na podrejene. Pri tem nastajajo v
organizaciji ravni odgovornosti, ki se imenujejo mesta odgovornosti. Mesto odgovornosti
je opredeljeno kot tisti organizacijski del podjetja, katerega vodi vodja in je hkrati zanj
odgovoren (Igličar, Hočevar 1997, 346).
Mesta odgovornosti (responsibility center), kot jih definirata Anthony in Govindarajan
(2001, 108−109) so organizacijske enote, ki so vodene s strani managerja, ki odgovarja za
aktivnosti enote. Podjetje je seštevek organizacijskih enot, in če vsaka izmed njih dosega
svoje cilje, so doseženi tudi cilji podjetja.
Mesta odgovornosti so torej predvsem instrument, s katerim ravnateljstvo organizacije
presoja uspešnost in učinkovitost poslovanja nižjih enot. Torej je glavni namen njihovega
oblikovanja zmanjševanje stroškov in doseganje večje uspešnosti organizacije kot celote.
Vsako mesto odgovornosti sme imeti le enega odgovornega poslovodnika (Turk, Kavčič,
Kokotec-Novak 2003, 258−261).
V SRS 23 (2006) je opredelitev mesta odgovornosti naslednja: »Mesto odgovornosti je v
stopenjskem organizacijskem ustroju mesto, na katerem obstaja nosilec odgovornosti za
tamkajšnje stroške, prihodke, poslovni izid ali dobičkonosnost. Nosilec odgovornosti na
nadrejenem mestu odgovornosti in nosilci odgovornosti na njemu podrejenih mestih
odgovornosti so soodgovorni«. V pojasnilih v SRS 23 (2006) je navedeno, da poznamo več
mest odgovornosti. Stroškovno (odhodkovno) mesto odgovornosti je mesto odgovornosti,
na katerem poslovodnik odloča in odgovarja znotraj svojih pooblastil samo v zvezi z
uresničenimi stroški (odhodki). Prihodkovno mesto odgovornosti je mesto odgovornosti,
na katerem poslovodnik odloča in odgovarja znotraj svojih pooblastil samo v zvezi z
87
uresničenimi prihodki. Poslovnoizidno (dobičkovno) mesto odgovornosti je mesto
odgovornosti, na katerem poslovodnik odloča in odgovarja znotraj svojih pooblastil v zvezi
z uresničenimi stroški (odhodki) in prihodki oz. v zvezi z uresničenim poslovnim izidom.
SRS 23 (2006) opredeljuje še naložbeno mesto odgovornosti, ki je mesto odgovornosti, na
katerem poslovodnik odloča in odgovarja znotraj svojih pooblastil ne samo v zvezi z
uresničenimi stroški (odhodki) in prihodki oz. v zvezi z uresničenim poslovnim izidom,
temveč tudi v zvezi z resnično dobičkonosnostjo.
Mesta odgovornosti zahtevajo tudi svoje nosilce, na katere razporejamo stroške in
prihodke. Kot primer lahko uporabimo proizvod, storitev, aktivnosti, proces, del
organizacije, kupce itd. (Horngren, Datar, Foster 2006, 27).
Prihodkovna mesta odgovornosti, so mesta odgovornosti, katerega odgovorni kontrolirajo
in nadzirajo doseganje prihodkov. Ne nadzirajo stroškov, ki so nastali zaradi doseganja teh
prihodkov od prodaje (Atkinson et al. 2001, 527).
Na stroškovnih mestih odgovornosti se v primeru razvejanosti organizacijskega sestava ali
različnih organizacijskih enot lahko pojavi problem razporejanja stroškov, ki se povezuje
tudi z opredelitvijo izvedenih stroškov različnim organizacijskim enotam ali mestom
odgovornosti. Posameznim stroškovnim mestom lahko neposredno pripišemo stroške, ki
jih povzroča samo to stroškovno mesto. Za spremljanje stroškov, ki jih ne moremo
neposredno pripisati določenemu temeljnemu stroškovnemu mestu, pa pogosto oblikujemo
poleg temeljnih tudi splošna stroškovna mesta. Nato te stroške na temeljna stroškovna
mesta razporedimo na podlagi čim bolj vzročno povezanega sodila. Za prerazporejanje
splošnih stroškov vsake od dejavnosti praviloma uporabimo poseben koeficient dodatka.
Splošne stroške nabave vsake od omenjenih dejavnosti členimo na podlagi neposrednih
stroškov materiala, splošne prodajne stroške na podlagi proizvajalnih stroškov vseh ali le
dokončanih učinkov in stroške uprave na podlagi stroškov dela, izdelavnih ur ali
proizvajalnih stroškov (Korošec 2007, 50−58).
Za razporeditev stroškov režije oz. uprave poznamo več pristopov. Eden izmed njih je že
omenjena določitev količnika za dodatek splošnih stroškov. Ponavadi je izračunan in
določen na podlagi planskih podatkov, saj bi za izračun dejanskih podatkov potrebovali
več časa. Informacije, ki jih daje poslovodno računovodstvo, morajo biti hitre, ker le tako
lahko sprejemamo pravilne in pravočasne odločitve. Pravil, katero metodo uporabiti, ne
moremo fiksno določiti. Odločitev je prepuščena managementu, ki se odloči, katere
tehnike in metode uporabiti za uresničevanje ciljev posamezne organizacije (Gowthorpe
2008, 50−54).
Ko je mesto odgovornosti finančno ovrednoteno in merjeno v dobičku (kot razlika med
obvladljivimi prihodki in stroški), se to mesto odgovornosti imenuje profitni center (Profit
Center).
Prednosti, ki jih prinaša oblikovanje profitnih centrov:
- kakovost odločitev se lahko izboljša, saj jih sprejemajo poslovodniki za enote,
za katere so odgovorni;
- odločitve se lahko sprejemajo hitreje;
88
-
z imenovanjem nižjih odgovornih poslovodnikov se prepreči obremenitev
ravnateljstva organizacije s preveč informacijami o vsakdanjih vprašanjih
poslovanja;
nižje odgovorni poslovodniki so pristojni za sprejemanje odločitev, zato sta
njihova prizadevnost in zadovoljstvo z delom večja;
ker je delovanje profitnih centrov podobno delovanju podjetja, lahko nižji
odgovorni poslovodniki pridobijo sposobnost poslovodenja in tako postanejo
možni kandidati za ravnatelja organizacije;
zaradi hitrejšega pretoka informacij se profitni centri lažje odzivajo in
prilagajajo razmeram na trgu ter izboljšujejo svojo konkurenčno prednost.
Neugodne posledice in omejitve oblikovanja profitnih centrov pa so:
- decentralizirano odločanje prisili ravnateljstvo, da se bolj zanaša na poročila o
poslovanju, kar lahko vpliva za slabše obvladovanje delovanja profitnega
centra;
- tekmovalnost med profitnimi centri lahko postane nezdrava, zlasti, če se
poslovodniki nanjo osredotočijo in pri tem pozabijo na tekmovalnost zunaj
organizacije;
- večja samostojnost delov organizacije utegne povečati potrebo po dodatnih
strokovnih zaposlencih, kar pa poveča stroške.
(Anthony, Govindarajan 2001, 164−169).
Da organizacijska enota postane mesto odgovornosti oz. profitni center, moramo za njo
definirati aktivnosti, planirati in meriti rezultate delovanja in poslovanja ter določiti
odgovornega managerja. Za merjenje uspešnosti poslovnoizidne enote poznamo
ekonomsko presojo (doprinos poslovnoizidne enote celotnemu dobičku podjetja) in oceno
učinkovitosti in uspešnosti vodenja (managerska izvedba posla v skladu s postavljenimi
cilji) (Belak 2006, 59-65).
Poslovnoizidno mesto odgovornosti prejema vložke (inpute) v obliki materiala, dela in
storitev, ki jih s pomočjo obratnega kapitala, opreme in drugih sredstev preoblikuje v
proizvode in storitve (outpute). Prihodki (revenues) predstavljajo zaslužek od prodaje teh
proizvodov in storitev. Management je odgovoren za zagotavljanje optimalnega razmerja
med vložki (ovrednotimo jih s stroški) in rezultati vložkov (ovrednotimo jih s prihodki)
(Anthony, Govindarajan 2001, 108−112).
Poslovni izid je najpogosteje izid odločanja in ravnanja na vseh ravneh odločanja, zato je
ena najpomembnejših nalog računovodstva zagotoviti informacije o uspešnosti in
učinkovitosti poslovanja posameznih organizacijski enot, ki sestavljajo podjetje, ter o
uspešnosti poslovodij teh organizacijskih enot (Hočevar 1995, 12).
Za računovodske informacije o organizacijski enoti kot o mestu odgovornosti so
pomembne le tiste gospodarske kategorije, na katere lahko vodje teh mest in njihovi
sodelavci vplivajo s svojim odločanjem in ravnanjem, tj. na opazovani ravni odgovornosti
obvladljive oz. nadzorljive gospodarske kategorije (Korošec 2007, 155−156).
89
4.2.1.4 Računovodske informacije za potrebe poslovodnega nadzora
Poslovodni nadzor (Management Control) je proces, s katerim poslovodstvo organizacije
vpliva na ostale člane organizacije, da izvajajo aktivnosti v smeri začrtane strategije
podjetja. Poslovodni nadzor vključuje več aktivnosti, kot so: planiranje, koordiniranje
aktivnosti med različnimi deli organizacije, povezovanje in vrednotenje informacij,
sprejemanje odločitev glede izvajanja aktivnosti ter vplivanje na zaposlene z namenom
vplivanja na njihovo obnašanje (Anthony, Govindarajan 2001, 6−7).
Poslovodni nadzor zagotavlja informacije o uspešnosti in učinkovitosti managerjev ter
poslovnoizidnih enot (Atkinson et al. 2001, 11).
Ko primerjamo uresničeno z načrtovanim, dobimo odmike, ki ustvarjajo podlago za
presojanje doseženega. Poudariti pa moramo, da so odmiki le eno izmed sodil za
presojanje uspešnosti poslovodenja na ravni določene poslovnoizidne enote, saj morajo
obstajati tudi druga sodila, ki nam pokažejo kako uspešni so bili posamezni poslovodniki
in ravnateljstvo pri svojem delu. Poleg primerjave z načrtovanim se vedno pogosteje
pojavljajo primerjave s prejšnjim letom in primerjave z najboljšimi organizacijami v
skupini (benchmarking) (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 226).
Poslovodni nadzor obsega finančni in nefinančni vidik merjenja uspešnosti. Finančni vidik
se osredotoča na kazalnike, kot so čisti dobiček, donosnost kapitala itd. V bistvu pa ima
vsaka organizacija in njeni deli tudi nefinančne cilje, kot so: kakovost proizvodov in
storitev, tržni delež, zadovoljstvo kupcev, pravočasna dobava in zadovoljstvo zaposlenih
(Anthony, Govindarajan 2001, 8).
Sistem poslovodnega računovodstva in poslovodnega nadzora (MACS Management
Accounting and Control System) proizvaja in uporablja informacije za namene preverjanja,
če management dosega zastavljene cilje organizacije. Proces nadziranja vsebuje pet
stopenj, kar prikazuje spodnja slika. Planiranje vsebuje pripravljanje organizacijskih ciljev,
izbiro aktivnosti za doseganje teh ciljev in izbor nabora kazalnikov za preverjanje
doseganja ciljev. Izvajanje pomeni implementiranje plana, kontroliranje oz. nadzor,
pomeni merjenje in preverbo, v kateri stopnji delovanja se organizacija nahaja.
Kontroliranje nam da informacije, s katerimi ovrednotimo in preverimo morebitna
neskladja s planom. V primeru odstopanj od plana se v stopnji korigiranja izvedejo
potrebne aktivnosti, da se odstopanje odpravi in se izvedejo ukrepi za skladnost realizacije
s planom (Atkinson et al. 2001, 367-368).
SLIKA 1: PROCES NADZIRANJA POSLOVANJA
PLAN
IZVAJANJE
KONTROLA
Vir: Atkinson et al. 2001, 367–369
KORIGIRANJE
VREDNOTENJE
90
4.2.1.5 Sistem merjenja uspešnosti in sistem nagrajevanja
Nagrajevanje je bistvenega pomena za uspešno in učinkovito doseganje zastavljenih ciljev.
Poslovodno računovodstvo je nepogrešljiv element izvajanja začrtanih strategij ter
posledično doseganja zastavljenih ciljev podjetja, ki so v skladu s poslanstvom podjetja.
Naloga poslovodnega računovodstva ni le ugotavljanje učinkovitosti akcij in strategij,
temveč v skladu z okoliščinami tudi predlagati alternativne strategije in akcije. Torej to ne
pomeni zgolj izvajanje nadzora, temveč aktivno sodelovanje z vrhnjim managementom pri
krmiljenju in oblikovanju procesov v podjetju na tak način in v taki smeri, da podjetje čim
bolje dosega zastavljene cilje. Zastavljeni strateški cilji podjetja morajo bili poleg tega, da
so v skladu s poslanstvom podjetja, tudi primerno oblikovani. Podjetje mora namreč pri
določanju svojih strateških ciljev večkrat skleniti kompromis, glede na možnosti, ki jih
podjetju nudi okolje, v katerem deluje. Poznavanje procesov v okolju je izredno
pomembno za uspešno poslovanje podjetja. Notranje okolje predstavlja vse, na kar ima
podjetje neposredni vpliv, zunanje okolje pa tiste okoliščine, na katere podjetje nima
neposrednega vpliva, lahko pa ima posrednega (Mlakar in Debeljak 2007, 25−28).
Sistem merjenja uspešnosti je sestavljen iz treh aktivnosti: postavljanja ciljev
(predračunavanja), merjenja uspešnosti in ugotavljanja odstopanja dejanskega poslovanja
od planiranega ter nagrajevanje na podlagi uspešnosti.
Izkušnje kažejo, da lahko s sistemom ocenjevanja uspešnosti, zgrajenim le na
računovodskih informacijah o odmikih, povzročimo kratkoročno navidezno ugodne
učinke, ki pa lahko imajo z dolgoročnega vidika za podjetje neugodne posledice (myopic
behavior). Tako bi se npr. lahko zgodilo, da bi zavestno izbirali cenejši material, da bi bili
stroški porabe materiala nižji. To bi morda pomenilo slabšo kakovost materiala, kasneje
tudi proizvoda, in v končni fazi zmanjšanje prodaje zaradi nezadovoljstva kupcev (Korošec
2007, 153).
Vendar tako kot celotnega sodelovanja in kakovosti vložka človeškega faktorja v podjetju
ne moremo neposredno izmeriti z računovodskimi merili, tudi ni smiselno omejevati
nagrajevanja zaposlenih le na denarne spodbude (Korošec 2007, 47).
Najboljši učinek dosežemo, če zaposlene motiviramo tako, da jih vključimo v poslovni
proces. To pa zahteva dva bistvena elementa: da dovolimo zaposlenim, udeležbo v procesu
sprejemanja odločitev in da izobrazimo zaposlene za razumevanje informacij, ki jih
uporabljajo in proizvajajo pri svojem delu (Atkinson et al. 2001, 409).
Dosežke različnih mest lahko presojamo z različnimi sodili. Različna sodila pa zahtevajo
različno podatkovno podlago, katere ni mogoče zmeraj zagotoviti (Turk, Kavčič, KokotecNovak 2003, 262).
Poznamo dva tipa merjenja donosnosti poslovnoizidne enote. Prva je merjenje uspešnosti
delovanja managementa, ki se osredotoča na uspešnost in učinkovitost delovanja
managerja, kot so planiranje, koordiniranje, nadziranje delovanja vsakodnevnih aktivnosti
poslovnoizidne enote. Informacije in rezultate merjenja lahko uporabimo za ugotovitev
primernega načina nagrajevanja managerja te poslovnoizidne enote. Drug tip merjenja je
merjenje ekonomske uspešnosti delovanja poslovnoizidne enote. Vendar se moramo
91
zavedati, da lahko iz posameznega tipa merjenja uspešnosti dobimo različne informacije.
Npr., da analiziramo uspešnost poslovne enote, ki kaže na to, da manager enote dela
odlično, medtem ko so ekonomski kazalniki zaradi težkih konkurenčnih pogojev slabi in
kažejo na potrebo po zaprtju poslovne enote. Iz navedenega sklepamo, da je za kvalitetno
odločanje potrebna celostna obravnava informacij (Anthony, Govindarajan 2001, 174).
Pri analizi finančne uspešnosti poslovanja večina podjetij izdeluje mesečne analize
odstopanj realiziranih prihodkov in stroškov od planiranih vrednosti za vsako
poslovnoizidno enoto in za celotno podjetje (nekatera podjetja delajo analize kvartalno).
Vendar nam te analize nič ne povedo o vzrokih odstopanj. Kvalitetna analiza mora
identificirati vzroke odstopanj in predstavljati učinkovit sistem identificiranja odstopanj do
najnižje ravni managementa. V prvi stopnji analiziramo odstopanja na nivoju
poslovnoizidne enote, ki je deljeno na odmike v prihodkih in odmike v stroških. V
nadaljevanju naredimo analizo ali so odmiki od planiranih prihodkov posledica spremembe
prodajne cene ali količine. Odmike stroškov analiziramo po posameznih vrstah stroškov
(npr., da začnemo z analiziranjem neposrednih in posrednih stroškov ipd.) (Anthony,
Govindarajan 2001, 408−415).
Socialni procesi v podjetju so odvisni tudi od oseb, ki imajo moč v organizaciji. Manager
mora biti sposoben zaznati možno odklonilno vedenje zaposlenih in ga objektivno
presoditi (Berry, Broadbent, Otley 2005, 22).
Kadar ugotavljamo uspešnost poslovnoizidne enote, upoštevamo vse prihodke in vse
stroške te enote, ne glede na to, kdo je odgovoren za njihovo velikost. Kadar ugotavljamo
uspešnost mesta odgovornosti oz. poslovodnika mesta odgovornosti pa upoštevamo le
obvladljive prihodke in obvladljive stroške (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 328).
