OSNOVE TEHNIŠKE IN POŽARNE VARNOSTI 2. del
OSNOVE TEHNISKE IN POŽARNE VARNOSTI 2. del Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Jože Šrekl Zapiski predavanj Ljubljana 2013 J. Šrekl OTPV 2. del 1 Uvod Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu Za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu je dolžnost delodajalca. V 5.členu ZVZDV je zapisano: "Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. " Torej je odgovorna oseba za zdravo in varno delo delodajalec (direktor, predsednik poslovodnega organa ali uprave, itd.). V 8. členu ZVZD je povdarjeno, da tudi ob prenosu delovnih nalog iz področja varnosti in zdravja na strokovnega delavca ali na zunanjo strokovno službo, ta odgovornost ne preneha. V vseh primerih je materialno in kazensko odgovoren delodajalec. Nosilci strokovnih opravil v zvezi z varnostjo in zdravjem so strokovni delaveci – varnostni inženirji oziroma delavci z opravljenim strokovnim izpitom. Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu. (11. člen ZVZD). To mu mora zagotavljati delodajalec, delavec pa mora z ustreznim ravnanjem upoštevati načela varnega dela, ki jih narekuje ZVZD v 12. členu: (1) Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. (2) Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. (3) Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Slika 1. Shematski prikaz odgovornosti in dejavnosti posameznih subjektov v delovnem procesu : Pooblastilo za izvedbo Izvedba strokovnih nalog VZD delodajalec Ustrezno ravnanje po načelih varnega dela strokovni delavec vsi zaposleni Za izvajanje varnega dela je potrebno: poznavanje nevarnosti, znanje o tem, kako se izogibati nevarnostim in znanje o tem, kako ravnati ob nezgodah, da se zmanjšajo posledice. Zaposleni morajo poznati nevarnosti na delovnem mestu. Za prepoznavanje nevarnosti je potrebno analizirati in oceniti delovno mesto iz vidika varnosti. To oceno imenujemo ocena tveganj, ki jo J. Šrekl OTPV 2. del 2 izdelamo s pomočjo analize tveganja. Ker je varnost abstraktni pojem (ni ga mogoče empirično zaznati in ga empirično izmeriti), ga "merimo" posredno s pomočjo kazalnikov ali indikatorjev (tudi faktorjev). Varnost je abstrakten pojem, ki ga ni mogoče direktno izmeriti. Analiza varnosti ali analiza tveganja mora vsebovati postopke za zmanjševanje ali odpravljanje nevarnosti. Kakšna je zveza med varnostjo in tveganjem? Varnost je obratno sorazmerna tveganju, kar pomeni , da je pri manjšem tveganju večja varnost. Zato lahko govorimo o oceni tveganja ali oceni varnosti. Slika 2. Shema ukrepanja na področju varnega dela PREDLOGI VARNOSTNIH UKREPOV ANALIZA VARNOSTI ANALIZA VARNOSTI DELOVNIH POSTOPKOV PREDLOGI VARNEJŠIH POSTOPKOV PREIZKUS ZMOŽNOSTI USKLADITEV DELAVCEV VGRAJEVANJE VARNOSTI Ključni elementi analize varnosti Varnost je abstrakten pojem, ki ga ni mogoče direktno izmeriti. Merila – kazalniki – indikatorji. Analiza mora vsebovati postopke za zmanjševanje ali odpravljanje nevarnosti Varnost je obratno sorazmerna tveganju. Manjše je tveganje večja je varnost. Zato lahko govorimo o oceni tveganja ali oceni varnosti. Tveganja se izraža : z dolgoročnimi učinki na zdravstveno stanje zaradi enkratne izpostavljenosti, ki takoj po izpostavljenosti ne povzroča resnih težav, z učinki na zdravje zaradi stalne izpostavljenosti škodljivostim po dolgem obdobju, z učinki na zdravje zaradi akutne ali kronične izpostavljenosti kemikalijam v različnih snoveh iz okolja (okužena pitna voda, okuženo okolje, okužena hrana in druge snovi). Tveganje je lahko tveganje posameznika, tveganje skupine ali tveganje za spremenljivo populacijo. Povečano tveganje ima pogosto za posledico nezgodo. J. Šrekl OTPV 2. del 3 Posledice nezgodnih dogodkov ekonomske izgube, človeške izgube, škoda v okolju Varnost in merila varnosti Kaj je tveganje? V splošnem je tveganje definirano kot nepričakovani dogodek s škodljivimi posledicami. Njegova velikost je določena z verjetnostjo tega dogodka in težo posledic. Zato definiramo tveganje z naslednjo formulo: Tveganje = pogostnost X škoda Veliko tveganje predstavljajo pogosti dogodek z majhno škodo ali redki dogodek z veliko škodo Zavedati se moram , da tveganja v splošnem ni mogoče odpraviti. Lahko ga omejimo ali pa se sprijaznimo z določenim nivojem tveganja. Temu nivoju tveganja pravimo sprejemljivo tveganje. Sprejemanje tveganja Kdaj in kako ljudje sprejemajo tveganje? Ljudje sprejemajo tveganje kjer je celo možnost smrtnega izida, če je tveganje dovolj nizko, torej je produkt verjetnosti in teže posledic dovolj nizek. Z računanjem določamo nivo sprejemljivega tveganja kot število izračunano iz frekvence nezgodnih dogodkov in stopnje teže posledic. Dopustno območje tveganja Če omejimo vrednost frekvence ali pogostnosti dogodkov in teže posledic, dobimo območje sprejemljivega tveganja. Slika 3. Graf območja dopustnega tveganja J. Šrekl OTPV 2. del 4 Sprejemljivo tveganje Sprejemljivo tveganje lahko definiramo tudi za posledice. Sprejemljivo tveganje je takrat, ko je verjetnost ene resne vendar odpravljive posledice (poškodbe ljudi) na 10.000 prebivalcev na leto ali 100.10-6. Če govorimo o smrtnih žrtvah je dopustno tveganje 1 žrtev na milijon prebivalcev Sprejemljivo tveganje v prometu, kjer je sprejemljivo tveganje povečano na 20-kratno vrednost. Od tod dopustna številka 2000 mrtvih na cestah v Belgiji pri desetih milijonih prebivalcev (=200 x 10 na -6). Pri nas je ta številka bila v letu 2002 236 kar pomeni približno 120 x 10 na 6. Ocena škode Za materialne dobrine je škodo mogoče ovrednotiti po tržni ceni. Težje je oceniti zastoj proizvodnje, izpad proizvodnje itd. Še težje pa je oceniti škodo zaradi poškodbe ali celo zaradi izgube življenja. Pogosto se ta škoda ocenjuje kot izguba delovnih dni. V anglosaški literaturi je pogosto uporabljena tovrstna ocena. Slika 2. Ocenjevanje škode s številom izgubljenih dni Vrsta poškodbe Izgubljeni delovni dnevi smrt 6000 Trajna nezmožnost za delo 6000 Izguba prsta 300 Izguba dveh prstov na eni roki 750 Mere za ocenjevanje varnosti Absolutno število poškodb na leto v podjetju je neprimerno merilo. Običajno uporabljamo število nezgod na 1000 delavcev. Monetarno merilo za merjenje ekonomske škode. Monetarno merilo (merjenje z denarno vrednostjo škode) najpogosteje ga uporabljajo zavarovalnice. Ekonomske učinke ukrepov za preprečevanje nezgod meri “Cost – benefit” analiza, ki primerja dobiček z vloženimi sredstvi pri nekem ukrepu. Ekonomske izgube ob nezgodi merimo tudi z Economic Index – ekonomskim indeksom J. Šrekl OTPV 2. del 5 Merjenje tveganja Merjenje pogostnost škodnih dogodkov. Delo je običajno ponavljanje enega ali več elementov nekega postopka, ki ima lahko ugodne izide – opravljeno delo, ali neugodni izid (nezgoda, zaustavitev, poškodba stroja, slab izdelek itd.) Pogostnost nekega izida je razmerje med številom izidov in številom vseh poskusov. Težko je meriti pogostnost izida glede na število poskusov. Zato pogosteje merimo število izidov na število opravljenih ur, na leto, na proizvodnjo uro, na število zaposlenih, na število prebivalcev. Primer: Eden izmed načinov je pogostost (npr. smrtnih žrtev v enem letu)na število zaposlenih). Primer tabele Eurostat za države v EU Slika 4. Standardizirana stopnja smrtnosti na 100.000 delavcev, brez prometnih nesreč, za 15 članic EU, 2000, Eurostat Merila ali kazalniki tveganja lahko sestavljajo: enostavno mero tveganja – vsebuje eno samo