1. No category

Twinning Project SI04/EN/01
Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)
Navodila za inšpekcijski nadzor
v zvezi z
Direktivo LCP 2001/80/ES
Direktivo IPPC 1996/61/ES
Direktivo VOC 1999/13/ES
Oktober 2006
Aktivnost 4/12/14
Pripravili:
g. Richard Schlachta, Dr., Bavarian State Ministry for Environment, Public Health and
Consumer Protection
g. Konrad Mair, RTA Ljubljana
g. Paul Bernaert, Flemish government - Environment, Nature and Energy Department Environmental Inspectorate Division
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Navodila za inšpekcijski nadzor v zvezi z Direktivo IPPC 1996/61/ES,
Direktivo LCP 2001/80/ES in Direktivo VOC 1999/13/ES
1
Cilji in vsebina inšpekcijskega nadzora naprave
2
Pravna podlaga
2.1
Direktive in priporočila EU
2.1.1 Direktiva VOC
2.1.2
Direktiva IPPC
2.1.3
Direktiva Seveso II
2.2
Minimalni kriteriji za inšpekcijski nadzor
2.3
Celovito dovoljenje
3
Pristojni organi
4
Načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora
4.1
Plan dela (strukturo glej v prilogi 1)
4.2
Izvajanje inšpekcijskega nadzora
4.2.1 Priprava
4.2.2 Ogled naprave
4.2.3 Zaključna opravila
5
Priporočila za implementacijo
5.1
Upravni predpisi/Okrožnica Ministrstva za okolje in prostor o inšpekcijskih
pregledih
5.2
Priprava planov dela
5.3
Prostorsko področje pristojnosti inšpektorata
5.4
Sodelovanje inšpektorata in organa za izdajo dovoljenj
5.5
Elektronski nadzor časovnih rokov
5.6
Preverjanje z meritvami
5.7
Usposabljanje inšpektorjev na osnovi dokumentov BREF in „Priporočila o
minimalnih kriterijih za inšpekcijski nadzor“
5.8
Izmenjava izkušenj inšpektorjev
5.9
Potreba po kadrih
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 1 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
6
Uvedba navodil za inšpekcijski nadzor
7
Težišča inpšpekcijskega nadzora
7.1
Sistem ravnanja z okoljem
7.2
Uporaba surovin
7.3
Ohranjanje čistosti zraka – točkovni viri
7.4
Ohranjanje čistosti zraka – razpršeni viri
7.5
Ohranjanje čistosti zraka – smrad
7.6
Ukrepi pri obratovalnih razmerah, ki niso običajne obratovalne razmere oz.
zagonih in zaustavitvah
8
7.7
Upoštevanje standardov kakovosti zraka
7.8
Energetska učinkovitost
7.9
Odpadki
7.10
Hrup
7.11
Voda in zaščita tal
7.12
Pritožbe sosedov naprave
7.13
Zagotovitev delovanja naprave
Priloge
8.1
Vzorec plana dela
8.2
Vzorec zapisnika inšpekcijskega pregleda
8.3
Navodila za izvajanje inšpekcijskega pregleda naprave in uporabo delovne
dokumentacije z zapisnikom inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda
naprave na kraju samem
8.4
Primeri iz prakse inšpekcijskih pregledov naprav
8.5
Ocenitev emisijskih poročil o občasnih meritvah
8.6
Delovna dokumentacija
8.7
Navodila o inšpekcijskem nadzoru in obrazložitve: Celoviti nadzor IPPC naprav
– livarne
8.8
Primer izpolnjenega zapisnika inšpekcijskega pregleda: Cementarna
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 2 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1
Cilji in vsebina inšpekcijskega nadzora naprave
Cilji inšpekcijskega nadzora:
a)
preverjanje, ali naprave ustrezajo pravnim predpisom Skupnosti, nacionalnemu pravu in v
celovitem dovoljenju določenim okoljskim pogojem;
nadzor vplivov naprav na okolje, da se ugotovi, ali so potrebni nadaljnji ukrepi nadzorovanja
in izvrševanja;
zagotovitev potrebnih podatkov in informacij za pripravo okoljskih poročil.
b)
c)
Obseg inšpekcijskega nadzora:
-
ogledi na kraju samem,
nadzor upoštevanja okoljskih standardov kakovosti,
upoštevanje poročil in izjav o okoljskem ravnanju in presoji (EMAS),
upoštevanje in preverjanje ukrepov lastnega nadzora, ki jih izvaja upravljavec sam ali
pooblaščen inštitut,
preverjanje na napravi izvedenih ukrepov in dejavnosti,
preverjanje sistema upravljanja na lokaciji naprave same.