Glede sistema nagrajevanja je uveljavljeno prepričanje tako tistih podjetij, ki v praksi
razvijejo sodobne modele merjenja uspešnosti, kot tistih, ki jih iz kakršnihkoli razlogov ne,
da morajo prevladovati eksplicitna merila uspešnosti. Bistvo organizacijskih procesov je
spodbujanje motivacije in pripadnosti podjetju na različne načine, kar naj bi samo po sebi
obrodilo najboljše rezultate za podjetje. Tako se znanstveno poslovodno-računovodska
literatura že dalj časa odmika od tehnicističnih vprašanj in se osredotoča na temeljno
vprašanje, kako zasnovati tak sistem merjenja uspešnosti in nagrajevanja managerjev, ki bo
spodbujal njihovo motiviranost, primerno nagnjenost k tveganju, pripadnost podjetju,
zaupanju med nadrejenim in podrejenim, zadovoljstvo z delom in plačo. Spodbujanje
takšnega načina vedenja predstavlja na nek način mehko nadziranje managerjev. Navedena
vprašanja so v veliki meri sociološka in psihološka. Odpirajo spoznanja, da na ustreznost
sistema merjenja uspešnosti in na želene reakcije managerjev vplivajo tudi osebne lastnosti
osebe, ki jo merimo, značilnost nalog, ki jih oseba opravlja in tveganje v okolju. Ena izmed
glavnih značilnosti sistema merjenja pravičnosti, sistema merjenja uspešnosti in
nagrajevanja, ki spodbuja pozitivne reakcije managerjev, je zaznava pravičnosti sistema.
Cilj sistemov merjenja uspešnosti in nagrajevanja je spodbujati želeno vedenje managerjev
in pozitiven odnos do dela (Slapničar in Hartmann 2008, 89−98).
Ključ motiviranja ljudi in delovanja v smeri ciljev organizacije je v tem, da se cilji
organizacije čim bolj približajo ciljem posameznikov. Raziskave so pokazale (Anthony,
92
Govindarajan 2001, 505−506), da spodbude za večjo storilnost podpirajo predvsem
naslednje:
- posamezniki so bolj motivirani, če vidijo možnost, da si prislužijo možnost
nagrade, kot pa če so pod pritiskom strahu, da bodo kaznovani. Torej, naj bo
sistem merjenja uspešnosti usmerjen v nagrajevanje;
- denarna nagrada ne pomeni vedno večje motiviranosti od nedenarne nagrade;
- najvišji management mora biti zgled pri upoštevanju merjenja uspešnosti.
Dober zgled se prenaša na nižje ravni vodenja in delovanja;
- posamezniki so bolj motivirani, če prejemajo poročila oz. povratne informacije
o svojem delu ter o njihovi vlogi k uspehu podjetja;
- spodbude in nagrade naj bodo izvedene čimprej po uspešnem delu.
Spodbude za nagrajevanje managerjev organizacijske enote so finančne, psihološke ali
sociološke narave. Finančne spodbude vključujejo povišanje plače, bonuse, ugodnosti,
druge vrste bonitet (službeni avtomobili, počitniški izleti, članstva v klubih in podobno).
Psihološke in socialne spodbude vsebujejo možnosti napredovanja, prevzem večje
odgovornosti, več avtonomije pri odločanju, boljšo geografsko pozicijo, večjo
prepoznavnost in podobno. Izplačilo bonusa je lahko vezano na poslovanje posamezne
organizacijske enote, na poslovanje podjetja ali kombinacijo obeh. Za določanje bonusa
lahko uporabimo določeno formulo, lahko je subjektivne narave ali kombinacija obeh.
Oblika izplačila bonusa pa je lahko denarna, v obliki delnic, udeležbe v dobičku ipd.
Kako pa je s spremenljivim in stalnim delom plače? Obstajata dve šoli o tem, kako določiti
razmerje. Prva zagovarja, da vzgajamo dobre ljudi s tem, da jih dobro plačamo in nato od
njih pričakujemo dobro, uspešno in učinkovito delo. Podjetja, naklonjena tej šoli,
poudarjajo plačo bolj kot druge vrste stimulacije. Ta način izplačil je stalen, neodvisno od
uspešnosti managerja. Druga šola zagovarja vzgajanje ljudi na način, da se od ljudi
pričakuje, da delajo dobro, in se jih v tem primeru dobro plača. Ta drugi način vzpodbuja
managerje, da v svoje delovanje vlagajo maksimalen napor. Zaradi tega razloga večina
podjetij uporablja spremenljivo nagrajevanje za managerje organizacijskih enot (Anthony,
Govindarajan 2001, 513−527).
Usklajevanje delovanja organizacije s skupno vizijo in skupno usmeritvijo je dolgotrajen in
zapleten proces. Eno izmed ključnih vprašanj, s katerimi se soočajo podjetja, je ali lahko
povežejo formalno sistem nagrajevanja z opredelitvami v sistemu kazalnikov in če lahko,
na kakšen način. Če hočemo, da sistem kazalnikov spremeni kulturo poslovanja, moramo
sistem finančnih spodbud in nagrajevanja slej ali prej povezati z doseganjem ciljev v
sistemu kazalnikov (Kaplan in Norton 2000, 227−228).
4.2.1.6 Uravnotežen sistem kazalnikov
Ko se je med podjetji na svetu pojavila konkurenca, ki je temeljila na informacijah, je
sposobnost podjetij, postati nedotakljiva in nepremagljiva, postala odločilnejša od
sposobnosti investiranja in zagotavljanja fizičnih sredstev. Iz navedenega izhaja, da so se
morala podjetja osredotočati na več različnih ciljev povezanih s kupci, notranjim
93
poslovnim procesom, odnosom med zaposlenimi in rastjo. V spoznanju teh sprememb se je
razvil koncept uravnoteženega sistema kazalnikov (Young 2001, 190).
Stari rek: »What gets measured gets done« nam pove, da če ne izvajaš meritev objektivnih
kazalnikov, sploh ne moreš odgovoriti na vprašanje ali je organizacija uspešna ali ne.
Vendar, če organizacija določi kazalnike za merjenje uspešnosti delovanja brez skrbnega
premisleka, lahko pride do vedenja, ki ni v skladu s cilji organizacije. Npr., da podjetje, ki
se ukvarja z dostavo na dom, za merjenje uspešnosti delovanja zaposlenih meri hitrost
dostave na dom. Z namenom uresničevanja tega cilja, se lahko zgodi, da se kakovost blaga
poslabša, saj se zaposleni osredotoča na samo en cilj. Izpostavljen primer nakazuje na to,
da je smiselno v sistem merjenja uspešnosti organizacije vgraditi mešanico kazalnikov iz
več področij delovanja podjetja (Atkinson et al. 2001, 406–409).
Poslovodstvu je danes na razpolago veliko metod, sistemov, orodij, pristopov, ki
obljubljajo povečanje produktivnosti, rast uspešnosti ter s tem preživetje in bogastvo
podjetja. V kolikor se pri tem preveč časa izgublja za preučevanje teh metod in nato za
odločanje, katero od njih izbrati kot svojo, je to neproduktivno. Pomembno je, da so
aktivnosti koordinirane in usklajene.
Model uravnoteženega sistema kazalnikov oz. merjenja uspešnosti poslovne osebe (angl.
Balanced scorecard – BSC) sta razvila R. S. Kaplan in D. P. Norton. Sestavljajo ga štirje
temeljni vidiki in vplivni dejavniki poslovne uspešnosti, ki izhajajo iz vizije, poslanstva in
strategije poslovne osebe (Kaplan in Norton 2000, 36–41):
-
Finančni vidik (Kaj pričakujejo lastniki od delovanja podjetja?)
Finančni kazalniki so koristni predvsem pri povzemanju izmerljivih ekonomskih posledic
že sprejetih ukrepov. Kažejo, ali strategija, njeno uveljavljanje in izvajanje v podjetju
prispevajo h končnemu izboljšanju. Finančni cilji so ponavadi povezani z donosnostjo, s
prihodki iz poslovanja, dobičkonosnostjo poslovnih sredstev, ekonomsko dodano
vrednostjo ipd.
-
Vidik poslovanja s strankami (Kakšno predstavo imajo kupci o podjetju?)
Znotraj tega vidika managerji opredelijo segmente strank in tržne segmente, na katerih bo
poslovna enota tekmovala, ter kazalnike uspešnosti poslovne enote na teh ciljnih
segmentih. Med osnovne kazalnike v tem vidiku sodijo zadovoljstvo strank, ohranjanje
strank, pridobivanje novih strank, donosnost strank ter tržni delež in delež strank na ciljnih
segmentih ipd. Vidik poslovanja s strankami omogoča managerjem v poslovnih enotah
izoblikovanje strategije s poudarkom na strankah in trgu, ki bo prinesla boljše prihodnje
finančne donose.
-
Vidik notranjih poslovnih procesov-kot ekonomski nadzor poslovanja (Kakšne
so odlike podjetja?)
Znotraj vidika notranjih poslovnih procesov vodstva opredelijo ključne notranje procese,
po katerih se mora organizacija odlikovati. Ti procesi poslovni enoti omogočajo
94
zagotavljanje ponudb, ki bodo pritegnile in obdržale stranke na ciljnih tržnih segmentih ter
izpolnitev pričakovanj delničarjev glede odličnih finančnih donosov.
Kazalniki notranjih poslovnih procesov so usmerjeni v notranje procese, ki bodo najbolj
vplivali na zadovoljstvo stranke in dosego finančnih ciljev organizacije.
-
Vidik učenja in rasti-kot nenehno izobraževanje. (Kakšen je odnos do
zaposlencev?)
Četrti vidik opredeli infrastrukturo, ki jo mora zgraditi organizacija za ustvarjanje
dolgoročne rasti in izboljšav. Vidika poslovanja s strankami in notranjih poslovnih
procesov opredelita dejavnike, ki so najpomembnejši za sedanji in prihodnji uspeh
podjetja. Podjetja bodo le stežka izpolnila svoje dolgoročne cilje na področju poslovanja s
strankami in notranjih poslovnih procesov ob uporabi današnje tehnologije in zmogljivosti.
Intenzivna konkurenca na svetovni ravni pa prav tako zahteva, da podjetja nenehno
izboljšujejo svoje zmogljivosti za zagotavljanje vrednosti strankam in delničarjem. Učenje
in rast v organizaciji izhajata iz treh glavnih virov: ljudi, sistemov in organizacijskih
postopkov.
Vsi našteti dejavniki delujejo drug na drugega, zato so uravnovešeni. Omogočajo strateško
upravljanje in vodenje poslovne osebe. Poslovna oseba in njene organizacijske enote
morajo imeti dolgoročne in kratkoročne poslovne cilje, ki jih je treba primerno meriti,
načrtovati, uresničevati in presojati. Za celovito obvladovanje uspešnosti poslovanja niso
dovolj zgolj finančni cilji in finančno-računovodski kazalniki. Potrebni so še drugi
kazalniki, iz katerih je mogoče spoznavati vzroke neustreznih stanj in razvojnih teženj v
delovanju poslovne osebe ter jih z njihovo pomočjo odpravljati. Izbrani kazalniki nam
pomagajo ugotoviti najslabše, najboljše in v opazovanem obdobju dejanske izide v
posamezni enoti oz. verigi (Koletnik 2006, 71−72).
Pri analizi kazalnikov, predvsem finančnih, se moramo zavedati namena uporabe ter
omejitev, ki jih ima uporaba le teh. Uporabniki informacij, ki jih dobimo s pomočjo
kazalnikov, lahko v grobem razdelimo v tri skupine. To so predvsem managerji, katerim so
te informacije podlaga za analizo stanja v podjetju, za nadzor stanja v podjetju ter kot
pomoč pri sprejemanju prihodnjih odločitev. Tu so posojilni analitiki, kot so banke in
druge posojilne institucije, ki s pomočjo kazalnikov določajo kreditno sposobnost
posojilojemalca, ter delniški analitiki, ki spremljajo učinkovitost poslovanja podjetja,
analizirajo tveganja, s katerimi se podjetje srečuje, ter analizirajo morebitno prihodnjo rast
in razvoj podjetja. Kazalniki nam torej lahko dajo uporabno informacijo o določenem
podjetju, vendar poznamo več omejitev, ki jih moramo upoštevati pri presoji. Npr., mnogo
podjetij je organizirano v več manjših organizacijskih enot ali divizij z različnimi
dejavnostmi. Izračunane kazalnike za takšna podjetja je težko primerjati s konkurenco
(Brigham, Gapenski in Daves 1999, 83−84).
Za dobre odločitve na podlagi analiz, ki nam jih dajo kazalniki ter druge analize, pa je v
velikem sistemu pomembno obvladovanje le-tega oz. so pomembne jasne in nedvoumne
razmejitve odgovornosti. Računovodstvo odgovornosti zagotavlja informacije za potrebe
primerjanja uresničenega in načrtovanega poslovanja po organizacijskih enotah podjetja.
95
Te informacije predstavljajo za nadrejene podlago za ocenjevanje uspešnosti poslovanja
podrejenih in organizacijskih enot, ki jih le-ti vodijo (Hočevar 1996, 17−18).
Odgovornostno računovodstvo mora v primerni obliki za različne uporabnike zagotavljati
predvsem naslednje vrste informacij za presojo učinkovitosti in uspešnosti njihovega
poslovodenja:
- o merljivih dosežkih mest odgovornosti, ki se povezani z zneski gospodarskih
kategorij, ki so obvladljive na ravni posameznega mesta odgovornosti;
- o odmikih med uresničenimi in načrtovanimi zneski teh gospodarskih kategorij
(Korošec 2007, 155).
Vendar odgovornosti za morebitna odstopanja stroškov od načrtovanih ne smemo naprtiti
vodji organizacijske enote oz. stroškovnega mesta, če so to stroški, na katere odločitve in
ravnanje vodij nimajo vpliva.
Potrebne računovodske informacije, ki jih moramo zagotavljati za organizacijske enote,
kadar jih opazujemo kot ekonomske enote, se razlikujejo od tistih analitičnih informacij, ki
jih moramo zagotavljati o teh organizacijskih enotah kot mestih odgovornosti, tj. z vidika
presoje učinkovitosti vodenja (Korošec 2007, 155).
Sistem merjenja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja mora združevati čim več vidikov,
zato je vanj smiselno vključiti ocenjevanje rezultata in aktivnosti za dosego rezultata, nato
finančne in nefinančne kazalnike ter interne (znotraj organizacije) in eksterne meritve
uspešnosti. Implementacija sistema merjenja uspešnosti vsebuje štiri glavna področja:
definiranje strategije, definiranje kazalnikov za merjenje izvajanja strategije, integracija
sistema kazalnikov v organizacijo ter obdobni pregled meritev in rezultatov (Anthony,
Govindarajan 2001, 444−458).
4.2.2 Spremljava uspešnosti poslovanja na ravni celotnega podjetja
Za uresničitev ekonomskih in kadrovskih ciljev je potrebno v invalidskih podjetjih
prilagoditi način spremljave uspešnosti poslovanja, saj je potrebno upoštevati dejstvo, da je
v invalidskem podjetju zaposlena delovna sila s specifičnimi potrebami.
Zavedati se je treba, da je potrebno na kateremkoli sistemu, konceptu ali orodju delati leta
in leta ter ob njem rasti in ga dograjevati s svojimi izkušnjami. Univerzalnega orodja, ki bi
ga lahko direktno prenesli v podjetje, ni. Zato morajo biti kombinacije in prilagajanja del
našega vsakdana. Ob tem ne smemo pozabiti, kaj je naš končni cilj (Dulc 2003).
Nadalje ugotavljamo, da organizacija oz. oblika sistema za potrebe finančno računovodske
spremljave, zaradi tesne povezanosti poslovnih funkcij v podjetju, pomeni tudi
organizacijske posege v ostale temeljne poslovne funkcije podjetja (Bergant 1995, 13−18).
Zaradi namena potrditve naše hipoteze, da obstoječe računovodske rešitve, ki jih
uporabljamo v Sloveniji, ne zagotavljajo realne (prave, dejanske) slike poslovne uspešnosti
invalidskih podjetij v Sloveniji za zunanje in notranje uporabnike informacij, so v
96
nadaljevanju prikazani praktični primeri. V prejšnjih poglavjih smo že delno ovrgli to
trditev, kar se tiče zunanjih uporabnikov informacij.
Poglejmo torej situacijo sestavljanja računovodskih izkazov za notranje uporabnike
informacij. Naprej poglejmo poizkus drugačnega prikaza in argumentov na izkazu
poslovnega izida.
Kot izhaja iz naših analiz v prejšnjih in tem poglavju, ugotavljamo, da se računovodski
izkazi za zunanje in notranje poročanje razlikujejo. Glede na različne uporabnike
informacij, je navedeno tudi logično. Tako smo mnenja, da je za notranje uporabnike
informacij v invalidskih podjetjih najprimernejši prilagojen izkaz poslovnega izida, kjer
združimo prihodkovne in odhodkovne postavke ter izpostavimo tiste, katerih vsebina nas
še posebej zanima. Prihodkovne in odhodkovne postavke, ki nas pripeljejo do poslovnega
izida 1, so postavke, na katere nastanek lahko vodje poslovnoizidnih enot znotraj podjetja
vplivajo. Navedeno nas pripelje do Poslovnega izida 1 (Tabela 16). Skozi Poslovni izid 2
(Tabela 16) spremljamo interno realizacijo, torej interne prihodke in odhodke, ki pa imajo
na ravni podjetja seveda nevtralen učinek na poslovni izid, zato le-tem tukaj ne posvečamo
posebne pozornosti.
Pri obravnavi Čistega poslovnega izida obračunskega obdobja od Poslovnega izida 2
odštejemo še splošne (posredne) stroške, ki nastanejo neodvisno od vodij poslovnoizidnih
enot in so potrebni za delovanje podjetja. Splošni stroški vsebujejo predvsem stroške dela
uprave, splošnih strokovnih in podpornih služb ter stroške, ki jih ni mogoče neposredno
porazdeliti na stroškovna mesta. Takšni stroški so npr.: stroški uvajanja in nadgrajevanja
informacijskega sistema, stroški zavarovanj, svetovalni stroški in podobno. Za notranje
uporabnike te stroške prikazujemo ločeno in jih po ključu razporedimo po stroškovnih
nosilcih znotraj podjetja. Navedeno razmišljanje prikazujemo s primerom v nadaljevanju.
TABELA 17: PRILAGOJEN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA NOTRANJE
POROČANJE V INVALIDSKEM PODJETJU X
v EUR
I=1+2+3+4+5
1
2
3
4
5
II=6+7+8+9
6
7
8
9
10
11
III=I-II+10+11
12
13
IV=III+12-13
14
V=IV-14
Prihodki
Čisti prihodki od prodaje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prih. – koriščena odstopljena sred.
Drugi prihodki - subvencije
Drugi poslovni prih., finančni prih., drugi prih.