informacijo sestavljeno mero tveganja – vsebuje veliko informacij o porazdelitvi tveganja Razvrstitev kazalnikov tveganja po vrstah: indeksi tveganja J. Šrekl OTPV 2. del 6 individualne mere tveganja družbene mere tveganja Indeksi tveganja Indeks tveganja je posamezna vrednost ali tabela števil Indeks je v odvisni povezavi (korelaciji) z velikostjo tveganja Indekse z merskimi enotami – fizikalne količine Indekse brez enot – razmerje med različnimi tveganji Slabosti indeksov: 1. ni absolutnega kriterija za sprejemanje ali zavračanje tveganja 2. indeksom manjka sklepanje in ne povezujejo istih informacij tako kot individualne ali družbene mere tveganja. Indeksi Slika 5: Tabela predstavitev mer tveganja (vir: Mera tveganja ) Oblika zapisa Indeksi Stopnja smrtnosti FAR Število smrtnih žrtev na milijon delovnih ur Individualni indeks nevarnosti Ocena maksimalnega individualnega tveganja za FAR Povprečna stopnja smrtnosti Povprečno število smrtnih žrtev na enoto časa Indeks smrtnosti Vrednost, ki meri posledice nezgod Individualno tveganje Kontura individualnega tveganja Krivulja, ki povezuje točke z enakim tveganjem na lokalnem zemljevidu Profil individualnega tveganja Graf individualnega tveganja kot funkcije razdalje od vira v določeni smeri Maksimalno individualnega Številska vrednost, ki se nanaša na osebo z največjim tveganja individualnim tveganjem Povprečno individualnega tveganja Povprečje individualnih tveganj na osebo pri celotni izpostavljeni populaciji Povprečno individualnega tveganja Povprečje individualnih tveganj na osebo pri celotni populaciji celotne populacije ne glede na to ali je izpostavljena tveganju. Družbeno tveganje Krivulja družbenega tveganja (F-N Graf kumulativne verjetnosti ali pogostnosti dogodkov, ki krivulja) povzročajo N ali več smrtnih žrtev, poškodb ali izpostavljenosti v primerjavi z N, število smrtnih žrtev, poškodb, ali izpostavljenosti. Povprečje družbenega tveganja Drugo ime za povprečna stopnja smrtnosti Agregatno tveganje Termin za družbeno tveganje za osebe v stavbah oziroma objektih ki jih določa API 750 * *Določilo American Petrolium Instituta Delež smrtnih nezgod – indeks FAR. Med hujše nezgodne dogodke štejemo tudi nezgode s smrtnimi posledicami enega ali več udeležencev. Zato se posebej meri tveganje za smrtne nezgode. Eden izmed indeksov, ki meri to tveganje za zaposlene je deležem smrtnih nezgod (Fatal Accident Rate) – FAR. To je število smrtnih nezgod na 100 milijonov delovnih ur ( kar približno pomeni 1000 delovnih dob). Primer: (Velika Britanija) Slika 6: Delež smrtnih nezgod v Veliki Britaniji J. Šrekl OTPV 2. del 7 80 67 60 57 45 40 20 0 10 12 4 8 2 3 8 1 5 FAR Britanska industrija Tekstilna in usnjarska industrija Proizvodnja vozil Gozdarstvo, lesarstvo Rudarstvo Metalurgija in ladjedelništvo Železniški kretničar Kmetijstvo Gradbeništvo Bivanje doma (moški 15-65 let) Potovanje z vlakom Potovanje z avtom FAR indeks v Veliki Britaniji za nekatere tipične dogodke za zaposlene v kemijski industriji je indeks FAR = 4 Ostale nezgode 20 delavcev Bolezni 370 delavcev Posledice kajenja 40 delavcev običajno delovno tveganja (padci, zdrsi, itd) FAR = 2 tveganje zaradi kemičnih vplivov (ogenj, izpust strupov ali razlitje korozivnih snovi) FAR = 2 Pet tipičnih kemijskih nevarnosti FAR = 0.4 za vsako. Slika 7: Delež smrtnih nezgod v različnih poklicih v Veliki Britaniji Dejavnost Tekstilna in obutvena ind. Proizvodnja vozil Kemična industrija Povprečje industrije v Vel. Brit Jeklarstvo Poljedelstvo Ribištvo Premogovništvo Kretničarji v žel. prom. Gradbeništvo Posadke letal Poklicni boks Jockey-i Domača dela in gospodinjstvo Vožnja z avtobusom Vožnja z vlakom Vožnja z osebnim avtom Smrtnih poškodb / 100 milijonov ur dela 0,15 1,3 3,5 4 8 10 35 40 45 67 250 7000 50000 3 3 5 57 J. Šrekl OTPV 2. del Vožnja s kolesom Vožnja z letalom Vožnja z mopedom Vožnja s skuterjem Vožnja z motornim kolesom Vožnja s kanujem Gorsko plezanje 8 96 240 260 310 660 1000 4000 Primer: Izračunaj maksimalno dopustno pogostost nezgode, da indeks FAR ne bo presegel vrednosti 0,4.Ob tem predpostavimo, da je čas izpostavljenosti 365 dni letno in 24 ur dnevno. Rešitev: Največja dovoljena frekvenca je torej ali ena nezgoda na 285000 ur dela. Tveganje posameznika Tveganje posameznika je definirano kot tveganje osebe, ki se nahaja v bližini vira nevarnosti. Tveganje je odvisno od: vrste poškodbe, ki jo povzroči vir in časa izpostavljenosti Individualno tveganje je mogoče predstaviti s krivuljami enakega tveganja na geografskem območju, ki je povezana tudi s profili tveganja. Individualni indeks nevarnosti - IHI Individualni indeks nevarnosti - IHI (Idividual Hazard Index) je FAR za posamezno nevarnost pomnožen s časom izpostavljenosti, ki je definirana kot dejanski čas izpostavljenosti tej nevarnosti. Izračunamo ga s pomočjo indeksa FAR in časa izpostavljenosti. IHI ocenjuje maksimalno tveganje. To pomeni da je to maksimalna vrednost indeksa FAR za osebo, ki je izpostavljena škodljivim učinkom v območju delovanja teh snovi ko se giblje v tem območju (npr. na zaščiteni poti ali zunaj stanovanjskega območja). Primerjava FAR in stopnje nevarnosti ali indeksa nevarnosti Recimo, da je FAR = 0,4 Predpostavimo da je za vsak nezgodni dogodek posledica smrtna žrtev. Indeks FAR= 0.4 pomeni, da je v delovnih urah 1 smrtna žrtev. Če je delo izmensko pomeni, da je opravljeno na delovno mesto. Za eno smrtno nezgodo je potrebno približno 30 000 let kar pomeni nezgodnih dogodkov na leto. Če je delo v eni izmeni pomeni, da je čas izpostavljenosti četrtina celoletnega števila delovnih ur (zaradi 40 urnega delavnika dobimo 4 izmene).Zato je za smrtno nezgodo potrebno 120 000 let, kar pomeni nezgodnih dogodkov na leto. Recimo, da je smrtna žrtev na 10 nezgodnih dogodkov. Potem bo pri zgornjih predpostavkah, FAR = 0,4 in večizmensko delo verjetnost nezgode in pri enoizmenskem delu. Primer: Tabelo FAR indeksov prebiramo seveda s pravim premislekom. Na vprašanje: kaj je nevarnejše, vožnja z avtomobilom ali letalom, ne moremo odgovoriti kar z podatki iz tabele. Premisliti J. Šrekl OTPV 2. del 9 moramo tudi o dolžini izpostavljenosti posameznim tveganjem. Recimo, da se želimo prepeljati 1000 km. Vožnja z avtomobilom bo trajala na primer 8 ur, vožnja z letalom pa le eno uro in pol. Torej izračunamo individualno nevarnost za 8 ur vožnje z avtomobilom: Izračunamo še individualno nevarnost za vožnjo z letalom: Vožnja z letalom je varnejša. Pri uporabi podatkov je torej potrebna previdnost in smiselne primerjave. Primerjali smo pogostnost dogodkov, ker je bila posledica povsod enaka. Ne moremo primerjati pogostnosti dogodkov z različnimi posledicami! Povprečna mera smrtnosti - ROD Povprečna mera smrtnosti ROD - (Average Rate of Death) je definirani kot srednja vrednost (povprečna vrednost) števila smrtnih nezgod, ki jih lahko pričakujemo na enoto časa ob vseh mogočih nezgodnih dogodkih (incidentih). Število je znano tudi kot število smrtnih nezgod. Povprečna mera smrtnosti je posamezno število, ki je srednja vrednost mere družbenega tveganja. ROD meri družbeno tveganje in ni ustrezna za mero posameznika na posameznem delu. ∑ V formuli pomenijo oznake – frekvenca dogodka z izidom i-te vrste, – število smrtnih žrtev pri izidu i-te vrste in n – število izidov. Ekvivalent indeks družbenega stroška - ESC (Equivalent Social Cost Indeks) Ekvivalent indeks družbenega stroška - ESC (Equivalent Social