Dovrševanje dela: Priprava poročila z ocenitvijo upoštevanja zahtev iz odločbe dovoljenja, sklepi, ali
so potrebni nadaljni ukrepi, npr. izvedbeni postopek vključno s sankcijami, izstavitev novega ali
spremenjenega dovoljenja ali nadaljnje inšpekcijske dejavnosti in ogled na kraju samem.
2
Pravna podlaga
2.1
Direktive in priporočila EU
2.1.1
Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in
nadzorovanju onesnaževanja (Direktiva IPPC)
13. člen: Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi v rednih
časovnih presledkih ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje v dovoljenju.
Dovoljenje je vsekakor treba preveriti, če:
•
•
•
•
je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, tako pomembno, da je treba v dovoljenju
popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;
znatne spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo, da se emisije
zmanjšajo;
varnost obratovanja procesa ali dejavnosti zahteva uporabo drugih tehnologij;
to zahtevajo nove določbe zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.
14. člen: Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
•
•
upravljavec pri upravljanju obrata izpolnjuje pogoje iz dovoljenja,
upravljavec redno obvešča pristojni organ o rezultatih spremljanja in nadzorovanja
izpustov ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki
pomembno vpliva na okolje,
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 3 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
•
upravljavec da predstavnikom pristojnega organa vso potrebno pomoč, da jim omogoči
izvajanje kakršnih koli pregledov v obratu, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih
potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.
15. člen: Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja
Rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju iz člena 9,
in jih hrani pristojni organ, morajo biti dostopni javnosti.
16. člen: Izmenjava informacij
Države članice vsaka tri leta pošljejo Komisiji razpoložljive reprezentativne podatke o mejnih
vrednostih za posamezne vrste dejavnosti v skladu s Prilogo I in, če je to primerno, najboljše
razpoložljive tehnologije (BAT).
Nadalje poročajo še o izvajanju te direktive in njeni učinkovitosti.
2.1.2
Direktiva Sveta 2001/80/ES z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih
onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (Direktiva LCP)
12. člen:
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da skladno s Prilogo VIII(A) zagotovijo
spremljanje stanja emisij iz kurilnih naprav, vključenih v to direktivo, ter vseh drugih
vrednosti, ki so zahtevane pri izvajanju te direktive. Države članice lahko zahtevajo, da
stroške takega spremljanja stanja krije upravljavec.
13. člen:
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da upravljavec v primernih rokih
obvešča pristojne organe o rezultatih neprekinjenih meritev, o preverjanju merilne opreme,
posameznih meritvah in vseh ostalih meritvah, ki se opravijo, da se oceni skladnost s to
direktivo.
2.1.3
Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih
organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih
(Direktiva VOC)
8. člen: Države članice obvežejo upravljavca obrata, zajetega s to direktivo, da pristojnemu
organu enkrat na leto ali na zahtevo sporoči podatke, ki pristojnemu organu omogočijo, da
preveri skladnost s to direktivo.
2.1.4
Priporočila Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 za določitev
minimalnih kriterijev za inšpekcijski nadzor v državah članicah
Minimalni kriteriji za inšpekcijski nadzor obsegajo priporočila:
-
za organizacijo in izvajanje inšpekcijskega pregleda,
za pripravo planov inšpekcijskih pregledov,
za oglede na kraju samem,
za poročanje in pripravo rezultatov po ogledih,
za preiskave v primeru resnih nesreč in nezgod ter
za poročanje o okoljskih dejavnostih na splošno.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 4 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.2
Slovensko pravo
S prenosom direktiv in priporočil EU so zahteve za nadzor v slovenskem pravu konkretneje
določene z:
Zakonom o varstvu okolja
Zakonom o ohranjanju narave
Zakonom o vodah
Zakonom o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi
Zakonom o inšpekcijskem nadzoru
2.3
Celovito dovoljenje
Celovito dovoljenje naj vsebuje vsaj naslednja določila za monitoring:
3
a)
Za posamezne emisije (zrak, voda, tla, hrup, vibracije) naj se določijo pogoji za tehnične
ukrepe spremljanja in nadzorovanja, vključno z merilno metodo, pogostostjo meritev,
zbiranjem, pripravo in posredovanjem podatkov spremljanja in nadzorovanja.