Odhodki
Neposredni stroški blaga, materiala in storitev
Neposredni stroški dela
Neposredni stroški amortizacije
Drugi neposredni posl.odh., finan. odh. in drugi odh.
Sprememba vred.zalog proizvodov in ned.proizvodov
Odloženi davki
Poslovni izid 1
Interni prihodki
Interni odhodki
Poslovni izid 2
Posredni (splošni) stroški
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
2005
30.881.760
26.189.141
264.288
3.941.324
319.288
167.718
29.053.515
9.329.218
17.731.305
1.644.283
348.710
-1.224
0
1.827.020
859.749
859.749
1.827.020
1.824.852
2.168
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
2006
29.725.163
24.340.757
454.962
4.364.367
253.866
311.211
27.657.356
6.171.854
19.259.806
1.761.989
463.708
-20.372
21.386
2.068.820
786.288
786.288
2.068.820
2.066.491
2.329
2007
31.671.926
24.846.370
328.852
6.061.958
239.943
194.803
30.117.371
5.284.296
21.959.137
1.878.949
994.988
69.989
-25.539
1.599.004
1.103.663
1.103.663
1.599.005
1.596.918
2.087
97
Iz tako prikazanega izkaza poslovnega izida je lažje razvidna višina subvencij in
odstopljenih sredstev, ki jih ima podjetje kot olajšavo v skladu s statusom invalidskega
podjetja. Postavka odstopljeni prispevki v prilagojenem izkazu poslovnega izida, vsebuje
davke in prispevke na plače, ki jih invalidsko podjetje ne plačuje. Prikazani so v višini
koriščenih oz. porabljenih prispevkov v tekočem letu (glej tudi prikaz v Tabeli 13).
Zaradi upoštevanja dejstva, da ima podjetje status invalidskega podjetja, je za notranje
uporabnike potrebno zagotoviti tudi evidenco oblikovanih in koriščenih odstopljenih
prispevkov v skladu z 61. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov, kot smo jo prikazali že v Tabeli 13 te naloge. Le-ta so vsekakor potencial, s
katerim je potrebno ravnati zelo preudarno.
Za spremljavo uresničevanja strateških usmeritev družbe predlagamo tudi uvajanje
kazalnikov v okviru modela Balance Scorecard (v nadaljevanju BSC), katerega namen smo
podrobneje opredelili v prejšnjem podpoglavju.
Preden pa opredelimo uravnotežen sistem kazalnikov, si poglejmo, kakšnemu poslanstvu
ter strateškim ciljem bomo z navedenim sistemom kazalnikov sledili. Iz Strateško–
razvojnega načrta družbe X za obdobje 2008−2012, izhaja, da je ključno poslanstvo družbe
primerno zaposlovanje težko zaposljivih delovnih invalidov. To je tudi logično
upoštevajoč status družbe. Da bi postali produktivna in humana invalidska družba je v
družbi potrebno nenehno uvajati sodobne metode dela in vodenja, ki bodo pripeljale do
želenih ciljev s stalnim izboljševanjem dela. Ključne točke poslanstva so:
1. Ustrezno, dolgoročno ter produktivno zaposlovanje in usposabljanje invalidov.
2. Dolgoročno zagotavljanje optimiranih programov, ki podpirajo poslovni proces
materinske družbe.
3. Ustvarjanje novih programov z višjo dodano vrednostjo z namenom doseganja
ugodnih ekonomskih rezultatov in zagotavljanje novih delovnih mest.
4. Družbeno odgovorno ravnanje do okolja.
Strateški cilji družbe so (Strateško–razvojni načrt družbe X za obdobje 2008−2012):
1. Okrepitev razvojne funkcije družbe z namenom ustvarjanja novih programov s
ciljem oblikovanja celovitih in ekonomsko uspešnih programov.
2. Obdržati status invalidske organizacije ter na ta način zagotoviti maksimalno
možen obseg olajšav.
3. Zagotavljati optimalno podporo materinski družbi.
4. Ciljno izobraževanje in prezaposlovanje zaposlenih na nove, tržno zanimive
programe.
Vizijo obravnavane družbe lahko na kratko zapišemo kot: novi programi – boljši poslovni
rezultati in nove zaposlitve.
Skladno z navedenim predlagamo vzpostavitev sistema in spremljavo tako finančnih kot
nefinančnih kazalnikov, katerih vsebina bo temeljila na strateških ciljih družbe.
98
SLIKA 2: PREDLOG URAVNOTEŽENEGA SISTEMA KAZALNIKOV V
INVALIDSKEM PODJETJU X
FINANČNI VIDIK
• Prih. od prodaje / zaposlenega
• Dodana vrednost na zaposlenega
• Stanje zalog
• Doseganje planiranega rezultata
• Zmanjšanje stroškov
• Rast prihodkov na novih trgih
• Rast prihodkov na obstoječih trgih
NOTRANJI POSL.
PROCESI
VIDIK UČENJA IN RASTI
• Št. prijavljenih inovacij
• Št. real. inovacij
• % realiziranih / prijavljene inovacije
• Produktivnost zaposlenih
• Zadovoljstvo zaposlenih
• Bolniški izostanki
• Št. novih programov
• Zastoji v proizvodnji
• Izmet
VIDIK KUPCEV
• Št. novih kupcev
• Zadovoljstvo strank
Vir podatkov: Strateško-razvojni načrt invalidskega podjetja X za obdobje 2008–2012
Za spremljavo uspešnosti poslovanja podjetja po uravnoteženem sistemu kazalnikov je
potrebno čim bolj realno določiti ciljne vrednosti kazalnikov. Informacije o odmiku od
želenega so namreč bistvenega pomena za nadaljnje odločanje.
Glede na to, da morajo invalidska podjetja konkurirati na trgu podjetjem, ki nimajo statusa
invalidskega podjetja, ter da je tudi eden izmed glavnih strateških ciljev obravnavanega
podjetja »okrepitev razvojne funkcije družbe z namenom ustvarjanja novih programov s
ciljem oblikovanja celovitih in ekonomsko uspešnih programov«, smo večino kazalnikov
za spremljavo uspešnosti poslovanja na nivoju podjetja pripravili tako, da so primerljivi z
večino podjetij na trgu.
Specifiki poslovanja invalidskega podjetja se osredotočamo predvsem pri povezavi
uravnoteženega sistema kazalnikov s predlaganim sistemom nagrajevanja managerjev.
99
4.2.3 Spremljava uspešnosti poslovanja na ravni poslovnoizidnih enot
Obravnavano podjetje je organizirano na način, da so oblikovane poslovnoizidne enote,
katerih poslovanje je najpomembnejše za uspeh celotnega podjetja. Za ekonomsko
spremljavo uspešnosti poslovanja teh enot predstavljamo predlog izkaza poslovnega izida,
ki je prilagojen notranjemu poročanju, likvidnostni vidik prispevka za kritje in druge
kazalnike. Za omenjene enote predstavljamo tudi predlog merjenja uspešnosti
poslovodenja s pomočjo sistema nagrajevanja, ki je povezan z uravnoteženim sistemom
kazalnikov.
V nadaljevanju si poglejmo najprej predlog ekonomske spremljave uspešnosti poslovanja
organizacijskih enot. Poslovni izid posamezne poslovnoizidne enote oz. profitnega centra
dobimo tako, da prihodke in stroške razporedimo po enotah od koder izvirajo. Pri
obravnavi poslovnega izida posameznih organizacijskih enot se srečujemo s problemom
delitve splošnih stroškov podjetja na enote. Za delitev le tega zaradi vsebine splošnih
stroškov, ki je v pretežni meri strošek dela uprave ter drugih skupnih strokovnih služb,
uporabljamo ključ stroška dela.
Državne podpore (koriščene odstopljene prispevke) v obliki prihodkov prikazujemo tudi na
nivoju organizacijskih enot, kot je prikazano v tabeli v nadaljevanju. Pri tem se srečujemo
s problemom, kakšen ključ izbrati za delitev ter kako preprečiti neaktivnost vodje pri
doseganju prihodkov od prodaje zaradi vpliva le-teh na poslovni izid in zaradi pozitivnega
učinka odstopljenih prispevkov na prihodkovni strani.
Glede na vsebino ter namen odstopljenih prispevkov menimo, da je najprimernejši ključ za
delitev število oz. delež zaposlenih invalidov na organizacijski enoti, saj predstavljajo
invalidi osrednjo delovno silo v invalidskem podjetju. Prav tako je višina stroška dela po
organizacijskih enotah v podjetju različna in bi bila izbira drugega ključa za delitev
odstopljenih prispevkov v podjetju vsebinsko neustrezna. Navedeno prikazuje Tabela 18 v
nadaljevanju.
Za prikaz nismo izbrali vseh poslovnoizidnih enot, ki so del podjetja, ampak so izbrane
poslovnoizidne enote z različnim deležem invalidov in z različnimi strukturami stroškov v
prihodkih od prodaje.
100
TABELA 18: PRILAGOJEN IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ORGANIZACIJSKE
ENOTE 1, 2 in 3 ZA NOTRANJE POROČANJE V INVALIDSKEM PODJETJU X
V EUR
2005
OE 1
2.217.458
1.999.786
116.556
99.780
0
1.336
2.380.188
837.251
395.424
1.090.190
52.518
2006
OE 1
2.392.175
2.082.194
184.685
114.600
6.768
3.927
2.560.908
799.445
562.953
1.134.464
46.987
2007
OE 1
2.183.347
1.828.939
217.765
127.174
5.108
4.361
2.845.747
995.457
603.556
1.183.397
54.561
4.804
0
-162.730
308.587
50.894
94.964
199.511
17.059
-4.469
-173.202
402.554
102.091
127.261
128.359
8.776
-6.550
-668.950
648.083
36.142
-57.009
95.815
1.306
4.277
0
-25
-25.028 -121.768
34.665
32.745
9.241
22.517
397 -111.541
43.034
32.273
27.220
-106
-6.428
77.497
4.688
66.381
31.938
6.658
0
182.193
22.085
13.570
190.708
98.499
171
-138
296.382
1.419
8.271
289.530
76.273
27.985
-150
356.280
0
10.681
345.599
95.815
Poslo vni izid 3
-104.548
-1.098
-152.824
-42.638 -143.814
34.443
92.209
213.257
249.783
Poslo vni izid 4 = po slovni izid 3 - d rugi poslovni p rih odki
(koriščen a odstopljena sred stva)
-204.328
-115.699
-279.998 -150.733 -267.964 -177.514
-340.172
-254.695
-400.217
12
12
52
49
46
Prihodki
Čisti prihodki od prodaje
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Drugi poslovni prihodki - koriščena odstopljena sredstva
Drugi prihodki - subvencije
Drugi poslovni prihodki, finančni prihodki, drugi prihodki
O dhodki
Neposredni stroški materiala
Neposredni stroški storitev
Neposredni stroški dela
Neposredni stroški amortizacije
Drugi neposredni poslovni odhodki, finančni odhodki in drugi
odhodki
Skupaj sprem. vrednosti zalog
Poslo vni izid 1
Interni prihodki
Interni odhodki
Poslovni izid 2
Posredni (splošni) stroški
Število invalidov na O E
9
2005
OE 2
488.351
380.256
0
108.095
0
0
513.379
82.479
115.642
270.962
42.989
2006
OE 2
454.888
323.406
0
124.150
7.332
0
576.632
103.526
129.574
296.111
43.144
13
13
2007
2005
2006
2007
OE 2
OE 3
OE 3
OE 3
628.307 1.357.300 1.482.490 1.662.871
408.815
924.919
986.897
984.028
0
0
0
0
211.957
432.382
467.952
650.000
7.404
0
27.641
26.523
132
0
0
2.320
634.629 1.175.107 1.185.971 1.306.442
83.159
6.219
3.818
8.936
144.427
12.639
24.032
77.663
326.050 1.141.043 1.150.601 1.184.854
53.773
8.548
7.349
7.004
15
Opombe: OE – organizacijska enota
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Obravnavane enote poslujejo različno, z dobičkom in izgubo. Kot navaja literatura,
primarni cilj invalidskih podjetij ni doseganje dobička, kar je tudi eden izmed razlogov za
podporo države v obliki odstopljenih prispevkov. Vendar nam ta navedba ne sme zamegliti
realne situacije. Kot je za vsa »običajna« podjetja bistvenega pomena za dolgoročen obstoj
likvidno in pozitivno poslovanje, enako velja za invalidska podjetja.
Višina stroškov glede na prihodke od prodaje po enotah nam prikazuje, da enote s prihodki
od prodaje pokrijejo vse spremenljive stroške in samo del stalnih stroškov. Navedeno
prikazuje Tabela 19.
101
TABELA 19: VIŠINA STROŠKOV GLEDE NA PRIHODKE OD PRODAJE OE 1,
OE 2 IN OE 3 ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
v EUR
OPIS
2005
2006
2007
2005
2006
2007
2005
2006
2007
OE 1
OE 1
OE 1
OE 2
OE 2
OE 2
OE 3
OE 3
OE 3
1.999.786
2.082.194
1.828.939
380.256
323.406
408.815
924.919
986.897
984.028
1.232.676
1.362.398
1.599.013
198.121
233.100
227.586
18.858
27.850
86.599
837.251
799.445
995.457
82.479
103.526
83.159
6.219
3.818
8.936
Stroški storitev
PRISPEVEK ZA
KRITJE STALNIH
3 = 1 - 2 STROŠKOV
395.424
562.953
603.556
115.642
129.574
144.427
12.639
24.032
77.663
767.111
719.796
229.926
182.135
90.306
181.229
906.061
959.047
897.429
4=d+e+f
STALNI STROŠKI
1.342.219
1.309.811
1.333.773
356.985
371.528
411.761
1.248.090 1.234.222
1.287.673
d
Stroški dela
1.090.190 1.134.464
1.141.043 1.150.601 1.184.854
e
f
Odpisi vrednosti
Splošni stalni
stroški
PRISPEVEK ZA
KRITJE IZ
POSLOVANJA
2=a+b
ČISTIH PRIHODKI
OD PRODAJE
SPREMENLJIVI
STROŠKI
a
Stroški materiala
1
b
5=3-4
1.183.397
270.962
296.111
326.050
52.518
46.987
54.561
42.989
43.144
53.773
8.548
7.349
7.004
199.511
128.359
95.815
43.034
32.273
31.938
98.499
76.273
95.815
-575.109
-590.014
-1.103.847
-174.851
-281.222
-230.532
-342.030
-275.175
-390.244
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
Da zadostimo torej še bistvenemu pogoju za uspešno poslovanje in obstoj podjetja, to je
obvladovanju likvidnosti ter plačilne sposobnosti, vključujemo pogoj, da je potrebno s
prihodki in prejemki od prodaje pokriti spremenljive stroške in z njimi povezane izdatke,
stalne stroške, ki povzročajo izdatke, to je vsaj 70 % stroška dela ter druge stalne stroške.
Poglejmo si torej še analizo z vidika likvidnosti prilagojenega prispevka za kritje.
TABELA 20: LIKVIDNOSTNI VIDIK PRISPEVKA ZA KRITJE PO OE 1, 2 IN 3
ZA LETO 2005, 2006 IN 2007
v EUR
1
PREJEMKI IZ ČISTIH
PRIHODKOV OD PRODAJE
2
PREJEMKI ZA SUBVENCIJE IN
DRUGE PRIHODKE
3
OCENA IZDATKOV ZA
SPREMENLJIVE STROŠKE
2005
2006
2007
2005
2006
2007
2005
2006
2007
OE 1
OE 1
OE 1
OE 2
OE 2
OE 2
OE 3
OE 3
OE 3
1.999.786 2.082.194
1.828.939
380.256
323.406
408.815
10.695
9.470
0
7.332
7.536
0
27.641
28.843
1.237.480 1.379.457
1.607.789
199.428
237.377 254.806
25.516
28.021
114.584
161.545
899.403 986.517
898.287
207.278 228.235
798.730 805.421
829.398
100.673 181.097
68.889
1.336
4=
1+2-3
»DENARNI» PRISPEVEK ZA
KRITJE STALNIH STROŠKOV
763.642
713.433
230.619
180.828
5
IZDATKI ZA STROŠKE DELA
(70 % STROŠKOV DELA)
763.133
794.125
828.378
189.674
6=4-5
7
8=6-7
93.361
»DENARNI« PRISPEVEK ZA
KRITJE pred razporeditvijo
splošnih stroškov
IZDATKI ZA SPLOŠNE
STALNE STROŠKE (70 %
STROŠKOV)
509
-80.692
-597.759
-8.846
-113.917
-66.690
139.658
89.851
67.071
30.124
22.591
22.357
»DENARNI« PRISPEVEK ZA
KRITJE IZ POSLOVANJA
-139.149
-170.544
-664.829
-38.970
-136.508
-89.047
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
924.919 986.897
68.949
984.028
53.391
67.071
31.724 127.706
1.819
102
Analiza prispevka za kritje z likvidnostnega vidika nam prikazuje, da razen organizacijske
enote 3, nobena izmed obravnavanih enot nima pozitivnega denarnega prispevka. Za
preživetje in napredek pa je potrebno vlagat v razvoj novih programov z višjo dodano
vrednostjo, v razvoj delovnih mest za invalide ipd. Zavedati se je potrebno, da je težko
zadostiti vsem ciljem kot so npr.: produktivno zaposleni invalidi, programi z višjo dodano
vrednostjo, dobra struktura kupcev ter zadovoljni zaposleni ipd.
V skladu z navedenim predlagamo še en izračun, ki izhaja iz oblikovanih odstopljenih
prispevkov in se osredotoča na to, da večino odstopljenih prispevkov porabimo za
investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, in za pokrivanje izpada
prihodka zaradi večjih težav iz tekočega poslovanja. Ta podatek smo povezali z rezultatom
iz poslovanja, ki smo mu odšteli vpliv koriščenih odstopljenih prispevkov na prihodkovni
strani (Poslovni izid 4 iz Tabele 18). Na ta način dobimo grobo oceno, kolikšen je na
posamezni enoti (profitnem centru) ostanek odstopljenih prispevkov glede na dosežen
rezultat (Tabela 21) in glede na število zaposlenih invalidov na enoti. Tudi na ta način
vodjo motiviramo, da izboljša rezultat iz poslovanja. Ker so odstopljeni prispevki
namenjeni invalidom, jih torej znotraj podjetja razdelimo glede na število invalidov.