Cost Indeks) je modifikacija povprečne mere smrtnosti, ki upošteva družbeno nenaklonjenost dogodkom z dolgotrajnimi posledicami. Število smrtnih žrtev je potencirano s potenco p, ki pomeni faktor nenaklonjenosti tveganju. To pomeni, da je obtežen ali ponderirana ROD. ∑ S tem indeksom se posebej poudari nevarnost nekaterih področij dela. Seveda tu ni mišljena osebna nevarnost, ampak družbeni pomen te nevarnosti. Država ali družba na splošno ne povečuje nevarnosti ampak povečuje pomen nevarnosti v neki panogi ali pri nekem delu. Pri faktor nenaklonjenosti, ne vpliva na velikost ESC. V tem primeru je namreč Primer: jedrske elektrarne imajo p = 1.2, Nizozemska vlada je za kemično industrijo prepisala p = 2) Primeri računanja Ugotovljena je ena smrtna žrtev na 10 let. ROD = 0.1 smrti/leto Če je to kemijska industrija, je p=2. ESC = 0.1 V primeru, ko gre samo za eno smrtno žrtev na neko obdobje, se indeksa ne razlikujeta. J. Šrekl OTPV 2. del 10 Ugotovljeno je 100 smrtnih žrtev enkrat v 1000 letih ROD = 0.1 smrti/leto Če je to kemijska industrija, je p=2 ESC = 10 V primeru, ko gre samo za več smrtnih žrtev na neko obdobje, se indeksa razlikujeta. Indeks ESC raste hitreje kot indeks ROD Indeks ekonomskih izgub Indeks ekonomskih izgub je mera za ekonomske izgube ob smrtnih žrtvah. Ocena ekonomske izgube pomnožena z deležem smrtnih nezgod. Tveganje posameznika Tveganje posameznika je definirano kot tveganje osebe, ki se nahaja v bližini vira nevarnosti. Tveganje je odvisno od: vrste poškodbe, ki jo povzroči vir in časa izpostavljenosti Običajno ga označujemo kot individualno tveganje, ki mu je izpostavljen posameznik zaradi vseh mogočih nevarnosti na delovnem ali bivalnem mestu. V različnih območjih je seveda izpostavljenost različna odvisna pa je od virov nevarnosti. Zato lahko na geografskem območju s krivuljami enakega tveganja zarišemo območja posameznih velikosti individualnih tveganj, ki je povezana tudi s profili tveganja. Poglejmo si primer naftne industrije, ki s svojimi objekti in delovanjem vpliva na nevarnosti v posameznih območjih v samih objektih in okolici teh objektov. Slika 8. Primer risanja krivulj individualnega tveganja Lahko izdelamo tudi diagram smrtnosti na leto odvisen od oddaljenosti od vira nevarnosti. Tako dobimo profil individualnega tveganja za posameznika v odvisnosti od lege delovnih mest. J. Šrekl OTPV 2. del 11 Slika 9. Primer profila individualnega tveganja Maksimalno individualno tveganje (MIT) je največje tveganje, ki mu je lahko izpostavljen posameznik (to je mejna vrednost). Pri ugotavljanju MIT gre najpogosteje za tehnologe in zaposlene na konkretnem nevarnem procesu. Mejo območja MIT določimo z uporabo krivulj individualnega tveganja. Povprečno individualno tveganje je tveganje, ki so mu v povprečju izpostavljeni ljudje zaradi neke nevarnosti. Uporabno je le v primeru, ko je tveganje enakomerno porazdeljeno, sicer bomo uporabili risanja krivulj individualnega tveganja. Skupinsko tveganje Nekatere nezgode prizadenejo večjo skupino ljudi, ki se nahaja na območju, kjer deluje vir nevarnosti. Zato je skupinsko tveganje merilo za tveganje, ki mu je izpostavljena skupina ljudi. Največkrat se izraža kot pogostost incidenta v odvisnosti od smrtnih žrtev incidenta. Skupinsko tveganje se najpogosteje uporablja v okolicah obratov, kjer delovni proces pomeni tudi tveganje za okolico zunaj obrata npr. tveganje zaradi možnosti eksplozije, izbruha požara, izpusta nevarnih snovi itd.). Zato je za izračun pomembna gostota in vrsta naseljenosti oziroma gostota zadrževanja prebivalstva v okolici obrata. (npr. stanovanjska območja, šole in vrtci, industrijska območja z drugimi industrijami, trgovine, kulturne ustanove, itd.) Oglejmo si razliko med individualnim in skupinskim tveganjem. V poslovni zgradbi blizu kemijskega obrata je v delovnem času 400 zaposlenih, zunaj delovnega časa pa le en čuvaj. Če je verjetnost incidenta – nezgode enaka skozi cel dan je individualno tveganje za vsakega zaposlenega, tudi za čuvaja enako; skupinsko tveganje pa je v delovnem času veliko večje, saj bo pri izbruhu incidenta več prizadetih. Individualno je torej tveganje, ki je omejeno na posameznika, skupinsko ali družbeno tveganje pa je povezano z vsemi nezgodami in vsemi žrtvami na nekem območju. Predstavlja tveganje za škodo družbe, ki jo utrpi ob nezgodah. To tveganje običajno predstavljamo s F-N grafom, ki povezuje frekvenco incidentnih dogodkov s številom smrtnih žrtev ob dogodku. Krivulja F-N predstavlja kumulativno frekvenco v odvisnosti od posledic. Običajno na oseh uporabljamo logaritemsko skalo Lahko določamo krivuljo skupinskega ali družbenega tveganja za posamezno dejavnost ali za vse dejavnosti na nekem območju. Slika 10. Prikazuje F-N krivulje za obrat s tekočim vnetljivim plinom. J. Šrekl OTPV 2. del 12 Slika 10. Primer krivulje družbenega tveganja za operacije na kopnem, ladijske prevoze, in celotno tveganje Analiza individualnega tveganja Izračun individualnega tveganja na neki geografski lokaciji blizu objekta, ki je vir tveganja je vsota vseh nevarnosti, ki jih povzroča dejavnost v objektu. Totalno individualno tveganje v vsaki točki je enako vsoti vseh individualnih tveganj v tej točki. V objektu 1 se lahko zgodita dogodka 1 in 2 in v objektu 2 dogodek 3, ki povzročijo poškodbo v točki (x,y). Zanima nas individualno tveganje v točki (x,y). n IRx , y IRx , y ,i i 1 Pri tem velja: IRx , y totalno individualno tveganje zaradi vseh nevarnosti na lokaciji (x,y) IRx, y ,i (verjetnost nezgode na leto) individualno tveganje zaradi i-te nevarnosti na lokaciji (x,y) (verjetnost nezgode na leto) n celotno število mogočih nezgod na lokaciji (x,y). Vrednosti posameznih individualnih tveganj izračunamo s formulo: IRx, y ,i fi p f ,i kjer velja: fi frekvenca (pogostost) incidentov, ki povzročijo i-to nezgodo; p f ,i verjetnost, da bo incident vplival na lokacijo (x,y) J. Šrekl OTPV 2. del 13 Slika 11. Vplivi posamezni nevarnosti na individualno tveganje Primer: Na primeru izpusta nestrupene vnetljive snovi, ki lahko povzroči naslednje dogodke, ki predstavljajo tveganje za ljudi: vžig curka tekočine, vžig razlite tekočine, eksplozija vrele tekočine, eksplozija parnega oblaka ali varno razredčenje brez vžiga. Lahko izdelamo shemo izračuna za individualno tveganje J. Šrekl OTPV 2. del Slika 12. Shema za izračun individualnega tveganja S poenostavljanjem modela dosežemo nekoliko spremenjeno shemo . Poenostavimo Vir vseh nevarnosti je v eni točki. Veter piha z enakomerno hitrostjo samo v eni smeri. Uporabljamo eno samo hitrost vetra Nobeni blažilnih faktorjev ne uporabljamo. Viri vžigov so enakomerno porazdeljeni (verjetnost vžiga je enaka v vse smeri) Posledice učinkov so obravnavane diskretno (ne zvezno). Zunaj cone ni delovanja nobenih učinkov. 