b)
Pristojni organ lahko po poteku določenih obdobij ali s posebnim razlogom zahteva, da
upravljavec opravi oz. naroči dodatne meritve na lastne stroške.
c)
Nastajanje, vmesno skladiščenje, predelava ali odstranjevanje odpadkov, npr. v napravi
za odžveplavanje dimnih plinov, je treba dokumentirati. Dokumentacijo se na zahtevo
posreduje organu.
d)
Upravljavec je obvezan, da pristojni organ redno obvešča (po določilih v dovoljenju) o
spremljanju in nadzorovanju emisij ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem
dogodku ali nesreči, ki lahko pomembno vpliva na okolje.
e)
Pristojni organ lahko zahteva, da upravljavec posreduje vse potrebne dodatne
informacije, da lahko v celoti in strokovno oceni možnost nastanka večje nesreče in
določi možne povečane verjetnosti in/ali hujše posledice večjih nesreč (to velja
predvsem za kemijsko industrijo).
f)
Upravljavec je dolžan predstavnikom organov podati vse informacije, tudi če gre za
poslovne skrivnosti, ki se nanašajo na obratovanje naprave, omogočiti vpogled v
dokumentacijo in elektronske sisteme ter po potrebi izročiti želeno dokumentacijo.
Omenjeni imajo pravico do nemotenega vstopa – tudi brez predhodnega obvestila – na
industrijski kompleks in v obratovalne prostore.
g)
O vsakršnih spremembah na napravi ali v obratovanju naprave, za katere sicer ni
potrebno pridobiti celovitega dovoljenja o spremembi, pa imajo lahko negativne vplive na
okolje, je treba obvestiti organ za izdajo dovoljenj in inšpektorat en mesec pred izvedbo
te spremembe.
Pristojni organi
a)
b)
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP)
V okviru IRSOP-a delujejo 3 inšpekcije, od teh je ena odgovorna za okolje in naravo.
Inšpektorat trenutno zaposluje 55 oseb v 8 mestih (Celje, Koper, Kranj, Maribor, Ljubljana,
Murska Sobota, Nova Gorica, Novo Mesto). Znotraj inšpektorata delujejo še delovne skupine
za posebna strokovna področja, kot npr. okolje, gensko spremenjeni organizmi, varstvo
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 5 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
okolja, varnost naprav (Seveso) ter vodno gospodarstvo. V vsaki območni enoti je po en
strokovnjak s področja okolja, vode in varstva narave.
4
Načrtovanje in izvajanje inšpekcijskega nadzora
4.1
Plan dela
V skladu s „Priporočili o minimalnih kriterijih za inšpekcijsi nadzor“ naj bi države članice
pripravile plane dela na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Ti plani naj bi obsegali
sistematsko vnaprej določene dejavnosti inšpekcijskega pregleda, tako da bi bili kot osnova
na vsakem ogledu vedno pri roki. Plan dela mora biti dostopen javnosti (IV 1. minimalnih
kriterijev za okoljske inšpekcijske nadzore).
Osnova za pripravo plana dela so zavezujoče pravne zahteve, število in struktura naprav za
nadzor iz območja veljavnosti plana ter splošna ocenitev najpomembnejših okoljskih težav v
območju veljavnosti plana. V planu dela je treba pravtako upoštevati, ali je bila neka naprava
vpisana v register Sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS).
Priporočamo, da lokalne inšpekcijske pisarne pripravijo plan dela za svoje področje naprav.
Predlagana struktura takega plana je priložena kot Priloga 1.
4.2
Izvajanje inšpekcijskega nadzora
Nadzor se prične že z izdajo odločbe dovoljenja. Sestavljen je iz 4 bistvenih delov:
•
•
•
•
nadzor v obdobju izgradnje naprave
tehnični pregled naprave s prehodom v normalno obratovanje
redni pregledi (reden nadzor)
izredni pregledi
Tehnični pregled:
Po vsakem dovoljenju inšpektorat – praviloma v 3 do 6 mesecih po začetku obratovanja
naprave – preveri, ali je bila naprava zgrajena skladno z dovoljenjem in odobreno
dokumentacijo. V ta namen se določi termin ogleda, na katerega se povabi organe, ki so
sodelovali pri strokovni presoji in, če je to potrebno, strokovne izvedence. O rezultatu tega
preverjanja (tehničnega pregleda) se naredi uradni zaznamek, ki se ga nato pošlje vsem
povabljenim organom in izvedencem, ter se ga kot kopijo priloži ostali dokumentaciji
dovoljenja. Tehnični pregled se lahko organizira kot en termin, ki združuje vse predmete
nadzora, ali pa kot zaporedje več delnih pregledov. Vrsto tehničnega pregleda je treba
uskladiti z upravljavcem naprave; pri tem je treba kar se da upoštevati njegove interese.