Izračun je naveden v nadaljevanju:
2005
5.483.338
474
11.568
OBLIKOVANA ODSTOPLJENA SREDSTVA v letu
ŠTEVILO INVALIDOV V PODJETJU na dan 31.12.
ZNESEK ODSTOPLJENIH PRISPEVKOV NA INVALIDA
2006
2007
5.873.443 6.606.470
457
429
12.852
15.400
TABELA 21: OSTANEK ODSTOPLJENIH PRISPEVKOV PO KORIŠČENJU ZA
POSLOVNI IZID
v EUR
1
2
3=1 + 2
Število invalidov na OE na
dan 31.12.
Oblikovani odstopljeni
prispevki / invalida na leto
* število invalidov na enoti
Poslovni izid 4 OE (iz
Tabele 18)
Ostanek odstopljenih
prispevkov po
koriščenju za poslovni
izid
2005
2006
2007
2005
2006
2007
2005
2006
2007
OE 1
OE 1
OE 1
0E 2
0E 2
0E 2
OE 3
OE 3
OE 3
12
12
9
13
13
15
52
49
46
138.819
154.226
138.597
150.387
167.078
230.995
601.548
629.757
708.386
-204.328
-115.699
-279.998
-150.733
-267.964
-177.514
-340.172
-254.695
-400.217
-65.509
38.528
-141.400
-346
-100.886
53.482
261.375
375.062
308.169
Vir podatkov: Letna poročila podjetja X za leto 2005, 2006 in 2007
S predstavitvijo ekonomske spremljave uspešnosti poslovanja po organizacijskih enotah
smo prišli do naslednjih ugotovitev.
OE 1 v vseh obravnavanih letih posluje negativno, prav tako nam likvidnostni vidik kaže
na težave v poslovanju. Na enoti je zaposlenih malo invalidov, tako je tudi vir iz naslova
odstopljenih prispevkov manjši in ne pripomore k izboljšanju poslovanja. Vzrok za
negativno poslovanje enote torej ni v nižji produktivnosti invalidov. Potrebna je presoja o
smiselnosti nadaljevanja poslovanja na enoti oz. analiza napovedi poslovanja za prihodnja
obdobja. Podobna je situacija na OE 2, ki pa za razliko od OE 1 v letu 2007 kaže na
izboljšanje poslovanja. OE 3 v obravnavanih letih posluje pozitivno in je likvidna. Zaradi
103
večjega števila zaposlenih invalidov ima tudi večji ostanek odstopljenih prispevkov, ki jih
lahko koristi za naložbenje na enoti. Lahko pa se vodstvo podjetja odloči, da bo iz naslova
pozitivnega poslovanja te enote saniralo izgube ostalih enot podjetja.
Za uspešnost poslovanja poslovnoizidnih enot, ki so hkrati tudi naložbena mesta
odgovornosti, so odgovorni vodje enot v okviru svojih pooblastil za odločanje.
Odgovornost za poslovni izid se ugotavlja po mestih odgovornosti, tj. po organizacijskih
enotah. Uresničevanje takšne odgovornosti je možno le tedaj, če so po teh organizacijskih
enotah na voljo tudi podatki o obvladljivih prihodkih in stroških. Spremljava poslovanja za
notranje poročanje je narejena na način, da imajo vodje poslovnoizidnih enot vpliv na
prihodke in stroške do poslovnega izida 1.
Za potrebe presojanja učinkov in uspešnosti poslovodenja na ravni organizacijskih enot
zunanje poročanje in notranje poročanje na nivoju podjetja ni zadostno, saj ne vključuje
dejstva, da so delavci z omejitvami težje zaposljiva delovna sila. Na tem mestu se
srečujemo z izzivom, kako motivirati vodje posameznih organizacijskih enot, da bodo v
svojih enotah zainteresirani za zaposlovanje nezadostno produktivnih invalidov.
Kot smo že navedli v tem poglavju, je smiselna delitev odstopljenih prispevkov na
poslovnoizidne enote glede na število oz. delež invalidov zaposlenih na tej enoti. Torej
višino odstopljenih prispevkov na nivoju podjetja delimo s številom invalidov v podjetju in
tako dobimo višino teh sredstev na invalida. Vodje enot nimajo vpliva na oblikovanje
odstopljenih prispevkov, saj se oblikujejo ob obračunu plač. Tako pa imajo delni vpliv na
delitev koriščenih odstopljenih prispevkov po enotah. Prav tako imajo vodje delni vpliv na
koriščenje odstopljenih prispevkov na nivoju podjetja, saj s svojimi odločitvami o
poslovanju vplivajo tudi na ta vir.
Na tem mestu razmišljamo še katere druge aktivnosti izpeljati za povečanje prihodkov na
organizacijskih enotah. Kako povečati konkurenčnost? Predvsem pa, kako motivirati vodje
organizacijskih enot, da bodo izboljšali uspešnost in učinkovitost enote, za katero so
odgovorni ter kako meriti uspešnost poslovodenja posamezne enote.
Da dobimo učinkovito orodje za nadzor nad delovanjem srednjega managemeta, je
doseganje planiranih vrednosti smiselno nadgraditi s sistemom nagrajevanja.
Poleg spremljave skozi prizmo ekonomije, so pri odločanju in poslovanju posameznih
organizacijskih enot bistvenega pomena tudi neračunovodske informacije. To so
informacije, ki jih ugotavljamo s pomočjo uravnoteženega sistema kazalnikov, in sicer:
kakovost izdelkov, zadovoljstvo kupcev, uvajanje in ponudba storitev na novih trgih, o
človeških odnosih in drugo.
Osredotočenja managerjev samo na finančna poročila o prihodkih in stroških ter
neupoštevanje nefinančnih informacij pomeni nevarnosti pri doseganju strateških ciljev
(Drury 1994, 365).
Predlog sistema finančnih vzpodbud, zasnovan na uravnoteženem sistemu kazalnikov v
proučevanem invalidskem podjetju, prikazuje tabela v nadaljevanju. Sistem nagrajevanja je
definiran tako, da 70 % predstavlja stalni del plače managerja, 30 % je spremenjivi del, ki
temelji na finančnih in nefinančnih kazalnikih, ki smo jih izbrali iz celotnega sistema
104
uravnoteženega sistema kazalnikov. Noben projekt in nobena aktivnost namreč ne deluje
brez odgovornih izvajalcev.
TABELA 22: PREDLOG SISTEMA NAGRAJEVANJA
POVEZAN Z URAVNOTEŽENIM SISTEMOM KAZALNIKOV
FIKSNI DEL
SPREMENLJIVI DEL
VIDIK
FINANČNI VIDIK
NOTRANJI POSL. PROCESI
VIDIK KUPCEV
VIDIK UČENJA IN RASTI
MANAGERJEV
KAZALNIK
• Prihodki / zaposlenega
• Dodana vrednost na zaposlenega
• Stanje zalog
• Doseganje planiranega rezultata
• Zmanjšanje stroškov
• Rast prihodkov na novih trgih
• Rast prihodkov na obstoječih trgih
• Bolniški izostanki
• Št. novih programov
• Zastoji v proizvodnji
• Izmet
• Št. novih kupcev
• Zadovoljstvo strank
• Št. prijavljenih inovacij
• Št. real. Inovacij
• % realiziranih / prijavljene inovacije
• Produktivnost dela
• Zadovoljstvo zaposlenih
70 %
30 %
UTEŽ
8%
6%
2%
4%
2%
4%
2%
2%
Bistvenega pomena pri analizi uspešnosti posameznega kazalnika so ciljne vrednosti
posameznega kazalnika, ki si jih postavijo vodje poslovnoizidnih enot ter jih potrdi
vodstvo podjetja. 10/30 spremenljivega sistema nagrajevanja je vezanih na nefinančne
kazalnike ter 20/30 pa na finančni vidik.
Ker je navedeno podjetje invalidsko podjetje, katerih glavni namen in cilj je produktivno
zaposlovanje invalidov, je temu prilagojen tudi predlog izračuna kazalnika prihodki od
prodaje na zaposlenega. Glede na to, da je pogoj za pridobitev statusa invalidskega
podjetja 40 % delež invalidov v podjetju, smo tudi za izračun kazalnika na organizacijski
enoti vključili ta pogoj. V primeru, da je na organizacijski enoti zaposlenih manj kot 40 %
invalidov, potem je predlog izračuna kazalnika:
čisti prihodki od prodaje OE / število zaposlenih.
V primeru, da je na enoti zaposlenih več kot 40 % invalidov, potem je predlog izračuna
kazalnika glede na prilagoditev merjenja uspešnosti poslovodenja naslednji:
(čisti prih. od prodaje OE + koriščeni odstopljeni prispevki) / število zaposlenih.
Doseganje planiranega rezultata pomeni spremljanje uresničevanja odmikov od planiranih
vrednosti prihodkov in stroškov, ki si jih je ob koncu leta za naslednje letno obdobje ter ob
koncu meseca za naslednje mesečno obdobje začrtal vodja poslovnoizidne enote.
105
Za rast prihodkov na novih trgih predlagamo meritev z višino prihodkov od prodaje,
doseženih z novimi kupci, s katerimi je dogovore opravljal vodja. Za rast prihodkov na
obstoječih trgih pa višino prodaje obstoječim kupcem. Glede na specifiko poslovanja
invalidskega podjetja predlagamo še merjenje rasti prihodkov na osnovi pogodb, ki so
sklenjene za nadomestno izpolnjevanje kvote.
Zavedamo se, da je merjenje nefinančnih kazalnikov težje in obstaja večja nevarnost, da jih
ne ocenimo objektivno.
Bolniške izostanke v podjetju merimo z naslednjim izračunom:
(število ur bolniške x 100) / (število zaposlenih, ki so prejeli plačo x število planiranih ur
v mesecu).
Vodja je zadolžen, da po vsaki zaključeni bolniški odsotnosti opravi razgovor z zaposlenim
in ugotovi razlog bolniške odsotnosti. Glede na specifiko poslovanja invalidskega podjetja
je potrebno zaposlenim (predvsem invalidom) zagotoviti ustrezno delovno okolje,
prilagojeno njegovi preostali delovni zmožnosti.
Za merjenje zadovoljstva strank (kupcev) predlagamo izvajanje enoletne ankete pri stalnih
kupcih, saj je zadovoljen kupec ključ do konkurenčnosti. Usposobljeni, na učenje
pripravljeni sodelavci, zagotavljajo osnovo za učinkovite in uspešne procese, ti pa naprej
na ponudbo pravih izdelkov in storitev, kar vpliva na to, da bodo kupci zadovoljni. Vodja
je tisti, ki lahko vpliva na izboljšanje obstoječih procesov oz. na oblikovanje procesov, da
bomo zadovoljili kupčeve želje in potrebe.
Razvoj podjetja temelji na pridobivanju novih idej. Da bi se pospešilo oz. povečalo
pridobivanje idej, so bile v podjetju X izpeljane aktivnosti, s katerimi bi se povečala
količina in kakovost prijavljenih idej v sklopu inovacijske dejavnosti. V podjetju velja
dejstvo, da lahko idejo oz. inovacijo prijavi vsak zaposleni, saj le tako spodbujamo vse
zaposlene k inovativnemu razmišljanju. Več, kot bodo zaposleni razmišljali o novih idejah,
več bo prijav. Motiviranost zaposlenih za generiranje idej pa je odvisno tudi od njihovih
nadrejenih. Tako od vodij zahtevamo aktivno delo na področju inovacijske dejavnosti ter
tudi realizacijo oz. izpeljavo inovativnih predlogov.
Zadovoljstvo zaposlenih merimo z merjenjem organizacijske klime z vprašalnikom SiOK
(slovenska organizacijska klima). Raziskovanje organizacijske klime omogoča
managementu organizacije vpogled v mnenje oz. prepričanje različnih skupin zaposlenih o
njihovem delu, delovnem mestu, zadovoljstvu z nadrejenimi in pogojih dela ter
organizaciji sami.
Predstavljen sistem nagrajevanja predstavlja predlog, ki ga v podjetju še preučujemo.
Nekatere navedene kazalnike že izračunavamo, vendar niso vezani na sistem nagrajevanja.
Pričakujemo, da bomo sistem nagrajevanja z nekajmesečno uporabo v praksi lahko dobro
preverili, izboljšali in nadgradili.
Za merjenje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter poslovodenja poznamo več metod in
tehnik. Glede na specifiko poslovnega procesa in zaposlenih pa se vsako podjetje odloči,
katere metode in tehnike bo uporabljalo, in jih poskuša čim bolj prilagoditi specifiki
svojega poslovanja. Uspešnost in učinkovitost poslovanja ter poslovodenja podjetja oz.
106
dela podjetja je odvisna od zaposlenih, ki podjetje oz. del podjetja sestavljajo. Specifika
poslovanja invalidskih podjetij je še posebej izrazita in zahteva posebno obravnavo
spremljave uspešnosti, ki smo jo v tem poglavju poskušali podrobneje razdelati.
V skladu z navedbami v tem poglavju pa lahko postavljeno hipotezo, da obstoječe
računovodske rešitve ne zagotavljajo realne (prave, dejanske) slike poslovne uspešnosti
invalidskih podjetij v Sloveniji za zunanje in notranje uporabnike informacij, delno
potrdimo za notranje uporabnike informacij. Zaradi navedenih in obravnavanih specifik
poslovanja invalidskega podjetja je potrebno še bolj izrazito kot v ostalih podjetjih združiti
ekonomske in socialne cilje. Torej so obstoječe računovodske in zakonodajne rešitve za
zunanje poročanje dobre, vendar so neuporabne za notranjo analizo poslovanja
invalidskega podjetja ter podlago za odločanje o strateško pomembnih odločitvah. Kot smo
prikazali v praktičnih primerih, so lahko uporabne le kot osnova za nadgradnjo sistema
poročanja ter spremljavo uspešnosti poslovanja podjetja in organizacijskih enot za notranje
potrebe v invalidskem podjetju.
107
SKLEP
Globalizacija, spremembe pri delu in zaposlitvi, zdravju in demografskih gibanjih, prehod
v tržno gospodarstvo, možnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije so spremenili
tudi politiko in način izvajanja invalidskega varstva. Sodobni pogled na invalidnost temelji
na človekovih pravicah, torej na prepovedi diskriminacije ter zagotavljanju enakih
možnosti in enake obravnave za vse. Invalidnost tako razumemo kot večdimenzionalen
pojav, ki izvira iz interakcije med invalidom ter njegovim družbenim in fizičnim okoljem,
ki preprečuje njegovo polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Poleg individualnega
pristopa sta zato potrebna tudi družbeno delovanje in odgovornost, da se za invalide
zagotovijo ustrezne možnosti za polno in enakovredno življenje.
Invalidnost je težava, ki lahko doleti vsakega izmed nas. Tudi zato invalidi ne bi smeli biti
skupine, ki bi bile odvisne od posebne dobrosrčnosti in obzirnosti »neinvalidov«, da bi
lahko, kar se da celostno in enakovredno sodelovali v družbi. Ne biti »socialno izključen«,
ampak sodelovati v družbi in biti vključen vanjo kot kdorkoli drug, je namreč temeljna
pravica vsakega državljana sveta.
Kljub uvedbi aktivne politike zaposlovanja, ki jo je v zadnjih letih uvedla država, ki
invalidom omogoča enakopraven položaj pri zaposlovanju, so le-ti še vedno kritična
skupina ljudi in s tem težje zaposljiva delovna sila. Državne podpore vplivajo na finančni
položaj podjetja, vendar pa se praviloma ne zagotavljajo neprestano. Udeležence v
poslovnem okolju podjetja tako zanima, koliko so poslovni rezultati posledica običajnih
dejavnosti podjetja ter koliko so posledica državnih podpor. Prav zaradi navedenega je v
invalidskih podjetjih še posebej izrazito navzkrižje interesov ekonomskih in kadrovskih
managerjev. Tako se kaže potreba po primernem modelu za presojanje uspešnosti
poslovanja invalidskega podjetja kot celote ter na ravni posameznih organizacijskih enot,
ki bi vključeval ter združeval želene vidike v enem modelu. To je bil tudi namen te
magistrske naloge, ki smo ga poskušali doseči na podlagi doseganja postavljenih ciljev.
Predstavili smo posebnosti invalidskih podjetij, ki na trgu poslujejo enakovredno drugim
podjetjem. Zaradi interesa celotne družbe, da je čim več invalidov produktivno zaposlenih,
veljajo zanje posebne davčne in druge olajšave, kar jim omogoča, da so pri poslovanju tudi
ekonomsko uspešni. Cilj odpiranja invalidskih podjetij je tudi to, da z njihovim
spodbujanjem država omogoča inovativne rešitve za reševanje brezposelnosti.
V Evropski uniji invalidi predstavljajo 16 % celotnega delovno sposobnega prebivalstva,
več kot 45 milijonov ljudi v Evropi ima ali dolgotrajne zdravstvene težave ali status
invalida. Invalidi so ena izmed najbolj ranljivih skupin na trgu dela, zato so države po
svetu z namenom izboljšanja njihovega položaja in preprečitve diskriminacije, sprejele
številne programe in predpise.
Primerjalne analize uspešnosti politik zaposlovanja invalidov so pokazale, da tudi
dejavniki zunaj sfere invalidske politike močno vplivajo na položaj invalidov na trgu dela.
Zakonodaje posameznih držav članic, ki urejajo področje zaposlovanja invalidov, se med
seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v pravnem statusu zaposlenih, deležu
invalidov, višini omejitev za delo ter seveda v financiranju invalidskih podjetij. Države
108
Evropske unije, ki smo jih vključili v raziskavo, smo izbrali na podlagi dosegljivosti
razpoložljivih podatkov, predvsem na internetu in pri državnih institucijah.
Zakonodaja Evropske unije, ki se ji prilagajajo tudi posamezne države članice, se
spreminja. Tako je Evropska komisija avgusta 2008 sprejela Uredbo o splošnih skupinskih
izjemah, ki ureja področje državnih pomoči. V primerjavi s trenutno veljavno slovensko
zakonodajo, predvideva spremembe predvsem v zahtevanem deležu zaposlenih invalidov
za pridobitev statusa invalidskega podjetja, razlika je v definiciji zaščitne zaposlitve ter
načinu porabe oz. koriščenju odstopljenih prispevkov.