14 J. Šrekl OTPV 2. del Slika 13. Poenostavljena shema za izračun individualnega tveganja 15 J. Šrekl OTPV 2. del 16 Mere za oceno tveganja in varnosti V prejšnjem poglavju smo merili tveganje predvsem iz vidika smrtnih poškodb. Seveda pa je merilo ogroženosti zaposlenih na delovnih mestih tudi število poškodb. Uradno merimo samo poškodbe, ki jih kategorizira Zakon o varnosti in zdravju, torej poškodbe, ki imajo za posledico vsaj tri dni odsotnosti z dela. Pri štetju nezgod ali posledic nezgod lahko uporabimo različne kriterije in temu primerno dobimo različne rezultate. Pri vsakem rezultatu pa mora biti povsem jasno, kako ga merimo in kaj prestavlja. Število poškodb - Q Absolutno število poškodb na leto v podjetju je neprimerno merilo. Podjetje z velikim številom zaposlenih im gotovo večje število poškodb kot podjetje z majhnim številom zaposlenih. Zato ni mogoče primerjati absolutnih številk. Izračunamo relativne številke, ki se nanašajo na neko osnovno enoto. Najpreprostejše merilo je število nezgod na 1000 delavcev. Običajno govorimo le o registriranih poškodbah, kjer je posledica več kot tri delovne dni odsotnosti z dela (Zakon o varnosti in zdravju pri delu) Samo število nezgod nam nič ne pove o resnosti poškodb, ki so nastale, govori zgolj o frekvenci dogodkov glede. Zato iščemo mero, ki bo kaj več povedala o posledicah teh dogodkov. Posledice je najenostavneje meriti s številom dni zdravljenja in okrevanja. V ekonomskem smislu predstavlja to tudi neposredni strošek za delodajalca, torej škodo, ki nastane z nezgodnim dogodkom. Resnost poškodb tU Za primerjave je število poškodb na 1000 delavcev zelo primerno, za notranje ocenjevanje, pa se pogosto pokaže primernejša ocena resnosti poškodb, ki izračuna povprečno neposredno posledico poškodb. tU TU U Število izgubljenih dni Število vseh poškodb J. Šrekl OTPV 2. del 17 Pogostost poškodb - H Število poškodb se meri na 1000 zaposlenih, ne glede ali ti zaposleni delajo, so na dopustu ali kakorkoli odsotni. Zato vpeljemo pojem pogostost poškodb, ki jo nekateri imenujejo tudi frekvenca je število poškodb na milijon opravljenih delovnih ur. Tu merimo z dejansko opravljenimi delovnimi urami v podjetju, čeprav se pogosto uporablja, kar pričakovano število opravljenih delovnih ur (povprečno letno število ur na zaposlenega krat število zaposlenih). Število poškodb H U 106 Tp Število proizvodnih ur Ogroženost - G Če resnost poškodb pomnožimo s pogostnostjo poškodb in delimo s 1000, dobimo ogroženost (čas v tej formuli ne merimo z dnevi). H tU 103 G TU 1000 Tp Iz formule vidimo, da je ogroženost razmerje med izgubljenimi in proizvodnimi urami na 1000 ur. G je mera za nevarnost proizvodnje in je pomembna za gospodarjenje podjetja. Razmerje med izgubljenimi in proizvodnimi dnevi je vrednost med 0 in 1. Pri majhni ogroženosti je vrednost blizu 0, pri večji se pomika proti 1. Nasprotna vrednost je varnost. Večja je varnost, manjša je ogroženost. L 1 TTUp 1 G 103 Primeri računanja posameznih pokazateljev Primer 1. Podjetje ima zaposlenih je 630 delavcev: V enem letu se je zgodilo 32 poškodb, pri čemer je bilo izgubljenih 832 delovnih dni. Izračunaj: J. Šrekl OTPV 2. del 18 število nezgod na 1000 delavcev, resnost poškodb, pogostnost poškodb, če je povprečno število proizvodnih ur na delavca 1744 ur in ogroženost. Rešitev: V našem primeru so podatki: U=32, B=630 in TU=832. Izračunamo število nezgod na 1000 zaposlenih ⁄ Resnost poškodb govori o povprečni posledici poškodb: Pogostost poškodb: ⁄ Število opravljenih ur smo izračunali kar kot produkt povprečnega števila delovnih ur na leto in števila zaposlenih. Natančnejši izračun bi bil, če bi iz evidenc podjetja dobili dejansko opravljeno število ur v tem letu (izračun za vsakega zaposlenega posebej in seštevek vseh). Če bi odšteli odsotnosti zaradi bolniške bi dobili 29,15. Izračunamo še ogroženost: ⁄ Ogroženost kaže, da je delovnih ur izgubljenih zaradi poškodb Primer 2. Podjetje A ima zaposlenih je 720 delavcev: V enem letu se je zgodilo 32 poškodb, pri čemer je bilo izgubljenih 630 delovnih dni. Podjetje B ima zaposlenih je 251 delavcev: V enem letu se je zgodilo 13 poškodb, pri čemer je bilo izgubljenih 112 delovnih dni. Izračunaj: v katerem podjetju je večje število nezgod na 1000 delavcev, v katerem podjetju je večja resnost poškodb, kje je večja ogroženost. J. Šrekl OTPV 2. del 19 Ekonomski ucinki varstva pri delu Cilj vsakega poslovanje je, da je uspešno. Kaj pa je uspešno poslovanje? Uspešno poslovanje nam odgovarja na vprašanje kako se uresničuje temeljno načelo gospodarjenja - minimaks načelo (minimalni vložek za maksimalni rezultat) To je temeljno načelo gospodarjenja: Doseči z danimi rezultati minimalno možno porabo sredstev ali z danimi sredstvi doseči maksimalni možni učinek. V splošni formuli se uspešnost poslovanja meri kot razmerje med rezultati in vloženimi sredstvi: mera uspešnosti poslovanja rezultat sredstva Glede na to, kaj smatramo kot rezultat poslovnega procesa ali s kakšnimi sredstvi dosegamo rezultate govorimo o različnih merjenjih uspešnosti. Rezultat poslovnega procesa so lahko: Celotna proizvodnja izražena v enotah (tonah, kosih, metrih itd) Celotna proizvodnja izražena z vrednostjo Dobiček Za doseganje rezultata poslovnega procesa so potrebna sredstva za: Delo Predmete dela Delovna sredstva Pogosto potrebujemo tudi tuje storitve (vzdrževanja, dodelave izdelkov, svetovanja, usposabljanja itd.) Za izvajanje delovnega procesa je potreben finančni vložek, ki se deli v dva dela: Trošenje zagotavlja proizvodnjo danega procesa (plačilo dela, predmetov dela tujih storitev…) Angažiranje pa omogoča neprekinjeno delovanje reprodukcijskega procesa (vlaganje v stroje, oprem, objekte, vzdrževanje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih…) Rekli smo, da uspešnost poslovanja merimo z različnimi merili. Najpogosteje merimo s tremi merili: produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Glede na merilo postavimo načela uspešnega poslovanja Načelo produktivnosti – doseganje čim večjega obsega proizvodnje po enoti časa Načelo ekonomičnosti – doseganje čim večje proizvodnje po enoti stroškov Načelo rentabilnosti – čim večji dobiček po enoti angažiranih sredstev Merila so med sabo povezana, vsako zase predstavlja en vik uspešnosti delodajalca v nekem proizvodnem ali storitvenem procesu. Realizacijo dobička kot osnovnega cilja gospodarjenja dosegamo z različnimi elementi, ki pa so med sabo povezani. J. Šrekl OTPV 2. del 20 Slika 14. Merjenje uspešnosti poslovanja z različnimi merili in medsebojni učinki Ena izmed osnovnih mer za uspešnost gospodarjenja je produktivnost, ki se meri kot razmerje med količino ustvarjenih poslovnih učinkov in vloženim delovnim časom. Njena vrednost je količina ustvarjenih poslovnih učinkov (lahko tudi kosov proizvoda, ali število opravljenih storitev, če so enake vrste) na enoto časa. Na samo produktivnost vpliva več vrst dejavnikov, nekateri so povsem tehnično tehnološke narave, drugi pa so povezani s človeškimi viri in organizacijo dela. Dejavniki produktivnosti dela: Tehnično-tehnološki dejavniki Organizacijski dejavniki Človeški dejavniki Naravni dejavniki Družbeni dejavniki Nas zanimajo predvsem prvi trije dejavniki, ki so povezani z VPD Med tehnično-tehnološke dejavnikeštejemo: Tehnična delitev dela Tehnična opremljenost dela (delovna sredstva) Tehnološki proces J. Šrekl OTPV 2. del 21 Slika 15 Dejavniki, ki vplivajo na delovni proces Organizacijski dejavniki so povezani s dobrim organiziranjem proizvodnje. Izraba kapacitet (polna, delna izraba….) Izraba delovnega časa (proces organiziran tako, da zaposleni v nobeni fazi ne čakajo na delo) Izkoriščanje prostora (prazni prostor, premalo prostora, nepotrebne transportne poti…) Standardizacija in tipizacija (izdelava enakih izdelkov, uporaba tipičnih elementov v več proizvodih…) Specializacija (delitev dela po fazah, posamezniki opravljajo le eno vrsto dela) Kooperacija (povezave z drugimi proizvodnjami za posamezne elemente) Človeški dejavniki pa se povezujejo z človeškimi viri