V zapisnik pregleda morajo biti zapisana vsa morebitna odstopanja od dovoljenja, ki so jih
potrdili predstavniki organov, tako da mora zapisnik opisovati dejansko izvedbo naprave.
Smotrno je, če graditelj organu za izdajo dovoljenj izroči načrte dejanske izvedbe.
V nadaljevanju bodo obravnavani večinoma redni pregledi. Da ne bi prišlo do ponovitev,
bomo izhajali iz enega enotnega pregleda vseh okoljskih dejavnikov. Zato sta kontrolni
seznam in zapisnik pregleda sestavljena kot »en dokument«. V praksi se je izkazalo, da je
bolje, če se po prvem skupnem terminu, npr. pri tehničnem pregledu novo izgrajene naprave,
določijo ločeni termini za pregledovanje posameznih področij, npr. ohranjanje čistosti zraka,
varstvo pred hrupom ter varstvo vode, ter se vodilnemu organu le sporočijo rezultati
pregledov. V tem primeru je treba iz kontrolnega seznama in zapisnika pregleda izbrisati
ustrezne dele besedila.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 6 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Inšpekcijskega nadzora, ki ga zahteva Direktiva Seveso II, v nadaljevanju ne bomo
obravnavali.
4.2.1
Priprava
Pripravo rutinskega inšpekcijskega nadzora sestavljata
organizacijski in
vsebinski del.
Obseg organizacijskega dela priprave:
-
uskladitev časovnih rokov z upravljavcem in sodelujočimi organi,
seznanitev upravljavca o poteku in obsegu ogleda,
uskladitev z upravljavcem o potrebnem spremljevalnem osebju, potrebni opremi in
vanostnih ukrepih,
seznanitev upravljavca z dokumentacijo, ki jo mora pripraviti oz. predložiti v okviru
ogleda, ter
predhodno pošiljanje obrazcev upravljavcu, ki jih mora izpolniti do inšpekcijskega
pregleda, če je to potrebno.
Obseg vsebinskega dela priprave:
4.2.2
pregled dokumentacije dovoljenja in nadzora z ozirom na pogoje, ki izhajajo iz vloge ali
odločbe dovoljenja, ki jih je treba upoštevati,
priprava terminskih pogojev ter naknadnih odredb,
ocenitev razpoložljivih rezultatov iz meritev emisij in imisij,
preverjanje, ali obstajajo pritožbe sosedov in kakšne so te,
preverjanje, ali so s spremembo pravnih določil od zadnjega pregleda ali z razvojem
BAT nastali novi pogoji za napravo, ter
po potrebi določitev najpomembnejših točk nadzora.
Ogled naprave
Za ogled naprave je treba določiti zabeleženje ugotovljenega stanja na samem kraju in
pristojnosti za pripravo poročila inšpekcijskega pregleda. Pripravi se seznam udeležencev, ki
ga izpolnijo vsi udeleženci.
Praviloma je treba vse ugotovljene pomanjkljivosti z vsemi potrebnimi takojšnjimi ukrepi
zapisati v zapisnik, ki se ga sestavi še na samem kraju (zapisnik s kraja s pregledanimi
izvlečki iz odločb; Priloga 8.3). Včasih je smotrno, da se o opaženih razmerah ali
pomanjkljivostih naredi fotografije oziroma videoposnetke. Na začetku pregleda mora biti
sporazumno dogovorjeno, da sme vsak udeležencev organa poleg svojega področja
pristojnosti preveriti tudi splošno stanje naprave in druge vire nevarnosti.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 7 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.2.3
Zaključna opravila
4.2.3.1 Zapisnik pregleda
V zapisnik pregleda (Priloga 8.2) naj bo zapisano ugotovljeno stanje naprave, upoštevanje
pravnih določil ter nadaljnji potrebni ukrepi. Sem spada tudi časovni razpored za potrebne
izboljšave. Zapisniku je treba priložiti še seznam udeležencev, posnete fotografije (če
obstajajo) ali videoposnetke, s strani upravljavca izročeno dokumentacijo in ostale
pomembne listine. Če je zapisnik obsežnejši, priporočamo, da se potrebne izboljšave in
nadaljnji ukrepi pripravijo v ločeni prilogi.