Slovenija je trenutno v fazi sprejemanja oz. prilagajanja obstoječe zakonodaje, ki ureja
področje državnih pomoči in olajšave invalidskih podjetij, evropski uredbi. Predvideva se,
da bo dokončno sprejeta še v letu 2009. V primeru, da bo prilagoditev slovenske
zakonodaje striktno upoštevala določbe Uredbe, bi takšni ukrepi povzročili slabšanje
tržnega položaja invalidskih podjetij ter s tem zmanjšanje števila invalidskih podjetij, kar
bi lahko povzročilo resne težave pri ohranjanju socialne ekonomije in delovnih mest za
invalide v Sloveniji. Ker pa trenutno še nimamo na razpolago natančnih podatkov o
predvideni spremembi slovenske zakonodaje, je konkretne posledice na poslovanje
invalidskih podjetij težko ocenjevati.
V magistrski nalogi smo preverjali trditev, da bo predvidena sprememba zakonodaje
Evropske unije na področju delovanja invalidskih podjetij poslabšala položaj invalidskih
podjetij v Sloveniji. Navedeno trditev lahko delno potrdimo, saj je bila zakonodaja
Evropske unije spremenjena že avgusta 2008 z Uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Leta pa zaenkrat ni imela direktnega vpliva na poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji.
Zakonodaja v Sloveniji, ki trenutno ureja poslovanje invalidskih podjetij, se bo sprejeti
Uredbi prilagajala z zamikom. Sprememba zakonodaje bo vplivala na poslovanje
invalidskih podjetij, predvsem zaradi planirane spremembe na področju porabe in vračila
državnih pomoči. Nezadostna in nepravočasna pripravljenost invalidskih podjetij v
Sloveniji lahko poslabša njihov finančni položaj.
Iz raziskave Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter iz lastne raziskave je
razvidno, da invalidska podjetja v Sloveniji poslujejo v večini uspešno ali srednje dobro. V
krizi je večina invalidskih podjetij, ki nimajo samostojnega proizvodnega programa oz.
lastne dejavnosti ali pa izvajajo le določeno fazo za materinsko podjetje.
Zaradi zgodovinske žilice, ki se skriva v vsakem od nas, nam ni vseeno za preteklost.
Zaradi odločitev, ki jih moramo sprejeti, pa nas zanima prihodnost. Za pravilne in
pravočasne odločitve o poslovanju potrebujemo kakovostne in pravočasne informacije, ki
so ključne za obstanek in dolgoročno preživetje podjetij.
Pri analizi uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij ter upoštevanju posebnosti poslovanja
le-teh ugotovimo, da imajo državne podpore invalidskim podjetjem v obliki odstopljenih
prispevkov vpliv na informacijo, ki nam jo dajejo računovodski izkazi teh podjetij. Vendar
so računovodski izkazi invalidskih podjetij sestavljeni in prikazani na podlagi trenutnih
računovodskih in zakonodajnih rešitev. Torej kot takšni zagotavljajo pravo in dejansko
sliko poslovne uspešnosti invalidskega podjetja, saj so tudi revidirani z izkazanim
pozitivnim mnenjem revizorja ter primerni za kontrolo namenske porabe odstopljenih
109
prispevkov s strani pooblaščenih institucij. Navedeno kaže na to, da hipotezo, da obstoječe
računovodske rešitve ne zagotavljajo realne (prave, dejanske) slike poslovne uspešnosti
invalidskih podjetij v Sloveniji za zunanje in notranje uporabnike informacij, za zunanje
uporabnike informacij ovržemo ter potrdimo za notranje uporabnike informacij, kar smo
prikazali tudi s praktičnimi primeri.
Za uspešno vodenje, obvladovanje poslovanja podjetja oz. uresničevanje strategije je nujno
potrebna podpora računovodstva, in sicer poslovodnega računovodstva, kot procesa
opredeljevanja, merjenja, zbiranja, razčlenjevanja, pripravljanja in sporočanja informacij,
ki so vedno vrednostno izražene ter dopolnjene z neračunovodskimi kazalniki in podatki.
V času velike dinamike gospodarstva, potrebe po iskanju novih trgov, združitvah ter
prevzemih ipd., lastnik in okolje zahtevajo od podjetja oz. poslovodstva stalno preverjanje
poslovanja v skladu s postavljenimi načrti. Cilji in strategije ter njim prilagojeni načrti
morajo biti merljivi, saj nam to predstavlja osnovo za nadzor nad pravilnostmi usmeritev in
izvedbo. Odmiki od načrtovanega pa so koristne informacije za ukrepanje. Bistvo vseh
pripravljenih analiz pa je pridobiti pravo informacijo ob pravem času.
Za lažje uresničevanje strategije je smiselno, predvsem v velikih podjetjih, le-ta razčlenit
na obvladljive dele (organizacijske enote, divizije) ter imenovat odgovorno osebo. Pri tem
nastajajo na organizacijski ravni odgovornosti, ki se imenujejo mesta odgovornosti. V naši
analizi obravnavamo predvsem poslovnoizidna mesta odgovornosti (profitne centre), za
katere definiramo aktivnosti, planiramo in merimo rezultate delovanja in poslovanja ter
določimo odgovornega managerja.
Tako menimo, da je za spremljavo uspešnosti podjetja za notranje uporabnike informacij v
invalidskih podjetjih najprimernejši prilagojen izkaz poslovnega izida. Za potrebe
presojanja učinkov in uspešnosti na ravni organizacijskih enot pa zunanje in notranje
poročanje na nivoju podjetja ni primerno v celoti, saj ne vključuje dejstva, da so invalidi
težje zaposljiva delovna sila.
Zato smo v predlog spremljave uspešnosti poslovanja posamezne organizacijske enote
vključili posebnosti poslovanja invalidskih podjetij (analizo z odstopljenimi prispevki) ter
zaradi dolgoročnega obstoja ob tem upoštevali likvidnostni vidik. Poleg spremljave skozi
prizmo ekonomije so pri odločanju in poslovanju bistvenega pomena tudi neračunovodske
informacije, ki jih pridobivamo iz kazalnikov v uravnoteženem sistemu kazalnikov. Za
presojanje uspešnosti poslovodenja na mestih odgovornosti pa predlagamo nadgradnjo
modela merjenja uspešnosti s sistemom nagrajevanja, katerega spremenljivi del je vezan na
uravnotežen sistem kazalnikov. Motivirani in zadovoljni zaposleni so namreč ključ do
uspeha in če želimo strategijo resnično vključiti v vsakodnevno poslovno življenje
podjetja, moramo v proces aktivno vključiti vse ključne sodelavce v podjetju.
110
SEZNAM VIROV
LITERATURA
1. Anthony, Robert N. in Vijay Govindarajan. 2001. Management Control System.
Tenth Edition. New York: McGraw-Hill.
2. Atkinson, Anthony A., Rajiv D. Banker, Robert S. Kaplan in S. Mark Young. 2001.
Management Accounting. Upper Saddle River, New Jersey: Prentice Hall.
3. Atkinson, Anthony A. 2001. Management Accounting. Upper Saddle River:
Prentice Hall.
4. Atkinson A., R. Balakrishan, P. Booth, M.J. Cote, T. Groot, T. Malmi, H. Roberts,
E. Uliana, A. Wu. 1997. New Directions in Management Accounting Research. The
Journal of Management Accounting Research 9: 79−108.
5. Belak, Janko. 1997. Podjetniško planiranje kot orodje managementa. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta. Inštitut za podjetništvo in management malih
podjetij.
6. Belak, Vinko. 2006. Kontroling profitnih centara. V: Računovodstvo i kontroling u
postizanju uspješnosti poslovanja, urednik: M. Habek. Zagreb: Hrvatski
računovođa.
7. Bergant, Živko. 1995. Sistem kompleksne analize finančnega položaja podjetja.
Ljubljana: ITEO – Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo.
8. Berry, Anthony J., Jane Broadbent in David Otley. 2005. Management Control:
Theories, Issues and Performance. New York: Pal grave Macmillan.
9. Bleicher, K. 1994. Normatives Management. Politik, Verfassung und Philosophie
des Unternehmens. Das St. Galler Management-Konzept. Frankfurt/New York:
Campus Verlag.
10. Brigham, Eugene F., Louis C. Gapenski in Phillip R. Daves. 1999. Intermediate
Financial Management (Sixth Edition). Fort Worth: The Dryden Press.
11. Brodil, Wolfgang. 2005. Invalidi v avstrijskem pravnem redu. V Nediskriminacija
in enake pravice invalidov v zakonodaji: zbornik predavanj, urednik C. Uršič in
A.Tabaj. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
12. Buckley, Mike. 2003. UK Disability policy: Changing the Mindset. V Zaposlovanje
invalidov med politiko in prakso, urednik C. Uršič. Ljubljana: Inštitut Republike
Slovenije za rehabilitacijo, Zveza delovnih invalidov Slovenije.
13. Čufer, Anka in Aleksandra Tabaj. 2004. Zaposlovanje invalidov v invalidskih
podjetjih. Socialno delo 2/3: 79−85.
14. Davenport T.H. 2000. Putting the I in IT. Mastering Information Management.
London: Prentice Hall.
15. Despouy, Leandro. 1991. Human Rights and Disabled Persons. Geneva: United
Nations.
16. Drury, Colin. 1994. Costing an Introduction. London: Chapman & Hall.
17. Dulc,
Janez.
(2003).
Vodenje
podjetij
[online].
Dostopno
na:
http://www.jenzdulc.com/teksti/pdf/VODENJE%20PODJETIJ%20december%202
003.pdf [14. 1. 2007].
18. Filipič, Drago in Tanja Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
19. Gazely, Alicia in Michael Lambert. 2006. Management Accounting. London:
SAGE Publications Ltd.
111
20. Gowthorpe, Cathrine. 2008. Management Accounting. London: South-Western
Cengage Learning.
21. Hafner, Andraž. 2007. Zakonodaja po evropskih državah še neusklajena. Finance
139: 24.
22. Hanlon, Danica. 2003. Unlocking Potential – UK Experiences of Why it Helps
Business to Employ Disabled People. V Zaposlovanje invalidov – med politiko in
prakso, urednik C. Uršič. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo,
Zveza delovnih invalidov Slovenije.
23. Hansen in Mowen. 1992. Management Accounting. Cincinnati: South-Western
Publishing.
24. Helfert, Erich A. 2001. Financial Analysis: Tools and Techniques. A Guide for
Managers. New York: McGraw-Hill.
25. Hieng, R., S. Koželj, M. Odar, M. Prusnik in V. Zupančič. 2008. Ponazoritve
knjiženj najpogostejših in bolj zapletenih poslovnih dogodkov. IKS Revija za
računovodstvo in finance 9−10: 7−301.
26. Hočevar, Marko. 1995. Oblikovanje računovodskih informacij za poslovodsko
nadziranje po mestih odgovornosti. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in
revizorjev Slovenije.
27. Hočevar, Marko. 1996. Upravljalne računovodske informacije za poslovodsko
odločanje v slovenskih podjetjih. IKS, Revija za računovodstvo in finance 23:
69−86.
28. Hočevar, Marko. 2004. Dejavniki oblikovanja poslovodnega računovodstva.
Računovodstvo za notranje potrebe podjetij 2004, 23−45.
29. Horngren, Charles T. 1978. Introduction to Management Accounting, 4th Edition.
London: Prentice Hall.
30. Horngren, Charles T., Srikant M. Datar in George Foster. 2006. Cost Accounting. A
Managerial Emphasis. Twelfth Edition. Upper Saddle River, New Jersey: Prentice
Hall.
31. Igličar, Aleksander, in Marko Hočevar. 1997. Računovodstvo za managerje.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
32. Kalčič, Miran. 2005. Novi kvotni sistem zaposlovanja invalidov: obvezne kvote kot
ukrep spodbujanja zaposlovanja invalidov. HRM (Human Resource Management) –
strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu 8: 16−23.
33. Kaplan, Robert S., in David Norton. 2000. Uravnotežen sistem kazalnikov. The
Balanced Scorecard. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
34. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor:
Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
35. Korošec, Bojana. 2007. Računovodstvo za managerje in podjetnike. Študijsko
gradivo (novelirano glede na SRS 2006). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
36. Kotnik, Olga. 2006. Poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji v luči prejšnje in
sedanje zakonodaje ter računovodskih standardov. Revizor 4/06: 23−47.
37. Kresal, Barbara. (2006). Mednarodno in primerjalno-pravni pregled položaja
invalidov glede zagotavljanja enakih možnosti za zaposlitev in delo ter spodbujanja
prehoda iz pasivnih oblik varstva v aktivno zaposlitev (OECD, MOD, SE, EU)
[online]. Dostopno na:
http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/page
uploads/dokumenti__pdf/invalidi_soc_varstvo_trg_dela.pdf [18. 5. 2008].
38. Mlakar, Sebastijan in Irena Debeljak. 2007. Vloga analiz v okviru kontrolinga pri
poslovnem odločanju v Skupini Mercator. V Zbornik referatov. 13. strokovno
112
posvetovanje o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, urednik T.
Čater. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, Sekcija za poslovno analizo.
39. Mramor, Dušan. 1993. Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
40. Needles, Belverd E. Jr. in Susan V. Crosson. 2005. Managerial Accounting. New
York: Houghton Mifflin Company.
41. Osteryoung, Jerome S., Derek L. Newman in Leslie George Davies. 2007. Small
Firm Finance. An Entrepreneurial Analysis. Fort Worth: The Dryden Press.
42. Peljhan, Darja. 2008. Sodobna orodja v analizi poslovanja: predstavitev in možnost
njihove uporabe v slovenskih podjetjih. [online]. [14. 5. 2008] Dostopno na:
http://miha.ef.uni-lj.si/_dokumenti3plus2/191005/Predavanje6-Sodobnaorodjavana
liziposlovanja.pdf. [5. 11. 2008].
43. Potočnik, Vekoslav. 1995. Kalkulacije za podjetnike, obrtnike, trgovce ...Ljubljana:
Gospodarski vestnik.
44. Porter, E. Michael. 1996. What is strategy? Harvard Business Review november –
december 1996: 61−78.
45. Primec, Andreja. 2002. Invalidsko podjetje. Pravna praksa: časopis za pravna
vprašanja 41: 9.
46. Pučko, Danijel. 2003. Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
47. Pučko, Danijel. 2004. Analiza poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
48. Rebernik, Miroslav in Leon Repovž. 2000. Od ideje do denarja: podjetniški proces.
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
49. Slapničar, Sergeja in Frank Hartmann. 2008. Analiza dejavnikov pravičnosti
merjenja uspešnosti in nagrajevanj managerjev. V Zbornik referatov. 14. strokovno
posvetovanje o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, urednik T.
Čater. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije, Sekcija za poslovno analizo.
50. Šalamun, Andreja. 2007. Menedžerje skrbijo spremembe zakonodaje. Finance 139:
22.
51. Šinkovec, Jurij, Nataša Koselj in Andrej Eror. 2005. Davek od dohodkov
invalidskih podjetij v državah EU. Ljubljana: Državni zbor.
52. Tracy, John A. 1999. How to read a Financial Report: Wringing Vital Signs out of
the Numbers. Fifth Edition. New York: John Wiley & Sons, Inc.
53. Turk, Ivan, Slavka Kavčič in Majda Kokotec-Novak. 1997. Poslovodno
računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
54. Turk, Ivan, Slavka Kavčič in Majda Kokotec-Novak. 2003. Poslovodno
računovodstvo. Dopolnjena izdaja. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in
revizorjev Slovenije.
55. Turk, Ivan, S. Kavčič, N. Klobučar, B. Mörec, D. Vidic. 2003. Osnove
poslovodnega računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
56. Turk, Ivan. 2008. Vloga poslovodnega računovodstva v sodobnih razmerah.
Poslovodno računovodstvo 1/2008: 9−13. Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.
57. Ullrich, Eva. 2005. Zakonodaja, ki podpira nediskriminacijo in enakopravnost.
Napredek pri obravnavi invalidov v Zvezni Republiki Nemčiji. V Nediskriminacija
in enake pravice invalidov v zakonodaji: zbornik predavanj, urednik C. Uršič in
A.Tabaj. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
58. Uršič, Cveto in Janez Drobnič. 1995. Zaposlovanje invalidov. Ljubljana: Inštitut
Republike Slovenije za rehabilitacijo in Republiški zavod za zaposlovanje.
59. Uršič, Cveto. 2002a. Delavnica – motivacija delodajalcev za zaposlovanje. V
Zaposlovanje invalidov v Evropski uniji in v državah v tranziciji. Enake možnosti
113
za zaposlovanje invalidov. Zbornik kongresa FIMITIC (Mednarodna zveza telesnih
invalidov) 2001, urednik Marjan Kroflič, Cveto Uršič. Ljubljana: Zveza delovnih
invalidov Slovenije.
60. Uršič, Cveto. 2002b. Predkongresni dokument za pripravo kongresa FIMITIC.
Enake možnosti-zaposljivost invalidov. 26. oktober 2001−Praga. V Zaposlovanje
invalidov v Evropski uniji in v državah v tranziciji. Enake možnosti za zaposlovanje
invalidov. Zbornik kongresa FIMITIC (Mednarodna zveza telesnih invalidov) 2001,
urednik Marjan Kroflič, Cveto Uršič. Ljubljana: Zveza delovnih invalidov
Slovenije.
61. Uršič, Cveto. 2003. Zaposlovanje invalidov – med politiko in prakso v Evropski
uniji in Sloveniji. V Zaposlovanje invalidov med politiko in prakso, urednik C.
Uršič. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Zveza delovnih
invalidov Slovenije.
62. Uršič, C., D. Peterlin, A. Tabaj, T. Dular, A. Fatur Videtič, M. Kalčič, L. Kovač, K.
Destovnik, J. Zavrl, R. Kruhar Puc. 2007. Zaposlitvena rehabilitacija in
zaposlovanje invalidov. Zbirka predpisov s področja invalidskega varstva z
uvodnimi pojasnili. Ljubljana: Centerkontura.
63. Vance, E. David. 2003. Financial Analysis & Decision Making – tools and
techniques to solve financial problems and make effective business decisions. New
York: McGraw – Hill.
64. Vrzel, Damijana. 2005. Računovodstvo odstopljenih prispevkov v invalidskih
podjetjih. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
65. Zaviršek, Darja. 2006. Poročilo o udeležbi na znanstvenem srečanju. Enake
možnosti pri zaposlovanju hendikepiranih ljudi v Evropi [online]. Dostopno na:
http://www.handyworldsi.com/slo/article.php?story=20060524124334382&query=kvotni%2Bsistem [15.
9. 2007].
66. Young, S. Mark. 2001. Readings in Management Accounting. Third Edition. Upper
Saddle River, New Jersey: Prentice Hall.