v proizvodnji: Strokovna usposobljenost Motiviranost Intenzivnost dela Slika 16. Vpliv ukrepov VPD na produktivnost J. Šrekl OTPV 2. del 22 Ekonomičnost poslovanja je razmerje med poslovnim učinkom in stroškom poslovanja. Poenostavljeno rečeno učinek merimo na enoto vloženih sredstev Ekonomičnost poslovanja Količina ustvarjenih Q E C poslovnih učinkov Stroški poslovanja Lahko pa enačbo zapišemo z enostavnejšimi količinami: ekonomičnost prihodki odhodki Ekonomičnost je ustrezna, če je večja od 1, kar pomeni, da prihodki presegajo odhodki, v tem primeri lahko pričakuje lastnik dobiček, kar je njegov osnovni cilj pri vlaganju v proizvodnjo. Če je ekonomičnost enaka ali manjša od 1 pomeni, da take proizvodnje dolgoročno ni mogoče vzdrževati, ker zahteva nove dokapitalizacije proizvodnje. Ob vlaganjih v proizvodnjo (- angažiranju sredstev), se sprašujemo o učinkih dejanja na ekonomičnost poslovanja. Ali se ekonomičnost veča (dosegli smo cilj), ali se ekonomičnost manjša. Slika 17 Učinki vložka v VPD na rast ali padanje ekonomičnosti poslovanja Iz slike 14. Vidimo da so vsi ekonomski učinki povezani z rentabilnostjo. Zato upravičeno trdimo, da je rentabilnost je najbolj celovita mera uspešnosti poslovanja podjetja. Rentabilnost meri količino dobička na kapitalsko vrednost proizvodnje rentabi ln ost dobiček prihodki dobiček kapital kapital prihodki J. Šrekl OTPV 2. del 23 Rentabilnost mora biti večja od 0, sicer ima podjetje izgubo (negativni dobiček). Lahko pa rentabilnost povežemo z drugimi količinami, tako, da ulomek razširimo s prihodki. Kvocient prihodki/kapital razširimo še s številom zaposlenih in dobimo: prihodki kapital P P Z K Z K Število zaposlenih delavcev P produktivnost Z Z 1 K tehnična opremljenost dela Vidimo, da so prihodki na vložen kapital sorazmerni produktivnosti in obratno sorazmerni tehnični opremljenosti dela. Večja produktivnost pomeni večji prihodek in večja tehnična opremljenost pomeni večja angažirana sredstva. Ob dani opremljenosti dela s sredstvi pomeni povečanje produktivnosti tudi povečanje rentabilnosti. Kako pa je z ekonomičnostjo neposredno povezan dobiček? Delež dobička na prihodek je v neposredni zvezi z ekonomičnostjo kot kaže formula: V formuli pomeni: Do = dobiček P = prihodek O = odhodek E = ekonomičnost. Do P O O 1 1 1 P P P E Naloga 1. Izračunaj ekonomičnost poslovanja pred in po uvedbi ukrepov za izboljšanje VPD: Pred uvedbo ukrepov: Q = 3.400.000 EUR, stroški poslovanja = 3.230.000 EUR; Ukrepi: za VPD 15.000 EUR (povečani stroški), število nezgod se je zmanjšalo za 3, kar pomeni 40 manj izgubljenih delovnih dni, zato povečan prihodek za 0,5%. Ali se je povečala ekonomičnost poslovanja? Naloga 2. Izračunaj spremembo ekonomičnosti poslovanja (v %) po uvedbi ukrepov za izboljšanje VPD: Pred uvedbo ukrepov: prihodki = 3.000.000 EUR, stroški poslovanja = 2.700.000 EUR, število zaposlenih 92, Ukrepi: za VPD 15.000 EUR (povečani stroški), število nezgod se je zmanjšalo za toliko, da so zmanjšali število delavcev za 1, kar pomeni 24.000 EUR zmanjšanje stroškov, prihodek se ni povečal. J. Šrekl OTPV 2. del 24 Naloga 3. Izračunaj spremembo rentabilnosti poslovanja (v %) po uvedbi ukrepov za izboljšanje VPD: Pred uvedbo ukrepov: prihodki = 3.500.000 EUR, stroški poslovanja = 3.320.000 EUR, število zaposlenih 92, kapital = 4.000.000 EUR; Ukrepi: za VPD 30.000 EUR (povečani stroški), število nezgod se je zmanjšalo za toliko, da so zmanjšali število delavcev za 1, kar pomeni 24.000 EUR zmanjšanje stroškov. Upoštevaj, da je dobiček razlika med prihodki in stroški, da se produktivnost zviša za 1%. Slika 18 Ukrepi VPD in rentabilnost Ukrepi varstva pri delu povečujejo rentabilnost poslovanja, če pozitivno vplivajo na medsebojni odnos produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja. To velja, če je povečanje produktivnosti večje od povečanja stroškov. Višje tveganje povzroča: višje plače več nezgod, več neposrednih stroškov, pogostejše prekinitve dela, zmanjšana produktivnost dela, večji stroški povezani z zaposlovanjem in usposabljanjem novih delavcev, višje zavarovalne premije. Donosi pri vlaganju v varnost Pri vlaganju v varnost veljajo padajoči donosi, to pomeni, da pri nižjih vlaganjih rastejo donosi hitreje, pri večjih počasneje. J. Šrekl OTPV 2. del 25 J. Šrekl OTPV 2. del 26 Škoda zaradi nezgod Škoda pomeni povečevanje odhodkov – stroškov in s tem zmanjševanje vrednosti parametrov ekonomske učinkovitosti. Izračunavanje škode (poškodbe) je povezano z neposrednimi stroški, ki nastajajo ob zdravljenju in rehabilitaciji zaposlenega. Čeprav morda vsi stroški ne gredo v breme delodajalca, so vendar to stroški družbe kot celote Stroški ambulantnega zdravljenja Stroški bolnišničnega zdravljenja Obračun izgub Stroški odškodnin Drugi stroški Primer: Koliko stanejo poškodbe podjetje v enem letu? Pridobili smo podatke za podjetje X in sicer naslednje vrednosti: povprečno št. zaposlenih = 3802 število poškodb = 294 število izgubljenih dni =3136 zavarovanje 32 EUR na zaposlenega Povprečna brutto mesečna plača = 1300 EUR Poleg znanih stroškov moramo upoštevati tudi ocenjene indirektne stroške, ki so posledica poškodb. Indirektni stroški 10% stroški služb 5% stroški usposabljanje novih delavcev 20% nadomeščanje poškodovanih delavcev z nadurnim delom dve odškodnini = 52.000 EUR- J. Šrekl OTPV 2. del 27 Teoreticno in prakticno usposabljanja delavcev za varno delo Varnost in zdravje delavcev sta se uveljavili kot pomembni kategoriji človekovih pravic in predstavljata eno izmed meril razvitosti sodobne družbe. Varnost in zdravje delavcev: dviga in ohranjanje produktivnosti dela vpliva na kakovost proizvodnje dviga ugled proizvodnje povečujejo tudi konkurenčne sposobnosti proizvodov Delodajalec mora zaradi učinkovitega varovanja delavcev pred poškodbami in škodljivimi vplivi upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu med katera spada tudi ustrezna usposobljenost zaposlenih za varno delo. Ustrezna usposobljenost za varno delo pomeni: usposobljenost vodstva, usposobljenost organizatorjev proizvodnega procesa in usposobljenost vseh neposredno sodelujočih v tem procesu Posledica: splošni dvig varnostne kulture oziroma zavesti po potrebi varovanja zdravja in življenja na delovnem mestu Zakonodajni okvir Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (Uradni list RS, št. 43/2011) v 38. Členu od delodajalca zahteva, da usposobi delavce za varno opravljanje dela: 1. ob sklenitvi delovnega razmerja, 2. ob razporeditvi na drugo delo, 3. ob uvajanju nove tehnologije in nove delovne opreme, 4. ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delodajalec mora zagotoviti brezplačno usposabljanje med delovnim časom. Nadalje 38. člena ZVZD zahteva: Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta Izvaja se po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati. vsebino mora delodajalec spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu. Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše. Rok za občasne preizkuse iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od dveh let. J. Šrekl OTPV 2. del 28 Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi uskladitev programa usposabljanja s posebnostmi delovnega mesta glede na oblike in vrste nevarnosti. Inšpektor za delo lahko po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu odredi tudi preizkus teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo. Namen usposabljanja je delavce naučiti: pravilnega ravnanja ob premagovanju tveganja, preprečevanja nezgod, ki so posledice neznanja in nepravilnega ravnanja, preprečevanja nezgod in nastanek okvar zdravja zaposlenih in preprečevanja nastanka škode, ki jo povzročajo nevarni in nepredvideni dogodki. Slika 19. Medsebojni vplivi pri usposabljanju Odgovornost: Za izvajanje je odgovoren delodajalec, Izvaja pa ga strokovni delavec s področja varnosti ali (in) zdravnik medicine dela Delodajalec mora poskrbeti, da se izvaja program usposabljanja. Program usposabljanja mora biti ustrezno pripravljen, po potrebi posodobljen. Izvajati se mora po navodilih ocene tveganja (termini in skupine, ki so deležni usposabljanja) ali po zahtevi Zakona o varnosti in zdravju. J. Šrekl OTPV 2. del Slika 20. Shema priprave programa V programu je obvezno opredeliti nekatere elemente, ki določajo program. Slika 21. Opredelitev najpomembnejših elementov v programu Izdelovalec običajno pridobi podatke o: delovnih mestih, delovnem procesu, strukturi zaposlenih, notranji predpisih delodajalca, statistiko nezgod ciljih naročnika. Celoten program običajno zajema: program osnovnih znanj, program splošnih znanj, 29 J. Šrekl OTPV 2. del 30 program konkretnih znanj, program praktičnega usposabljanja, zaključni preizkus pridobljenega znanja. Ni pa nujno da so vključeni v vsak program vsi deli. Programi morajo biti prilagojeni strukturi zaposlenih vrsti delovnih mest, tveganjem na delovnih mestih, pogostosti nezgod in poškodb. Programi osnovnih in splošnih znanj so lahko za vse enaki, programi konkretnih in specifičnih znanj pa se vežejo na posamezne skupine zaposlenih gle na njihove naloge na delovnih mestih. Specifični programi namreč zajemajo: delovna sredstva, delovne predmete, surovine, nevarne in škodljive snovi, obvezna zaščitna sredstva, obvestila in znake nevarnosti ter drugo Preverjanje znanja in usposobljenosti Na delovnih mestih s povečanim tveganjem je obvezno opravljanje preizkusa znanja ! Pri testi je v programu treba opredeliti: obseg testov (število vprašanj), način izvajanja (čas, kraj, dodatne zahteve), način in kriteriji ocenjevanja, člane komisije za izvajanje in ocenjevanje, možnosti vnovičnega opravljanja testa, kriterije za ponovno napotitev na usposabljanje zaradi neuspešnosti na preizkusu Pri praktičnem preverjanju se ugotavlja ali zaposleni pravilno upošteva pravila varstva pri delu; pravilno in dovolj pazljivo ravna z orodjem za delo; upošteva naloge in navodila; opravlja delovne operacije na takšen način, da se izogiba nevarnostim; pravilno uporablja osebno varovalno opremo; spoštuje predpisan red in organizacijo dela Metode pri usposabljanju Metode usposabljanja so enake kot pri kakršnem koli drugem usposabljanju ali izobraževanju. Izbor metod, ki se uporabljajo, pa je odvisen od programa, zmožnosti slušateljev in osebe, ki usposablja. Ločimo: Predavanje Predavatelj predava brez možnosti pogovora zgolj posredovanje vsebine, ki jo želi predstaviti. Uporablja morda le še tablo, kjer zapisuje nekatere poudarke predavanj. J. Šrekl OTPV 2. del 31 Predavanje z avdiovizualnimi pripomočki Predavatelj ob svoji predavanji uporablja vizuelne pripomočke kos so projekcija tekstov in slik, projekcija filmov, zvočne zapise, narisane sheme, diagrame, predmete. Razgovor z diskusijo Predavatelj slušateljem omogoča pogovor o temi, sprejema njihovo mnenje, ga analizira, popravlja in usklajuje z znanjem, ki ga želi predstaviti Praktično delo – delavnice danes najbolj priljubljen način usposabljanja, ki pa zahteva precejšnje sposobnosti predavatelja, ki se znajde v več funkcijah. Predavatelj ali boljše voditelj delavnice najprej predava, potem moderira delo po skupinah, ga nadzira in na koncu preverja pridobljeno znanje. Samo-izobraževanje Zahteva pred vsem disciplino in sposobnosti kandidata, ki se usposablja. Na podlagi priporočene literature kandidat sam išče potrebno znanje, ki ga kasneje predstavi voditelju. Dejavniki učinkovitosti Učinkovitost usposabljanje se meri z uspešnim prenosom znanj, usposobljenostjo oseb, ki se usposabljajo. Na učinkovitost usposabljanja vpliva: J. Šrekl OTPV 2. del 32 motivacija, predznanje, dolžina predavanja, pestrost uporabe pripomočkov, sposobnosti predavatelja, psihofizično stanje slušateljev, prostor in čas, kjer predavanje poteka. Program mora omogočati: večkratno ponavljanje, oceno primernosti, pripravo ustreznih testov in preizkusov znanja, izdajo potrdil o določeni usposobljenosti, enak nivo znanja udeležencev usposabljanja skozi vse obdobje uporabe programa Osnovni elementi programa komu je program namenjen, kakšni so cilji usposabljanja, kako bomo vrednotili uresničenje teh ciljev, kakšna so ključna sporočila usposabljanja, kakšne vsebine bomo vključili v usposabljanje, kakšna bo oblika usposabljanja, kakšne vaje so potrebne za utrditev znanja, kakšna bo oblika preverjanja znanja? Temeljni elementi programa cilj programa, učne vsebine programa, oblika izvajanja programa. Slika 22. Shema programa usposabljanja PROGRAM Cilj Vsebina Oblika Namen usposabljanja Vsebine tem Način posredovanja znanj Ciljna publika Časovna opredelitev vsebin Praktično delo Preverjanje znanja Učne vsebine,ki jih vključujemo v program običajno strukturiramo na posamezne sklope, ki ki so skupni za vse ali specialni za posamezne skupine. J. Šrekl OTPV 2. del Slik 23. Strukturiranje učnih vsebin. Splošna znanja pravno ureditev področja VZD, organizacijo opravljanja strokovnih nalog na področju VZD, obveznosti ter pravice delodajalcev in delojemalcev, nadzor tega področja in sankcije za nepravilno ravnanje. Posebna znanja Nevarnosti Škodljivosti Ukrepi Osnovni principi odkrivanja nevarnosti Ocena tveganja Ocena delovnih mest Konkretna znanja delovna sredstva, delovne predmete, surovine, nevarne in škodljive snovi, OVO in skupna VO, obvestila in znake nevarnosti ter drugo, predpisi in določila, ki se nanašajo na konkretna delovna mesta in delovna okolja. Praktično usposabljanje oblika praktičnega usposabljanja, vsebine, ki jih je treba spoznati pri praktičnem usposabljanju, čas trajanja usposabljanja, način in kriteriji za ocenjevanje usposobljenosti Program praktičnega izobraževanja Navesti je potrebno: delovna sredstva, pomožna sredstva, materiale, osebno varovalno opremo; obseg nevarnosti in škodljivosti; način varnega dela s stroji, napravami in orodjem; način varnega opravljanja vsake posamezne operacije Delovni postopki 1. pojasnila v zvezi z opravljanjem dela, 33 J. Šrekl OTPV 2. del 34 2. predstavitev dela, 3. ponavljanje - uvajanje, 4. izpopolnjevanje Preizkus znanja test znanja, izpit pred izpraševalcem ali komisijo, praktični preizkus usposobljenosti Po 39. členu ZVZD je delodajalec dolžan hraniti dokumentacijo o usposabljanjih in preizkusih znanja. Dokumentacija: program usposabljanja, zapisnik o poteku usposabljanja s seznamom izvajalcev in udeležencev, seznam komisij in zapisnik o poteku preverjanj usposobljenosti, seznam udeležencev, ki so uspešno opravili usposabljanje, potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju. Spreminjanje programa sprememba delovnega procesa z drugačnimi nevarnostmi in tveganji, uvedba nove tehnologije z drugačnimi nevarnostmi in tveganji, nova ocena tveganja, ki se dovolj razlikuje od prejšnje, povečano število nezgod in poškodb, slabe ocene evalvacije programa. Primer: Izdelajmo program za usposabljanje za varno delo s splošnim delom in posebnima deloma ergonomija in varno delo. elementi programa 1. Ime programa 2. Utemeljenost programa 3. Ciljna skupina 4. Splošni cilji usposabljanja 5. Operativni cilji 6. Nabor vsebin 7. Trajanje usposabljanja 8. Organizacijska oblika 9. Navodilo za izpeljavo usposabljanja 10. Način ocenjevanja 11. Listina 12. Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci usposabljanja J. Šrekl OTPV 2. del 35 Slik 24. Primer programa podjetja ABC ABC Ime programa: Program usposabljanja za varno delo Utemeljenost : Ciljna skupina: Po ZVZD je potrebno usposabljanje delavcev za varno delo pred nastopom dela, pri spremembi delovnega mesta ali pri večjih tehnoloških spremembah. Po internih aktih podjetja je potrebno obnavljati znanje vsake tri leta. Vsi delavci zaposleni v ABC Splošni cilj: Dvig varnostne kulture, zdravi in nepoškodovani delavci na delovnih mestih. Operativni cilj: Usposabljanje delavcev za varno ravnanje, preprečevanje nezgod in poškodb ter zmanjševanje posledic nezgod. temeljna temeljnanačela načelaVZD VZD, , zakonodaja zakonodajaizizpodročja področjaVZD, VZD, splošni splošniakti aktiVZD, VZD, obveznosti obveznostidelodajalca, delodajalca, program programukrepov ukrepovVZD, VZD, organizacija organizacijaslužbe službeVZD, VZD, naloge nalogeininodgovornosti odgovornostizaposlenih, zaposlenih, delovna delovnamesta mestas sposebnimi posebnimipogoji, pogoji, periodični periodičnizdravstveni zdravstvenipregledi, pregledi, varnostni varnostniznaki znakiininoznake, oznake, kršenje kršenjepravil pravilVZD. VZD. Splošni del: Ergonomija: Varnost pri delu: cilji ergonomsko pravilnih drž pri delu, sedenje, dviganje bremen, zamenjave drž pri delu, razgibavanje, ukrepi in prepovedi. cilji varnega dela, navodila za varno delo, označbe na strojih, zaščita vrtečih se delov, pomen varnostnih naprav na stroju, mehanske nevarnosti, električne nevarnosti, osebna varovalna oprema, čistoča in red (delovno mesto, transportne poti), dolžnosti delavca, delovodje, J. Šrekl Način ocenjevanja: Listina: Izvajalci programa: OTPV 2. del 36 ukrepanje ob nezgodi, posebni pogoji dela ob vzdrževanju in popravilih delovnih naprav. Test ob koncu programa Potrdilo o opravljenem usposabljanju (delavec, kadrovska služba) Strokovni delavci VPD in pooblaščeni zdravnik MD z ustreznimi andragoškimi znanji J. Šrekl OTPV 2. del 37 Obvezne evidence za varno delo Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011 ) mora delodajalec voditi evidence, ki so povezane s periodičnimi preiskavami ali meritvami, ali pa z dogodki povezanimi z varnostjo in zdravjem. Zakon posebej predpisuje hranjenje dokumentacije o: 1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju; 2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme; 3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme; 4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti; 5. zdravstvene preglede delavcev; 6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke; 7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi. Torej je delodajalec dolžan voditi evidence o dogodkih, ki popisujejo periodične dogodke: evidence periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti; evidence periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme; evidence preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu. evidence opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkus praktičnega znanja; evidence preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Evidence, ki popisujejo slučajne (nepredvidene) dogodke iz časovnih vrst: evidence o poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter njihovih vzrokih; Dogodki Pri proučevanju statističnih evidenc ločimo dve vrsti dogodkov: Dogodki, ki se različno pogosto pojavljajo v času ( rojstva smrti, nezgode, okvare na strojih, spremembe cen, požari…). - pogostnost ( v mesecih, letih), -ostali podatki Dogodki, ki se ponavljajo v enakih časovnih intervalih (količina proizvodnje, dobiček podjetja, periodični pregledi, letne bilance, rezultati periodičnih usposabljanj in podobno). Zbiranje evidenc Zakaj zbiramo evidence? zaradi lastnih potreb želimo spremljati časovno vrsto podatke zbiramo zaradi potreb vodstva zbiranje podatkov predpisuje zakonodajalec Zbiranje zapisov za časovne vrste. Posebni namen določa obliko zbiranja. Enoten način zbiranja skozi vse obdobje. J. Šrekl OTPV 2. del 38 Za zbiranje dobrih evidenc mora biti natančno določeno enotno navodilo! Za večino predpisanih evidenc ne obstaja natančno navodilo. Natančna pravila za zbiranje in posredovanje podatkov so le za nezgode, ki so imele za posledico poškodbo. Zato si oglejmo najprej dve vrsti zbirk in sicer podatke o Delovna oprema podatki o identiteti delovne priprave ali naprave, roki in metodologiji periodičnih pregledov in preizkusov, ukrepi, izvedenih na podlagi ugotovitev prejšnjih periodičnih pregledov in preizkusov, datum oziroma rok, v katerem je treba opraviti naslednji pregled oziroma preizkus. Slika 25. Zbiranje evidenc o pregledu delovne opreme Po pravilniku mora evidenca o preizkusih znanja vsebovati podatke o delavcu (priimek ime, datum in kraj rojstva, strokovna izobrazba), opis del in nalog z vidika varnosti in zdravja, roke za pridobivanje in preverjanje znanja, podatke o prestavitvah delavca, dodatna usposabljanja, dokumentacija, ki jo je potrebno hraniti: program usposabljanja z izvajalci (ime, priimek, strokovna izobrazba, poklic, ki ga opravlja) zapisnik o preizkusu znanja delavcev, ki vsebuje podatke programa z izvajalci in imena komisije. J. Šrekl OTPV 2. del 39 Slika 26. Primer obrazca za vpis evidenc pri usposabljanju Podjetje: Datum zapisa: Podatki o delavcu Ime in priimek: Datum rojstva: Kraj rojstva: Strokovna izobrazba: (po ključu) Program usposabljanja: Vrsta teoretičnega programa: (po ključu) Delo, ki ga opravlja: (po ključu) Delovno območje (oddelek): (po ključu) Čas usposabljanja od: do: Vrsta praktičnega programa: (po ključu) Čas usposabljanja od: do: Uspešnost: Teoretični preizkus – test št. Uspeh: Komisija: Praktični preizkus: Uspeh: Komisija: Leto predhodnega preizkusa: Datum preizkusa: Leto naslednjega preizkusa: Zapisal: Slika 26. Primer zbiranja evidenc pri usposabljanju Kadrovska evidenca Programi Evidenca o usposabljanju Izvajalci Testi Potrdilo Komisija Poročilo Evidence o nezgodah Na podlagi določila v 41. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011 ), mora delodajalec na Inšpektorat RS za delo takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri zaporedne dni, kolektivno nezgodo J. Šrekl OTPV 2. del 40 (poškodovanih več delavcev, ne glede na število dni odsotnosti z dela), nevarni pojav, to je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi bilo ogroženo zdravje in življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo - sem ne štejejo dogodki, ki imajo lahko za posledico veliko premoženjsko škodo, vendar pa nimajo neposredne zveze z varnostjo in zdravjem pri delu (npr. razpad elektroenergetskega sistema) ali ugotovljeno poklicno bolezen. Slika 27. Pot prijave nezgode PRIJAVA NEZGODE-POŠKODBE PRI DELU A) PODATKI O DELODAJALCU NAZIV DELODAJALCA: 01. 02. NASLOV DELODAJALCA (ULICA, HIŠNA ŠT., POŠTNA KODA IN KRAJ): 03. MATIČNA ŠTEVILKA DELODAJALCA: 04. ŠIFRA (KLASIFIKACIJA) DEJAVNOSTI DELODAJALCA: 05. REGISTRSKA ŠTEVILKA DELODAJALCA: 06. ŠTEVILO ZAPOSLENIH: (glej šifrant 6 v navodilih) B) PODATKI O POŠKODOVANCU 07. IME IN PRIIMEK: 08. SPOL: 1 - moški, 2 - ženski, 9 - ni podatka DRŽAVLJANSTVO: 0 - neznano, 1 - slovensko, 09. Izpolni delodajalec 2 – neslovensko iz EU (Vpiši: ……………………………….………………………………..………..) 3 – neslovensko izven EU (Vpiši: ……………………………….……………………………………..) J. Šrekl OTPV 2. del 41 Če nimamo EMŠO 10. EMŠO: 11. ZAPOSLITVENI STATUS: (glej šifrant 11 v navodilih) DATUM rojstva: 12. VRSTA ZAPOSLITVE: 0 - ni podatka, 1 - nedoločen čas, 2 - določen čas, 9 - drugo 12a. DELOVNI ČAS: 13. POKLIC, KI GA OPRAVLJA: (glej šifrant 13 v navodilih) 14. KOLIKO UR JE DELAL TA DAN PRED NEZGODO: 0 - ni podatka, 1 - poln delovni čas, 2 - skrajšani delovni čas, 9 - drugo C) PODATKI O NEZGODI 15. DATUM PRIJAVE (DAN, MESEC, LETO): 16. DATUM NEZGODE (DAN, MESEC, LETO): 17. URA NEZGODE: vpišite uro od 00 do 23 brez minut, 99 - čas neznan 18. KJE SE JE NEZGODA PRIPETILA: 0 - ni podatka, 1 - na običajnem delovnem mestu, 2 - začasno delovno mesto v 19. VRSTA POŠKODBE: 20. isti enoti, 3 - službena pot ali delovno mesto v drugi enoti, 4 - pot na delo, 5 - pot z dela, 9 - drugo 1 - lažja, 2 - hujša, 3 - kolektivna, 4 - smrtna KRAJ NEZGODE (ULICA, HIŠNA ŠT., POŠTNA KODA IN KRAJ): 21. NARAVA POŠKODBE: (glej šifrant 21 v navodilih) 22. POŠKODOVANI DEL TELESA: (glej šifrant 22 v navodilih) 23. DELOVNO OKOLJE: (glej šifrant 23 v navodilih) 24. DELOVNI PROCES: (glej šifrant 24 v navodilih) 25. SPECIFIČNA AKTIVNOST V ČASU NEZGODE: (glej šifrant 25 v navodilih) 26. VZROK NEZGODE: (glej šifrant 26 v navodilih) 27. NAČIN POŠKODBE: (glej šifrant 27 v navodilih) 28. MATERIALNI POVZROČITELJ: (glej šifrant 28 v navodilih) KRATEK OPIS NEZGODE: 29. 30. ALI JE BILA NUDENA PRVA POMOČ: 31. PRIČAKOVANI BOLNIŠKI STALEŽ: 32. 1 - da, 2 - ne, 3 - ni podatka 1 - do vključno 3 dni, 2 - 4 dni in več INTERNO RAZISKAVO JE OZIROMA JO BO OPRAVIL: D) PODATKI O PRIJAVITELJU 33. IME IN PRIIMEK: 34. DELOVNO MESTO: PODPIS ODGOVORNE OSEBE DELODAJALCA: Obr. Prijava nezgode pri delu, IRSD, verzija 02 TELEFON: Žig: J. Šrekl OTPV 2. del 42 Slika 28. Del obrazca za elektronsko prijavo nezgode na strani inšpektorata http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/PNPD2IRSD.pdf Evidence o požarih Ob nastanku požara se začne ustvarjati evidenca o požaru. Prve podatke o požaru zbere regionalni center za obveščanja (112). Končni podatki se zbirajo v Republiškem centru za obveščanje in Direktoratu za zaščito in reševanje, ki objavlja letna poročila povzeta iz evidenc. J. Šrekl OTPV 2. del 43 Shema zbiranja evidenc o požarih 26 Načela dobrega vodenja evidenc Izdelamo natančno navodilo Izkoristimo vse obstoječe baze podatkov Za vpisovanje uporabimo čimveč ključev Uporabljamo elektronske zapise Tvorimo časovne vrste podatkov, ki jih zbiramo Prava informacija omogoča: Ukrepanje Ocenjevanje Načrtovanje J. Šrekl OTPV 2. del 44 Pomembnejse institucije in povezave Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve MDDSZ Z rdečo je označen del ministrstva, ki se ukvarja z varstvom pri delu V sestavi MDDSZ je tudi Inšpektorat RS za delo: * Inšpektorat RS za delo je ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Inšpektorat opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki to izrecno določajo. SVZD * * * * * * Pri MDDSZ se kot strokovno posvetovalno telo ustanovi Svet za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet obravnava ter sprejema stališča in priporočila: – o nacionalnem programu, – o stanju, strategiji ter o izvajanju enotne politike preprečevanja poškodb pri delu, poklicnih bolezni in drugih bolezni in poškodb, ki so posledica dela ali so z delom povezane, – o strokovnih podlagah za zakone in druge predpise, – o aktih mednarodnih organizacij, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu. J. Šrekl OTPV 2. del 45 Osrednja vloga je prispevati k izboljšanju poklicnega življenja v Evropski uniji. Shema Evropske agencije Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu zbira statistične podatke o varnosti in zdravju pri delu in raziskave z vsega sveta. * * * Čeprav statistični podatki ne povedo vsega, so ključni del vsake analize vprašanj varnosti in zdravja. Razkrivajo na primer naslednja neprijetna dejstva: Po podatkih Eurostata v Evropski uniji za posledicami nesreč pri delu vsako leto umre 5 720 ljudi. Poleg tega Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da zaradi poklicnih bolezni v EU vsako leto umre 159 500 delavcev. Na podlagi obeh podatkov se sklepa, da v EU vsake tri minute in pol nekdo umre zaradi vzrokov, povezanih z delom. J. Šrekl OTPV 2. del 46 Occupational Safety and Health Administration Običajno najdemo nacionalne urade za varnost in zdravje pod kratico: * OSHA ali * OHSA Major Accident Reporting System (MARS) Sistem poročanja o večjih nezgodah (MARS) je bil ustanovljen za upravljanje informacij o "večjih nezgodah - major accidents ", ki jih predložijo države članice Evropske unije, Evropski komisiji v skladu z določbami "direktive Seveso".Trenutno MARS hrani podatke o več kot 450 hudih nezgodnih dogodkih. MAHB EUROSTAT Naloga Eurostata je zagotoviti Evropski uniji visokokakovostne statistične informacijske storitve. Eurostat je statistični urad Evropske unije s sedežem v Luksemburgu. Njegova naloga je, da Evropska unija s statistiko na evropski ravni, ki omogočajo primerjavo med državami in regijami. Statistični urad RS Statistični urad Republike Slovenije je glavni izvajalec in povezovalec dela na področju državne statistike. Poleg povezovanja in usklajevanja statističnega sistema sodijo med njegove najpomembnejše naloge še mednarodno sodelovanje, določanje metodoloških in klasifikacijskih standardov, predvidevanje potreb uporabnikov, zbiranje, obdelava in izkazovanje podatkov ter skrb za njihovo zaupnost. J. Šrekl OTPV 2. del 47 Osnovne publikacije SURS: Statistični letopis je osrednja serijska publikacija. Izhaja konec leta in ponuja najširši nabor statističnih podatkov za preteklo leto ter številne daljše časovne vrste podatkov. Publikacija Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji izhaja mesečno in vsebuje izbor statističnih podatkov, objavljenih v tekočem mesecu ZDVIS Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije (ZDVIS) je zveza v katero se združujejo občinska, medobčinska in regionalna društva varnostnih inženirjev in deluje na območju Republike Slovenije. Zbornica VZD * * * * * Zbornica VZD opravlja naslednje naloge določene z 50. členom prejšnjega Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD 50). Kljub temu, da jo novi zakon ne omenja je zbornica ostala in opravlja naslednje naloge:: spremlja in opravlja nadzor nad delom svojih članov v skladu s svojimi pravili; sprejema kodeks poklicne etike; vodi evidenco članov (ZVZD 50) Zbornica VZD ščiti in zastopa interese članov oziroma stroke, skrbi za pravilno ravnanje in ugled članov s tem, da izpolnjuje naslednje naloge določene s Statutom Zbornice varnosti in zdravja pri delu (Statut 4). SIST Slovenski inštitut za standardizacijo. Standardi so zapisani sporazumi, ki temeljijo na priznanih rezultatih znanosti, tehnike in izkušenj. Pripravljeni so z namenom doseči optimalne koristi za skupnost. Z njihovo uporabo je mogoče odpraviti marsikatero nepotrebno oviro v trgovini, racionalizirati proizvodnjo in storitve ter omogočiti večjo združljivost izdelkov in storitev. SIST skrbi za zbirko evropskih standardov, pripravlja prevode privzetih evropskih in svetovnih standardov za slovenske standarde
© Copyright 2024