114
VIRI
1. DTI - Department for Trade and Industry. 2002. Social Enterprise: a Strategy for
Success [online]. Available: http://www.sustainweb.org/pdf/StrategyforSocial
Enterprise_ProgressReport_2003.pdf [30. 11. 2008].
2. EC – European Commission. 2003. Social protection of people with disabilities,
MISSOC – info 1/2003. Luxemburg: Office for Official publications of the
European Communities.
3. EC – European Commission. 2005. MISSOC - Mutual Information System on
Social Protection 2004, Social protection in the Member states of the EU, of the
EEA and in Switzerland. Luxemburg: Office for Official publications of European
Communities.
4. EC – European Commission. 2007a. Situation of disabled people in the European
Union: the European Action Plan 2008−2009. Brussels: Commission of the
European Communities.
5. EC - European Commission. CSES - Centre for Strategy & Evaluation Services.
2007b. Non – discrimination mainstreaming – instruments, case studies and way
forwards.
6. EC - European Commission. Directorate-General Employment, Social Affairs and
Equal Opportunities and Directorate-General Communication. 2007c. Special Euro
barometer. Discrimination in the European Union.
7. IBON 2008/II – Bonitete poslovanja. 2008. [online]. Dostopno na: www.ibon.com.
8. ILO - International Labour Office. 2002. Managing disability in the workplace.
ILO code of practice. Geneva: ILO.
9. ILO - International Labour Office. 2004. Achieving Equal Employment
Opportunities for People with Disabilities through Legislation: Guidelines.
10. JAPTI - Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije.
2005. Študija obstoječega stanja na področju socialne ekonomije v Sloveniji: s
pripravo modela uvajanja socialnega podjetništva: uvajanje modela socialnega
podjetništva v treh pilotskih regijah v Sloveniji. Ljubljana.
11. Letno poročilo invalidskega podjetja X za leto 2005.
12. Letno poročilo invalidskega podjetja X za leto 2006.
13. Letno poročilo invalidskega podjetja X za leto 2007.
14. MDDSZ - Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. Direktorat za invalide.
Informacija o invalidskih podjetjih v Republiki Sloveniji – pregled stanja, junij
2005.
15. MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2007. Akcijski program
za invalide 2007–2013. [online]. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si
/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/api_07_13.pdf [26. 1. 2009].
16. MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. 2008. Invalidska
podjetja v Republiki Sloveniji. Pregled stanja 2006. Ljubljana.
17. OECD - Organization for Economic Cooperation and Development. Center for
Entrepreneurship, SMEs and local Development. LEED – Local Economic and
Employment development. 1999. Social Enterprises.
18. OECD – Organization for Economic Cooperation and Development. 2003.
Transforming Disability into Ability, Policies to promote Work and Income
Security for Disabled People. Paris.
19. OZN – Organizacija Združenih narodov. Generalna skupščina Združenih narodov.
1993. Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov [online]. Dostopno
115
na: http://www.zveza-zdis.si/index.php?module=ContentExpress&func=display&
ceid=71&meid= [7. 11. 2007].
20. OZN. 2006. Convention on the Rights of Persons with Disabilities.
21. Strateško – razvojni načrt invalidskega podjetja X za obdobje 2008–2012.
22. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2002. Standardna klasifikacija
dejavnosti 2002 [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/klasje/klasje.asp [30. 1.
2009].
23. SURS – Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Invalidi, starejši in druge osebe
s posebnimi potrebami v Sloveniji. Ljubljana.
24. UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj. 2009. Znižanje gospodarske
aktivnosti v letošnjem letu [online]. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin
/user_upload/sporocila_za_javnost/pomladanska_napoved2009.pdf [29.3.2009].
25. Uradni list EU L 083. 1999. Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o
določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES.
26. Uradni list EU L 303. 2000. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000
o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
27. Uradni list EU L 214. 2008. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta
2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo
členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah).
28. Uradni list EU L 320. 2008. Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra
2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z
Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta.
29. Uradni list EU L 21. 2009. Uredba Komisije (ES) št. 70/2009 z dne 23. januarja
2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih
računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega
parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega
poročanja (MSRP).
30. Uradni list RS. 1992. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ZZVZZ 9/92, s spremembami in dopolnitvami.
31. Uradni list RS. 1993. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji 67/1993, s
spremembami in dopolnitvami.
32. Uradni list RS. 1999. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 106/1999,
s spremembami in dopolnitvami.
33. Uradni list RS. 2001. Slovenski računovodski standardi 2001 107/2001.
34. Uradni list RS. 2001. Zakon o revidiranju 11/2001, s spremembami in
dopolnitvami.
35. Uradni list RS. 2002. Zakon o invalidskih organizacijah 108/2002, s spremembami
in dopolnitvami.
36. Uradni list RS. 2002. Zakon o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona
59/2002.
37. Uradni list RS. 2003. Zakon o davku od dobička pravnih oseb 14/2003.
38. Uradni list RS. 2004. Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti
25/2004.
39. Uradni list RS. 2004. Zakon o spremljanju državnih pomoči. 37/2004.
40. Uradni list RS. 2004. Uredba o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih
državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis«. 61/2004, s spremembami
in dopolnitvami.
116
41. Uradni list RS. 2005. Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije
plače za invalide 117/2005.
42. Uradni list RS. 2005. Slovenski računovodski standardi 2006 118/2005.
43. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku na izplačane plače 21/2006.
44. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb 117/2006.
45. Uradni list RS. 2006. Zakon o davku na dodano vrednost 117/2006, s
spremembami in dopolnitvami.
46. Uradni list RS. 2006. Zakon o gospodarskih družbah. 42/2006.
47. Uradni list RS. 2006. Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
110/2006.
48. Uradni list RS. 2006. Zakon o javnem naročanju 128/2006.
49. Uradni list RS. 2007. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov 32/2007.
50. Uradni list RS. 2007. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov
16/07.
51. Uradni list RS. 2007. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju. 126/2007.
52. Uradni list RS. 2008. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti 17/2008.
53. Uradni list RS. 2008. Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in
Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (MKPI). 37/2008.
54. ZIPS – Zavod invalidskih podjetij Slovenije. 2009a. Podatki o poslovanju
invalidskih podjetij v letu 2008. Ljubljana.
55. ZIPS - Zavod invalidskih podjetij Slovenije. 2009b. Stališča do Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju
invalidov (delovno gradivo z dne 12.5.2009). Ljubljana.
56. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2003. Kazalci gibanj na trgu
dela in aktivnosti Zavoda (december 2003). Ljubljana.
57. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2004. Kazalci gibanj na trgu
dela in aktivnosti Zavoda (december 2004). Ljubljana.
58. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2005. Mesečne informacije,
december 2005, letnik 12, številka 12. Ljubljana.
59. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2006. Mesečne informacije,
december 2006, letnik 13, številka 12. Ljubljana.
60. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2007. Mesečne informacije,
december 2007. Ljubljana.
61. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2008. Poslovni načrt Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje za leto 2008. Ljubljana.
62. ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2009. Spodbujanje
zaposlovanja invalidov: temeljni mednarodni in nacionalni predpisi in programi.
Ljubljana.
1
PRILOGA
PRILOGA 1: SEZNAM INVALIDSKIH PODJETIJ TER PODATKI O POSLOVANJU ZA LETO 2007
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
Naslov
Prih. od
prodaje
Celotni
prih.
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
Glavna dejavnost
1
CRI Celje d.o.o.
Oblakova 34
Celje
72
2.120.346
2.480.000
0
0
370.660
2.844.994
180.020
20.919
1.143
2
BODOČNOST MARIBOR
d.o.o.
Dalmatinska
ulica 1
Maribor
56
1.680.325
2.124.199
5.030
5.030
1.854.989
3.535.276
48.567
20.890
1.118
LAMA INDE d.o.o.
BIROGRAFIKA BORI
d.o.o.
Dekani 5
Linhartova
cesta 1
Dekani
62
1.236.530
1.444.824
54.695
54.695
25.038
727.733
441.284
-
-
Ljubljana
83
4.352.643
5.221.823
79.957
79.957
1.154.262
7.431.245
724.579
35.462
1.569
Gorenje
Skopice 46
Industrijska
cesta 5
Kromberk
Krška vas
43
1.139.020
1.406.807
24
0
362.490
723.690
79.814
-
-
6
ELEKTRON d.d.
MEBLO
KOVINOPLASTIKA
d.o.o.
Nova Gorica
28
739.498
954.011
14.098
10.368
677.121
2.101.592
70.166
-
-
7
DOM DVA TOPOLA
d.o.o.
Levstikova
ulica 1
Izola
10
671.933
931.056
71.517
71.517
1.948.524
3.971.109
230.931
39.188
960
8
INDE Salonit Anhovo
d.o.o.
Vojkova ulica
83
Deskle
97
2.062.036
2.557.611
-13.096
-13.096
365.596
2.958.024
180.856
19.479
1.043
9
INDE d.o.o.
Prvomajska 14
Sevnica
125
1.296.959
1.883.620
24
0
60.090
776.745
-7.472
12.665
755
10
LIKO MODUS d.o.o.
Vrhnika
75
1.107.628
1.516.411
-5.863
-6.256
96.265
483.731
-40.399
15.607
931
11
SONCE d.o.o.
Verd 107
Rožanska ulica
2
Ljubljana
23
287.315
392.373
0
0
10.207
133.400
24.568
-
-
12
NOVOLES-PRIMARA
d.o.o.
Na žago 6
Straža
57
6.653.410
6.972.997
60.920
60.920
1.241.049
3.130.965
236.789
-
-
3
4
5
N/85.324 Dejavnost
varstveno delovnih
centrov
M/80.422 Drugo
izobraževanje,izpopolnjev
anje in usposabljanje
DJ/28.6 Proizvodnja
rezilnega in drugega
orodja, ključavnic, okovja
DE/22.220 Drugo
tiskarstvo
DL/32.3 Proizvodnja
radijskih in televizijskih
sprejemnikov, naprav in
opreme za snemanje in
predvajanje zvoka in slike
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
N/85.141 SAMOSTOJNE
ZDRAVSTVENE
DEJAVNOSTI, KI JIH NE
OPRAVLJAJO
ZDRAVNIKI
DI/26.6 Proizvodnja
izdelkov iz betona,
cementa, mavca
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
DD/20.3 Stavbno
mizarstvo
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
DD/20.2 Proizvodnja
furnirja, vezanega in
slojastega lesa, ivernih,
vlaknenih in drugih plošč
Krali
ček
0,98
0,54
3,69
1,42
0,91
0,67
10,33
0,88
0,68
0,01
2,00
0,84
2
Naziv invalidskega
podjetja
Naslov
Novomeška
cesta 5
Povp.
št.
zap.
Kočevje
Prih. od
prodaje
Celotni
prih.
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
13
NOLIK d.o.o.
14
PROMIS d.o.o.
15
SET d.d.
16
ZAUPANJE d.o.o.
Muljava 55
Vevška cesta
52
Lesničarjeva
ulica 5
11
432.584
454.892
0
0
10.270
17
ŽELVA d.o.o.
Samova ulica 9
Ljubljana
150
2.277.149
4.045.701
49.329
49.329
238.174
18
AKRON d.o.o.
Barletova 4
Medvode
40
3.149.210
3.459.255
344.897
344.897
445.122
19
LAMIL d.o.o.
Ljubljanska 67
Kočevje
16
554.739
674.227
7.900
7.900
20
LOKATEKS d.o.o.
Škofja Loka
102
5.172.408
5.792.375
152.759
21
MAGNET d.o.o.
Kidričeva 75
Cesta Leona
Dobrotinška 3
Šentjur
15
174.446
264.394
22
SLAP d.o.o.
146.271
UNIDEL d.o.o.
Škofja Loka
Slovenska
Bistrica
10
23
Trata 40
Kraigherjeva
37
53
24
OKNA KLI d.o.o.
Tovarniška 36
Logatec
25
GORENJE IPC d.o.o.
Partizanska 12
26
LEVAS KRŠKO d.o.o.
27
BUKEV d.o.o.
28
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
19
971.388
977.261
-259.130
-284.739
1.768.962
8.820.440
-438.704
27.011
1.907
16
552.958
563.362
-140.403
-140.403
751.127
2.006.986
-15.416
15.156
914
206
23.758.687
24.757.406
145.041
66.754
1.477.216
26.697.458
2.568.574
36.338
1.097
246.045
56.126
20.543
1.248
5.038.955
480.385
-
-
2.265.570
525.973
35.971
12.286
647.113
-9.423
18.636
155.766
298.249
7.161.136
748.176
21.357
2.094
2.094
8.763
74.932
-18.989
13.362
181.682
-55.502
-55.502
16.985
234.971
-65.881
9.489
2.622.767
2.787.127
33.419
33.419
36.779
1.547.292
256.163
18.219
128
7.617.241
8.387.940
-473.642
-473.642
20.865
2.464.744
-322.588
15.799
Velenje
802
24.122.538
27.075.083
1.320.724
1.306.278
92.622
19.169.520
4.813.228
20.598
Tovarniška 18
Krško
122
2.854.653
3.601.695
29.079
26.775
264.088
2.735.727
5.000
16.950
Lovrenc na
Pohorju
45
1.360.110
1.680.913
-24
0
11.545
1.253.062
91.795
16.312
INO d.o.o.
Kovaška cesta
100
Cesta v
Trnovlje 7
Celje
68
7.301.270
7.831.812
212.690
204.534
713.570
7.790.360
812.141
31.910
29
JORDAN d.o.o.
Spodnji Stari
Grad 9
Krško
23
292.470
405.329
15.570
15.570
9.101
232.424
22.996
14.914
30
MFC d.o.o.
Tovarniška ul.
10
Kidričevo
5
334.402
376.700
18.382
18.382
14.835
231.204
48.462
29.765
Ivančna
Gorica
LjubljanaPolje
Celje
Glavna dejavnost
DN/36.1 Proizvodnja
pohištva
DL/31.2 Proizvodnja
naprav za distribucijo in
krmiljenje elektrike
DE/22.2 Tiskarstvo in z
njim povezane storitve
F/45.4 Zaključna
gradbena dela
N/85.3 Socialno varstvo
DN/36.1 Proizvodnja
1.540 pohištva
DE/22.2 Tiskarstvo in z
972 njim povezane storitve
DB/18.2 Proizvodnja
1.039 drugih oblačil in dodatkov
DN/36.6 Druge
801 predelovalne dejavnosti
DB/17.4 Proizvodnja
tekstilnih izdelkov, razen
751 oblačil
DB/18.2 Proizvodnja
1.043 drugih oblačil in dodatkov
DD/20.3 Stavbno
822 mizarstvo
DL/31.6 Proizvodnja
električne opreme za
stroje in vozila ter druge
880 električne opreme
DD/20.4 Proizvodnja
935 lesene embalaže
DD/20.1 Žaganje in
skobljanje lesa ter
968 impregniranje lesa
DE/22.2 Tiskarstvo in z
1.465 njim povezane storitve
DL/33.2 Proizvodnja
merilnih, kontrolnih,
preizkuševalnih,
navigacijskih in drugih
instrumentov in naprav,
razen opreme za
industrijsko procesno
851 krmiljenje
G/52.4 Trgovina na
drobno v drugih
1.632 specializiranih prodajalnah
Krali
ček
-1,59
-1,65
0,59
2,03
1,07
3,22
0,39
1,10
-0,27
-4,96
1,39
-1,95
3,31
0,59
0,46
1,03
2,11
3,43
3
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
Naslov
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
Glavna dejavnost
Ljubljana
Šentvid
30
564.336
764.971
34.431
34.431
27.070
1.702.123
57.577
20.406
Celje
20
1.948.760
2.033.147
98.744
83.385
0
12.219.986
-
21.207
Kidričevo
97
2.082.026
2.719.892
2.097
3.889
73.072
3.525.343
-
-
Ljubljana
68
3.410.579
3.995.903
566.556
497.872
4.138.781
13.733.360
968.783
27.287
Novi trg 5
Novo mesto
18
259.015
366.502
-3.390
-3.390
8.763
130.671
-11.600
12.844
KODEL d.o.o.
Miklavška 59
Hoče
40
1.401.057
1.703.375
8.722
8.722
19.930
1.223.314
63.918
19.921
37
GLIN IPP d.o.o.
Lesarska 10
Nazarje
59
2.056.305
3.360.305
471.614
471.614
779.369
2.618.759
562.603
23.652
38
VEGRAD INDE d.o.o.
Simona
Blatnika 5
Velenje
175
4.889.743
9.886.628
17.334
26.634
14.284
5.368.448
-1.185.873
26.573
39
GARHILL d.o.o.
19
1.189.476
1.311.840
-44.665
-44.665
102.324
845.407
-19.798
10.950
40
IGD d.o.o.
Ljubljana
6
215.621
260.617
-22.654
-22.654
8.867
1.164.370
-14.149
19.972
41
REHA CENTER d.o.o. (v
stečaju)
Ptuj
-
-
-
-
-
-
-
-
-
150
2.123.613
2.602.672
21.147
21.147
86.150
1.328.111
164.132
12.594
1.152 DE/22.1 Založništvo
DE/22.2 Tiskarstvo in z
609 njim povezane storitve
F/45.2 Gradnja objektov in
1.072 delov objektov
DD/20.3 Stavbno
1.160 mizarstvo
G/52.1 Trgovina na
drobno v nespecializiranih
1.110 prodajalnah
DH/25.2 Proizvodnja
1.089 izdelkov iz plastičnih mas
DE/22.2 Tiskarstvo in z
1.402 njim povezane storitve
G/52.3 Trgovina na
drobno s farmacevtskimi,
medicinskimi,
kozmetičnimi in toaletnimi
- izdelki
DJ/28.7 Proizvodnja
759 drugih kovinskih izdelkov
31
SKIPPER d.o.o.
32
CETIS GRAF d.d.
33
REVITAL d.o.o.
34
SALOMON d.o.o.
Tacenska c. 29
Gaji 1a,
Trnovlje pri
Celju
Tovarniška
cesta 10
Cesta 24.
junija 23
35
IRIS d.o.o.
36
42
43
IP RIBNICA d.o.o.
KOVINARSKA IPO
d.o.o.
44
Tovarniška 51
Ob dolenjski
železnici 58
Jadranska 17
Opekarska
cesta 45
Ruše
Ribnica
Krali
ček
1.223 K/72.3 Obdelava podatkov
0 N/85.3 Socialno varstvo
A/01.1 Pridelovanje
- kmetijskih rastlin
Krško
23
471.525
652.664
12
0
41.729
1.245.845
2.432
14.417
1.335
PRALIK d.o.o.
CKŽ 137
Tovarniška
cesta 10
Kidričevo
10
433.787
492.638
42.713
38.685
42.384
973.143
123.834
31.839
1.648
45
SICO d.o.o.
Arja vas 104
Petrovče
53
4.171.236
4.553.395
186.636
168.110
62.594
5.109.370
675.379
33.838
1.335
46
SINET d.d.
141
2.628.051
3.549.314
69.008
530.185
62.594
3.634.337
530.185
16.116
910
47
TIM SVETLOBA d.o.o.
Grajska pot 8
Hrastnik
Spodnja Rečica
77
Laško
73
1.237.933
1.375.608
60.590
60.590
8.763
839.892
313.593
17.547
943
48
TINDE d.o.o.
Trebnje
27
1.109.953
1.243.328
145.759
127.882
137.707
2.265.480
297.570
28.301
1.365
49
VARGAS AL d.o.o.
Prijatljeva 12
Tovarniška
cesta 10
42
1.507.177
1.579.269
1.133
7.478
41.393
1.050.002
483.149
32.753
1.698
50
DVZ PONIKVE, d.o.o.
Ponikve 76
Kidričevo
VidemDobrepolje
15
502.168
527.027
7.816
7.816
72.667
454.990
149.652
18.511
1.123
N/85.3 Socialno varstvo
O/93.0 Druge storitvene
dejavnosti
DJ/28.1 Proizvodnja
gradbenih kovinskih
izdelkov
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
DH/25.2 Proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas
DJ/28.1 Proizvodnja
gradbenih kovinskih
izdelkov
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
DJ/28.7 Proizvodnja
drugih kovinskih izdelkov
2,93
1,72
-0,16
0,46
3,38
0,01
-0,51
-0,47
1,80
0,24
9,07
1,13
2,81
8,99
6,28
3,94
7,32
4
Naziv invalidskega
podjetja
51
ŠMID & VEHOVAR
d.o.o.
52
NIVALIS d.o.o.
53
SŽ - ŽIP d.o.o.
54
56
VAZI d.o.o.
ALPOS POSEBNE
STORITVE d.o.o.
PONUDBA d.o.o. (v
stečaju)
57
VARNOST INPOD d.o.o.
58
55
Povp.
št.
zap.
Naslov
Ponikve 102
Savinjska
cesta 4
Kolodvorska
11
Železarska
cesta 3
Ulica Leona
Dobrotinška 2
VidemDobrepolje
Nazarje
Ljubljana
Štore
Šentjur
Celje
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
3
76.905
82.932
-21.118
-21.118
15.740
92.158
-1.489
12.840
1.264
43
1.211.858
1.386.498
3.462
3.462
8.770
598.167
86.297
14.513
801
741
14.315.455
17.328.787
-19
0
69.052
7.904.923
1.373.867
13.220
943
46
1.401.015
1.528.806
4.511
5.687
12.519
537.727
109.299
-
-
121
4.213.082
5.151.444
21.935
12.894
187.782
4.996.382
163.907
15.765
1.060
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Maribor
126
3.567.360
4.264.310
130.812
119.125
41.729
2.561.392
493.060
20.735
1.114
TURNA d.o.o.
Dobojska 1
Kraljeviča
Marka ulica 5
Štrbenkova
cesta 10
Velenje
135
1.026.392
1.376.159
-
-1.193.195
10.000
9.674.214
-
-
-
59
PAK 4 IP d.o.o.
Loke pri
Zagorju 11a
Kisovec
57
4.061.450
4.358.485
-80.177
-95.607
22.943
4.939.313
29.317
18.177
935
60
IP TP INTARZIJA d.o.o.
Aškerčeva 7
Brežice
42
942.235
1.101.388
-67.547
-67.547
568.500
1.455.646
-26.036
-
-
61
VESPER d.o.o.
Ljubljana
6
791.010
831.008
18.394
17.114
8.763
477.878
24.239
18.853
743
62
LITI d.o.o.
Plemljeva 8
Kidričeva cesta
1
123
2.444.355
2.976.088
175.531
175.531
14.083
1.571.943
572.622
18.853
826
63
MURALIST d.o.o.
Plese 2
Litija
Murska
Sobota
605
4.645.314
6.710.548
-10
0
8.763
1.386.506
461.597
10.666
601
64
SNEŽNIK SINPO d.o.o.
Kočevska reka
1a
Kočevska
reka
101
2.521.887
3.107.936
-182.899
-215.513
1.462.757
1.566.985
-101.538
18.302
1.114
65
IPB d.o.o. (BLUES
d.o.o.)
Štrbenkova 10
Velenje
100
2.351.629
5.083.430
1.229.250
918.246
2.444.617
1.871.575
-
35.512
1.002
66
ELKROJ IP d.o.o.
Mozirje
34
559.248
653.117
246
246
10.445
482.777
117.019
14.722
776
67
RIKS & SLUGA d.o.o.
Prihova 56
Spodnji Rudnik
1/31
Ljubljana
6
542.764
605.183
-2.565
-2.565
14.605
580.489
-
-
-
68
STORAL d.o.o.
Tovarniška 10
Kidričevo
22
1.482.517
1.539.330
549
1.771
15.439
816.944
-
-
-
Glavna dejavnost
K/74.1 Pravne,
računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje; raziskovanje
trga in javnega mnenja;
podjetniško svetovanje;
dejavnost holdingov
K/74.7 čiščenje objektov in
opreme
K/74.7 čiščenje objektov in
opreme
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
DJ/28.7 Proizvodnja
drugih kovinskih izdelkov
DB/18.2 Proizvodnja
drugih oblačil in dodatkov
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
DH/25.2 Proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas
DE/21.2 Proizvodnja
izdelkov iz papirja in
kartona
DD/20.5 Proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa,
plute, slame in protja
G/51.4 Trgovina na debelo
z izdelki široke porabe
DB/17.1 Priprava in
predenje tekstilnih vlaken
DB/18.2 Proizvodnja
drugih oblačil in dodatkov
DD/20.5 Proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa,
plute, slame in protja
DL/33.1 Proizvodnja
medicinske in kirurške
opreme in ortopedskih
pripomočkov
DB/18.2 Proizvodnja
drugih oblačil in dodatkov
DH/25.2 Proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas
DJ/28.7 Proizvodnja
drugih kovinskih izdelkov
Krali
ček
-2,92
0,64
0,77
1,75
0,39
1,93
-0,01
-0,62
1,26
6,52
1,63
-1,29
1,22
-
5
Naziv invalidskega
podjetja
Naslov
69
TOVARNA MUTA EKOING d.o.o.
Kovaška ulica
19
70
LESNA JELKA d.o.o.
71
TEXTA d.o.o.
Mariborska 27
Meljska cesta
74
72
ASCOM d.o.o.
DOBROVITA PLUS
d.o.o.
Vojkova ul. 10
Ob Ljubljanici
36 A
73
Povp.
št.
zap.
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
Muta
Radlje ob
Dravi
41
406.781
589.339
-12
0
12.761
327.986
1.376
13.278
801
25
269.940
521.298
0
0
8.763
903.264
70.044
19.517
989
Maribor
30
1.345.233
1.577.669
266.326
215.812
8.972
840.369
183.002
26.945
1.356
200
14.792.068
16.868.480
-445.785
-481.086
1.646.804
11.496.560
211.070
25.204
1.114
Ljubljana
28
665.749
864.092
310
310
19.187
811.638
117.092
18.866
968
Črnomelj
106
3.459.202
4.003.755
66.830
66.830
1.335.336
5.378.563
633.117
17.443
835
Idrija
75
ESOL d.o.o.
HENKEL - STORITVE
d.o.o.
76
INTES STORITVE d.o.o.
Belokranjska
cesta 40
Industrijska ul.
23
Ulica Jožice
Flander 2
77
RADEČE PAPIR
MUFLON d.o.o.
Titova ulica 99
79
SAVA MEDICAL IN
STORITVE d.o.o.
PROSECURITY d.o.o.- v
STEČAJU
Škofjeloška
cesta 6
Cesta k tamu
12
Maribor
80
SINTAL IPO d.o.o.
Litostrojska 38
Ljubljana
81
VALKARTONKARTONAŽA d.o.o.
Partizanska
cesta 7
Rakek
125
3.503.072
4.202.035
109.995
90.281
8.763
1.910.107
170.711
22.379
1.223
82
JAVOR IPP d.o.o.
Kolodvorska
cesta 9a
Pivka
112
3.629.281
4.153.086
4.142
4.142
500.868
1.248.807
-
13.562
768
83
RECINKO d.o.o.
84
74
78
Maribor
42
742.143
827.296
1.015
1.015
39.643
429.595
125.602
-
-
Maribor
195
4.264.559
5.307.533
17.857
0
63.804
1.273.704
163.847
19.588
1.118
Radeče
147
9.221.823
9.360.744
93.614
93.614
2.715.146
7.737.427
664.900
16.416
826
82
2.672.000
3.123.000
45.000
43.000
1.907.000
6.284.000
511.249
21.370
1.010
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
13
231.305
257.513
16.748
16.795
29.378
196.710
49.069
-
-
Kranj
Kočevje
253
3.404.299
4.367.568
84.747
81.180
29.210
1.476.103
105.980
12.694
718
Trbovlje
76
1.306.748
1.598.246
65.526
65.526
187.451
839.494
273.074
15.849
851
85
FORTUNA - PIL d.o.o.
LUKA KOPER INPO
d.o.o.
Roška cesta 64
Trg revolucije
4
Vojkovo
nabrežje 38
228
6.568.120
7.536.161
1.420.778
1.262.917
240.878
12.860.825
2.776.742
25.096
1.102
86
GID d.o.o.
Ljubljanska 52
Postojna
73
1.824.294
2.418.679
0
0
13.483
1.415.416
20.298
25.430
1.402
Koper
Glavna dejavnost
DJ/28.6 Proizvodnja
rezilnega in drugega
orodja, ključavnic, okovja
DD/20.3 Stavbno
mizarstvo
DB/17.5 Proizvodnja
drugih tekstilij
DL/31.1 Proizvodnja
elektromotorjev,
generatorjev in
transformatorjev
O/90.0 Dejavnosti javne
higiene
DD/20.2 Proizvodnja
furnirja, vezanega in
slojastega lesa, ivernih,
vlaknenih in drugih plošč
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
DA/15.8 Proizvodnja
drugih živil
DE/21.2 Proizvodnja
izdelkov iz papirja in
kartona
K/70.3 Poslovanje z
nepremičninami za plačilo
ali po pogodbi
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
DE/21.2 Proizvodnja
izdelkov iz papirja in
kartona
DD/20.2 Proizvodnja
furnirja, vezanega in
slojastega lesa, ivernih,
vlaknenih in drugih plošč
DB/17.7 Proizvodnja
pletenih in kvačkanih
izdelkov
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
I/63.2 Druge pomožne
dejavnosti v prometu
A/02.0 Gozdarstvo in
gozdarske storitve
Krali
ček
0,64
3,81
8,64
-0,18
-
1,09
3,36
1,11
1,07
3,53
3,60
1,19
1,41
4,24
7,41
0,46
6
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
Naslov
87
STORIC d.o.o.
88
METALNA IMPRO d.o.o.
89
TIP ZAŠČITA d.o.o.
90
VEPLAS MEDIA d.o.o.
91
ZIP CENTER d.o.o.
92
EXCELZA LESARSTVO
d.o.o.
93
MLM - STORITVE d.o.o.
Kolodvorska
28
Oreško
nabrežje 9
94
MONTER DRAVOGRAD
STORITVE d.o.o.
Otiški Vrh 177
95
PALOMA-PIS d.o.o.
96
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
Ljubljana
16
309.182
431.049
6
0
15.440
301.942
25.965
17.772
1.027
Maribor
39
4.760.324
4.875.532
332.291
308.706
235.820
3.290.340
722.411
39.255
1.961
Ptuj
19
261.719
292.988
-15.470
9.861
8.763
312.065
9.861
12.594
797
Velenje
Ravne na
Koroškem
57
2.148.525
2.355.843
50.006
50.006
214.372
731.361
121.193
14.776
751
113
2.443.869
2.872.089
48.791
5.108
67.547
947.016
170.916
15.865
1.214
9
475.955
482.194
10.489
10.489
12.519
600.058
61.714
17.397
776
244
3.790.104
5.082.368
-10
0
20.864
649.646
34.045
17.418
1.060
Šentjanž pri
Dravogradu
43
910.873
1.005.151
18.374
18.374
8.763
1.382.123
244.554
20.180
1.123
Sladki vrh 1
Sladki vrh
75
1.566.012
1.704.421
23.805
23.805
10.516
3.821.399
332.035
14.334
772
BSH I.D. d.o.o.
Savinjska
cesta 30
Nazarje
43
4.093.368
4.196.023
478.656
390.816
9.485
3.664.818
924.515
31.464
810
97
CENTERKONTURA
d.o.o.
Parmova ulica
41
48
1.051.449
1.760.240
1.847
1.847
9.973
588.805
-73.071
19.625
1.264
98
GG-INPO d.o.o.
Vorančev trg 1
Ljubljana
Slovenj
Gradec
53
1.559.565
1.738.678
42.036
42.036
11.045
1.951.350
159.898
14.939
918
99
KLASJE STORITVE
d.o.o.
Celje
62
907.743
1.187.136
4.371
1.005
12.519
403.483
34.370
-
-
100
PEKO INDE d.o.o.
Cesta v
Trnovlje 10
Ste Marie aux
Mines 5
Cesta Borisa
Kidiča 44
Lovrenc na
Dravskem
polju 3
Tržič
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
101
SUZ d.o.o.
102
AP-PRO d.o.o.
Koprska ul. 66
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Zagrebška
cesta 20
Rogozniška
cesta 13
Štrbenkova 1
Koroška cesta
14
Postojna
Maribor
Krali
ček
Glavna dejavnost
O/93.0 Druge storitvene
dejavnosti
DJ/28.2 Proizvodnja
kovinskih rezervoarjev,
cistern, kontejnerjev;
proizvodnja radiatorjev in
kotlov za centralno
ogrevanje
DB/18.2 Proizvodnja
drugih oblačil in dodatkov
DH/25.2 Proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas
DN/36.1 Proizvodnja
pohištva
DD/20.1 Žaganje in
skobljanje lesa ter
impregniranje lesa
DK/29.4 Proizvodnja
obdelovalnih strojev
DK/29.2 Proizvodnja peči,
dvigalnih, klimatskih in
drugih naprav za splošno
rabo
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
DK/29.7 Proizvodnja
gospodinjskih strojev in
naprav
K/74.1 Pravne,
računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje; raziskovanje
trga in javnega mnenja;
podjetniško svetovanje;
dejavnost holdingov
A/02.0 Gozdarstvo in
gozdarske storitve
DJ/28.1 Proizvodnja
gradbenih kovinskih
izdelkov
0,32
2,58
-0,29
1,76
1,53
1,13
0,95
5,21
6,29
2,74
0,20
0,91
0,69
-
Jesenice
163
8.844.361
8.279.657
4.416
4.416
615.697
4.405.995
-224.059
18.048
960
DJ/27.3 Druga primarna
predelava železa in jekla
Lovrenc
40
376.400
566.087
5.547
5.547
71.691
392.311
-13.378
-
-
DJ/28.7 Proizvodnja
drugih kovinskih izdelkov
0,25
0,40
7
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
Naslov
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
103
EOHIPPUS d.o.o.
Breg 22
Borovnica
14
261.647
328.457
0
0
8.763
277.062
53.203
-
-
104
CENTER ISI d.o.o.
Železarska
cesta 3
Štore
60
2.055.290
2.260.756
38.258
37.428
12.248
1.001.082
207.861
18.511
981
105
STEKLARSKI HRAM
d.o.o.
Ulica talcev 1
Rogaška
Slatina
178
2.386.492
2.965.408
0
0
8.763
1.314.282
54.334
10.470
497
106
BETONSKA
GALANTERIJA d.o.o.
Podgrajska 15
Ljubljana
1
0
0
-20.760
-20.760
10.432
336.631
-
-
-
Dunajska 123
Ljubljana
80
2.893.774
3.477.085
-334.604
-334.604
8.797
987.759
-264.948
16.775
1.277
108
EUROADRIA d.o.o.
POSLOVNA
GALANTERIJA d.o.o. (v
stečaju)
Ig 183
Ig
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
109
LIP d.o.o.
Litostrojska 50
Ljubljana
71
1.721.889
2.056.076
327
327
8.763
631.229
-37.901
15.344
872
110
ETI GUM d.o.o.
Obrezija 5
Izlake
70
5.760.753
6.276.289
600.358
482.036
587.598
4.356.828
812.560
31.581
964
111
LA IN d.o.o.
Seidlova c. 35
Novo mesto
41
669.684
846.425
43
43
8.763
264.038
47.518
16.784
981
112
IZOBRAŽEVALNI
CENTER ŠTORE d.o.o.
Teharje 11
Teharje
15
278.021
351.004
40
40
54.628
286.150
29.358
16.888
926
113
IPIL d.o.o.
Šercerjeva
cesta 17
Ilirska
Bistrica
89
1.335.976
1.680.560
24
0
60.111
536.351
124.011
14.893
839
114
CELJSKE MESNINE STORITVE d.o.o.
Cesta v
Trnovlje 17
Celje
43
866.156
945.022
11.306
11.306
8.763
951.430
181.990
15.674
830
115
KOBRA TEAM d.o.o.
7
1.735.405
2.784.577
135.821
116.348
166.917
1.611.875
203.062
71.670
2.858
116
SWATY-INPO d.o.o.
Šmarje 13a
Titova cesta
60
101
1.438.308
1.821.474
37.555
0
8.835
1.362.534
105.067
14.155
747
107
Šentjernej
Maribor
Glavna dejavnost
K/74.1 Pravne,
računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje; raziskovanje
trga in javnega mnenja;
podjetniško svetovanje;
dejavnost holdingov
DK/29.5 Proizvodnja
drugih strojev za posebne
namene
G/52.1 Trgovina na
drobno v nespecializiranih
prodajalnah
DI/26.6 Proizvodnja
izdelkov iz betona,
cementa, mavca
DE/22.2 Tiskarstvo in z
njim povezane storitve
Krali
ček
2,69
1,60
0,76
-3,72
F/45.4 Zaključna
gradbena dela
0,31
DH/25.2 Proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas
3,30
DB/18.2 Proizvodnja
drugih oblačil in dodatkov
1,81
M/80.4 Dejavnost
vozniških šol ter drugo
izobraževanje,
izpopolnjevanje in
usposabljanje
2,56
A/01.4 Storitve za
rastlinsko pridelavo in
živinorejo, razen
veterinarskih storitev;
urejanje parkov
1,68
DA/15.1 Proizvodnja,
predelava in konzerviranje
mesa in proizvodnja
mesnih izdelkov
G/52.4 Trgovina na
drobno v drugih
specializiranih prodajalnah
3,72
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
2,31
8
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
Naslov
Prih. od
prodaje
Celotni
prih.
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
117
IP POSOČJE d.o.o.
Poljubinj 89/c
Tolmin
120
1.504.962
2.061.146
51.482
51.482
89.960
1.057.123
128.416
13.938
785
118
HTZ Velenje IP d.o.o.
Partizanska
cesta 78
Velenje
995
24.846.370
31.741.915
27.626
2.087
6.721.696
29.419.644
3.473.455
24.996
1.331
119
ARCONT IP d.o.o.
Ljutomerska
cesta. 29
Gornja
Radgona
132
12.164.204
12.882.676
1.198.839
969.401
303.789
7.145.515
1.391.393
30.646
1.043
120
RAŠICA POINT d.o.o.
Zgornje
Gameljne 20
LjubljanaŠmartno
50
3.078.491
4.349.773
141.839
126.049
316.540
15.315.758
231.122
19.642
997
121
CSS-IP d.o.o.
Stara Loka 31
Škofja Loka
124
3.396.604
4.101.102
24.319
24.319
117.259
1.869.599
31.532
16.274
893
122
ISKRA IP d.o.o.
Metliška c. 8
Semič
115
2.013.577
2.359.849
75.453
70.166
134.066
2.767.966
247.971
14.192
805
123
Tržaška 32
Dolenjska
cesta 244
Vrhnika
75
699.118
1.029.005
-46.278
-46.278
10.432
1.986.669
-106.544
13.178
851
124
IUV-ID d.o.o.
VIATOR & VEKTOR
STORITVE d.o.o.
Ljubljana
65
1.310.332
1.397.014
19.603
19.603
179.227
1.644.740
295.814
17.631
125
AVTOAKUSTIKA d.o.o.
Bolkova ulica
26
Homec,
Radomlje
40
4.012.822
5.102.933
172.847
40.073
40.073
17.071.956
-334.282
-
126
KIP VIZIJA d.o.o.
Lesično
61
1.067.125
1.243.728
71.388
71.388
8.763
623.363
257.110
18.323
127
INVARST d.o.o.
Lesično 71
Slovenska
cesta 24A
Mengeš
128
ELAN-IP, d.o.o.
129
Glavna dejavnost
DK/29.7 Proizvodnja
gospodinjskih strojev in
naprav
DK/29.5 Proizvodnja
drugih strojev za posebne
namene
DJ/28.1 Proizvodnja
gradbenih kovinskih
izdelkov
DB/17.7 Proizvodnja
pletenih in kvačkanih
izdelkov
DJ/28.7 Proizvodnja
drugih kovinskih izdelkov
DL/32.1 Proizvodnja
elektronk, elektronskih
ventilov in drugih
elektronskih komponent
DB/18.1 Proizvodnja
usnjenih oblačil
2,62
1,61
3,44
0,54
0,78
1,55
-0,41
968 N/85.3 Socialno varstvo
G/50.3 Trgovina z
rezervnimi deli in dodatno
- opremo za motorna vozila
K/74.1 Pravne,
računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje; raziskovanje
trga in javnega mnenja;
podjetniško svetovanje;
1.085 dejavnost holdingov
K/74.6 Poizvedovalne
- dejavnosti in varovanje
5,63
3,59
43
647.739
736.871
77.877
71.760
12.519
681.663
177.726
-
Begunje
58
1.433.022
1.564.048
80.369
80.369
8.763
1.612.867
363.252
23.998
1.273 N/85.3 Socialno varstvo
TEKSTIKA IP d.o.o.
Begunje 1
Tovarniška
cesta 15
Ajdovščina
47
584.649
1.182.128
-95.439
-95.439
275.430
2.560.736
-381.456
16.637
130
ALMONT PVC d.o.o.
Kolodvorska
39
Slovenska
Bistrica
52
3.991.854
4.422.586
152.701
156.125
8.763
3.138.385
259.008
22.021
131
RASTKI d.o.o.
Cesta 1. maja
34
43
685.649
926.547
0
0
8.763
372.447
-50.364
12.327
132
IGM ID d.o.o.
Savska cesta 1
22
458.380
529.423
6.149
3.350
8.763
600.436
120.625
20.335
1.097 DB/17.2 Tkanje tekstilij
DJ/28.1 Proizvodnja
gradbenih kovinskih
1.081 izdelkov
H/55.5 Dejavnost menz ter
priprava in dostava hrane
647 (catering)
F/45.3 Inštalacije pri
1.072 gradnjah
Hrastnik
Zagorje ob
Savi
Krali
ček
0,44
6,23
6,05
-0,90
1,18
-0,23
3,66
9
Naziv invalidskega
podjetja
133
GOSTOL GOIN d.o.o.
134
Povp.
št.
zap.
Naslov
Prih. od
prodaje
Celotni
prih.
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
Glavna dejavnost
DK/29.5 Proizvodnja
drugih strojev za posebne
namene
Nova Gorica
43
1.026.523
1.229.116
6.783
6.628
8.763
1.083.855
155.139
20.998
1.102
BROLINE d.o.o.
Prvomajska 37
Cesta Andreja
Bitenca 68
Ljubljana
17
1.468.858
1.580.226
69.353
57.702
47.822
1.283.320
102.192
23.844
135
AERO IDA d.o.o.
Ipavčeva 32
Celje
59
1.303.189
1.506.006
82.647
82.647
8.763
1.147.879
215.832
15.085
136
OZARA d.o.o.
Ulica heroja
Šaranoviča 27
Maribor
60
729.480
1.235.726
24
0
8.763
315.298
-58.827
-
137
Kasaze 34
436.385
629.052
-37.069
-37.069
8.763
158.058
-18.651
9.598
Selovec 83
Petrovče
Šentjanž pri
Dravogradu
56
138
LIKEA d.o.o.
SGP KOGRAD IGEM
ZOD d.o.o.
58
1.595.757
1.780.238
35.914
35.914
8.763
1.611.879
347.523
22.459
139
PAPIR SERVIS d.d.
Pod ježami 3
Ljubljana
336
22.986.514
24.425.734
511.560
500.318
938.337
40.870.840
2.044.991
26.340
140
SVILANIT SVILA d.o.o.
Kamnik
155
17.974.699
18.559.539
4.000
20
350.526
9.744.990
254.145
-
141
IP INLES d.o.o.
Kovinarska 4
Kolodvorska
22
Ribnica
172
2.575.298
3.349.089
43.783
38.087
29.210
1.990.769
-
15.014
142
IP PLAMA - TER d.o.o.
Hrušica 104
Podgrad
41
899.862
1.044.030
-12
0
62.594
472.561
109.296
-
143
TEVIS, Agencija za
kadre, d.o.o.
Ljubljana
22
1.166.676
1.305.884
133.852
119.606
74.667
1.361.458
207.061
29.720
144
TDR INVAP d.o.o.
Kotnikova 28
Tovarniška
cesta 51
Ruše
75
1.304.187
1.648.207
6.689
6.689
8.763
622.658
88.844
14.584
145
PODVELKA PSP d.o.o.
Podvelka 3
Podvelka
59
2.317.420
2.412.557
69.945
70.213
8.763
1.029.604
229.402
14.288
939 G/51.1 Posredništvo
DE/21.1 Proizvodnja
797 vlaknin, papirja in kartona
DI/26.2 Proizvodnja
neognjevzdržne keramike,
razen tiste za
gradbeništvo; proizvodnja
- ognjevzdržne keramike
DI/26.2 Proizvodnja
neognjevzdržne keramike,
razen tiste za
gradbeništvo; proizvodnja
663 ognjevzdržne keramike
F/45.2 Gradnja objektov in
1.175 delov objektov
DN/37.2 Reciklaža
nekovinskih ostankov in
1.202 odpadkov
DB/17.4 Proizvodnja
tekstilnih izdelkov, razen
- oblačil
DD/20.3 Stavbno
843 mizarstvo
DH/25.2 Proizvodnja
- izdelkov iz plastičnih mas
K/70.3 Poslovanje z
nepremičninami za plačilo
1.369 ali po pogodbi
DD/20.4 Proizvodnja
793 lesene embalaže
DD/20.3 Stavbno
718 mizarstvo
146
HIDRIA IP d.o.o.
Šmarska 4
Koper
52
3.016.724
3.531.924
79.527
79.527
8.763
853.176
-
-
-
147
SMREKA LES TRADE
d.o.o.
Glančnik 4
Mežica
10
404.336
441.042
-6
0
8.763
549.914
19.600
18.995
935
148
DOMEL IP d.o.o.
Reteče 4
Škofja Loka
62
1.756.255
2.017.053
135.651
137.037
75.113
933.012
227.775
-
-
149
AVTO PHONE d.o.o.
Vojkova cesta
58
Ljubljana
9
1.710.940
1.865.606
-30.685
-30.685
91.804
24.990.322
-3.533
-
-
150
TAB - IPM d.o.o.
Žerjav 79
Črna na
Koroškem
74
4.192.199
4.369.351
506.759
420.429
20.865
3.214.877
864.670
30.642
1.319
N/85.3 Socialno varstvo
DD/20.1 Žaganje in
skobljanje lesa ter
impregniranje lesa
N/85.3 Socialno varstvo
G/50.3 Trgovina z
rezervnimi deli in dodatno
opremo za motorna vozila
DL/31.4 Proizvodnja
akumulatorjev, primarnih
členov in bateri
Krali
ček
1,02
1,18
3,22
0,08
-2,30
2,88
0,53
0,42
1,51
2,84
1,24
2,10
0,32
4,86
0,00
4,10
10
Naziv invalidskega
podjetja
Povp.
št.
zap.
151
JAZON d.o.o.
Naslov
Pot v
Hrastovec 21
152
I.P.Č d.o.o.
Ljubljanska
cesta 29
Kostanjevic
a na Krki
153
NAŠE VEZI d.o.o.
Štanjel 59A
Štanjel
154
Ljubljanska
cesta 47
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
17
1.298.576
1.325.888
9.340
9.340
61.743
899.622
33.243
20.381
1.056
81
1.207.256
1.284.361
57.490
57.490
8.763
928.810
435.765
12.047
643
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
155
156
TOMIP d.o.o.
Pod gradom 4
Novo mesto
Murska
Sobota
Slovenj
Gradec
157
ELEKTOMATERIAL IPO
d.o.o.
Kolodvorska 8
Lendava
158
BAHČ d.o.o.
Veliki Podlog
63
Leskovec
pri Krškem
159
STOL IP, invalidsko
podjetje d.o.o
Korenova ulica
5
160
IPSIMA I.P. d.o.o.
Glavni trg 41
161
INDEL LIPA d.o.o.
Lokarjev
drevored 1
162
CTPL d.o.o.
163
164
GRAVO d.o.o.
DELO TISKARNA INPO
d.o.o.
165
166
Stantetova 9
Ulica bratov
Komel 33
Celotni
prih.
Ljubljana
CGP-GIP d.o.o.
IP POMURSKE
PRALNICE d.o.o.
Trg zmage 8
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
24
455.734
470.566
11.630
11.630
8.763
398.560
128.393
17.944
1.043
8
122.248
122.428
3.971
3.971
8.763
114.906
-46.967
13.862
759
47
537.575
710.777
7.491
7.491
8.763
157.880
8.683
11.876
643
66
6.629.072
6.696.453
126.224
70.889
1.264.146
10.597.983
467.778
33.054
1.139
5
39.924
40.492
-9.265
-9.265
8.763
40.798
-8.613
5.771
497
Kamnik
Slovenj
Gradec
29
592.615
735.165
79.736
68.168
8.763
172.696
135.024
18.307
1.010
29
383.963
471.113
2.931
2.931
13.804
539.477
57.088
9.214
613
Ajdovščina
Ivančna
Gorica
43
465.011
632.725
-49.644
-49.644
262.210
789.061
29.968
11.763
935
36
912.713
1.130.055
-564
-564
8.763
117.727
-51.240
21.511
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Ljubljana
Ljubljana
Rogaška
Slatina
27
943.522
1.088.301
45.499
45.458
8.763
286.337
158.023
24.170
TCR BIRSA d.o.o.
Dunajska 5
Izletniška ulica
4
6
612.087
617.668
-30.109
-30.109
8.763
432.492
-18.685
10.937
BISOL d.o.o.
Štrbenkova
cesta 10
Velenje
16
9.304.465
10.536.907
342.040
334.491
8.763
6.793.472
542.958
-
Krali
ček
Glavna dejavnost
G/52.6 Trgovina na
drobno zunaj prodajaln
K/74.1 Pravne,
računovodske,
knjigovodske in revizijske
dejavnosti; davčno
svetovanje; raziskovanje
trga in javnega mnenja;
podjetniško svetovanje;
dejavnost holdingov
0,47
5,42
-
A/01.4 Storitve za
rastlinsko pridelavo in
živinorejo, razen
veterinarskih storitev;
urejanje parkov
4,45
N/85.3 Socialno varstvo
DN/36.1 Proizvodnja
pohištva
DL/31.2 Proizvodnja
naprav za distribucijo in
krmiljenje elektrike
DL/32.1 Proizvodnja
elektronk, elektronskih
ventilov in drugih
elektronskih komponent
DD/20.5 Proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa,
plute, slame in protja
K/74.6 Poizvedovalne
dejavnosti in varovanje
DD/20.5 Proizvodnja
drugih izdelkov iz lesa,
plute, slame in protja
0,17
1,10
0,67
-3,47
9,34
0,46
1,53
1.248 N/85.3 Socialno varstvo
1.369
9,30
-
DE/22.2 Tiskarstvo in z
njim povezane storitve
776 G/51.1 Posredništvo
DL/31.6 Proizvodnja
električne opreme za
stroje in vozila ter druge
- električne opreme
-
4,21
-0,74
1,06
11
Naziv invalidskega
podjetja
167
168
INTOS d.o.o.
G7 - ČISTILNI SERVIS
d.o.o.
Naslov
Šaranovičeva
cesta 35
Lendavska
ulica 5A
Povp.
št.
zap.
Domžale
Murska
Sobota
Prih. od
prodaje
EBT
(Celotni
poslovni
izid)
Celotni
prih.
Čisti
poslovni
izid
Osnovni
kapital
Sredstva
Čisti
denarni tok
Dodana
vred. na
zap.
Popv.mes
plača na
zap.
41
686.287
770.444
34.153
33.922
35.470
291.862
41.617
11.501
613
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Krali
ček
Glavna dejavnost
K/74.8 Raznovrstne
poslovne dejavnosti
Vir podatkov: iBON 2008/II
Opombe:
- Čisti denarni tok prikazuje denarni tok, ki ga je podjetje ustvarilo v nekem obdobju. Je razlika med prejemki in izdatki, kar je
pomembno za sprejemanje odločitev o zagotavljanju plačilne sposobnosti. Lahko je pozitiven ali negativen.
Izračun: čisti dobiček ali izguba + amortizacija in odpisi osnovnih sredstev + sprememba rezervacij in dolgoročnih pasivnih
časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto) + sprememba kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto) –
sprememba kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev (tekoče in preteklo leto).
- Dodana vrednost na zaposlenega prikazuje, koliko dodane vrednosti je v podjetju v poslovnem letu ustvaril en zaposlenec.
Izračun dodane vrednosti: poslovni prihodki (kosmati donos iz poslovanja) – stroški blaga in materiala − stroški storitev – drugi
poslovni odhodki.
2,53
-
-
12
DELOVNI ŽIVLJENJEPIS
OSEBNI PODATKI
Ime, priimek: Helena Šumah Zaluberšek
Naslov: Šalek 100, 3320 Velenje
Tel.: 031 854 574
E-mail: [email protected]
Državljanstvo: slovensko
Datum rojstva: 6. 3. 1978
DOSEŽENA IZOBRAZBA
1996
zaključila Splošno in strokovno gimnazijo na Šolskem centru
Velenje in maturirala
2001
diplomirala na univerzitetnem programu Ekonomsko-poslovne
fakultete Maribor, smer: Finance in bančništvo
DELOVNE IZKUŠNJE
2. 11. 2001 – 7. 11. 2003
8. 11. 2003 – 31. 1. 2006
1. 2. 2006 – danes
Pripravnik;
HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
Finančni planer in analitik;
HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
Vodja finančne službe;
HTZ Velenje, I.P., d.o.o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje
JEZIKI
Aktivno: angleščina, srbohrvaščina; pasivno: nemščina.
FUNKCIONALNA ZNANJA IN SPOSOBNOSTI
- Računalniška znanja (poznavanje programov Microsoft Officea, uporaba aplikacije
MFG PRO, Corvu-Business Aplication, uporaba investicijskega elaborata s
programom Elaborat)
- Udeležbe na seminarjih in izobraževanjih (Benchmarking analiza in ukrepi za
izboljšanje poslovanja; Trženjski potenciali v kovinski industriji−Slovenija
primerjalno z EU; Kako strateško poslovoditi podjetje; Komuniciranje in timsko
delo; Usposabljanje za projekt 20 ključev; Novela zakona o gospodarskih družbah;
Prodajna pogodba (pisanje pogodb); Instrumenti zavarovanja z uporabno
vrednostjo v praksi; Načrtovanje, spremljanje in analiziranje denarnih tokov v
podjetju; Finančna funkcija in upravljanje tveganja v poslovni praksi; Stroški,
kalkulacije in projekti v proizvajalnih podjetjih; Kako zaposlene vključiti v proces
obvladovanja stroškov; Analiza bilanc; Šola o DDV; Novi računovodski standardi
2006; Kvotni sistem in subvencija plač invalidov.
- Sposobnosti (fleksibilnost, inovativnost, samoiniciativnost, analitičnost,
organiziranost, zanesljivost, odprtost, strpnost).
DEJAVNOSTI IN ZANIMANJA
Športne aktivnosti, branje, kulturno-zabavne prireditve.