4.2.3.2 Obveščanje sodelujočih organov
Zapisnik pregleda se z vsemi prilogami pošlje vsem udeležencem (tudi upravljavcu). Nadalje
bi naj po en izvod prejeli vsi organi, ki sicer niso bili udeleženi pri pregledu, pa njihova
pristojnost spada v okvir inšpekcijskega pregleda. Pristojni organ za izdajo dovoljenj (če ne
gre za inšpektorat) prejme po en izvod zapisnika pregleda.
4.2.3.3 Postopek pri neupoštevanju zahtev - Sklepi iz inšpekcijskega pregleda
Neupoštevanje pogojev iz odločbe dovoljenja je treba zabeležiti v zapisnik inšpekcijskega
pregleda. Upravljavec mora poskrbeti, da
• se neupoštevanje nemudoma konča,
• so vplivi na okolje in ljudi do ponovnega upoštevanja pogojev čim manjši,
• so sprejeti ukrepi, ki bodo zagotovili upoštevanje pogojev.
Udeleženi organi spremljajo in nadzorujejo upoštevanje dogovorov, ki so bili na ogledu
sklenjeni z upravljavcem, in določijo potrebne izboljšave, po potrebi z naknadnimi
odredbami/pogoji. Če je potrebno, se lahko od upravljavca zahteva, da v nekem primernem
roku vloži prijavo za spremembo dovoljenja. Če ugotovljenih pomanjkljivosti z naknadnimi
pogoji in odredbami ni mogoče odpraviti oz. če vplivov na okolje ni mogoče prenašati do
izvedbe potrebnih ukrepov, se mora preveriti, ali je treba obratovanje naprave popolnoma ali
le delno ustaviti oz. začasno zmanjšati njeno proizvodno kapaciteto.
V kolikor je prišlo do kršitev ustreznih predpisov/pogojev, je treba preveriti, ali se lahko
določijo sankcije/kazni.
Če nek organ po izvedbi inšpekcijskega pregleda ima ukrepe za zaščito pred nevarnostmi,
izboljšave, spremembe naprave ali zaustavitev (popolno ali delno), mora vse udeležence
inšpekcijskega pregleda obvestiti, da po potrebi prav tako uskladijo ukrep.
Ob koncu se določi še previden termin (ne na dan natančno) naslednjega rutinskega
pregleda. Kot že rečeno, je praviloma veliko bolj učinkovito, če naslednji pregledi ne potekajo
v skupini inšpektorjev, ki bi bila zadolžena za vsa področja.
4.2.3.4 Obveščanje javnosti
Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o minimalnih kriterijih za
inšpekcijski nadzor v državah članicah predvideva (Poglavje VI), da morajo biti javnosti
dostopna popolna poročila inšpekcijskega pregleda z vsemi sklepi in ukrepi. Poročilo mora
biti na voljo v dveh mesecih po inšpekcijskem pregledu.
Poleg tega je tudi zelo koristno, če se pripravi letno poročilo o vseh opravljenih IPPC
inšpekcijskih pregledih.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 8 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.2.3.5 Naknadna kontrola
Odrejene ukrepe je treba terminsko določiti, njihovo upoštevanje pa spremljati in nadzorovati
z ustreznim informacijskim programom. Pri izvrševanju ukrepov se lahko glede na vplive
okolja ali pripravljenosti do sodelovanja načelno uporabijo tudi prisilna sredstva. V okviru
naknadne kontrole se ponovno opravijo inšpekcijski pregledi odrejenih ukrepov, za katere
veljajo že določena pravila in koraki postopka.
4.2.4 Izredni inšpekcijski pregledi
Če ne gre za reden pregled, temveč za izreden, ki se ga opravi npr. na podlagi ugotovljene
obremenitve okolja, pritožbe ali neke motnje, veljajo zgoraj navedena načela.
Odvisno od situacije, lahko pridejo v poštev še:
-
ukrepi za odpravljanje ali zmanjševanje vplivov na okolje zaradi nekega dogodka;
raziskave vzrokov dogodka ter ukrepi za preprečitev ponovitve dogodka;
dodelitev pravne odgovornosti;
sankcije/kazni, če je prišlo do kršitev ustreznih predpisov.
5
Priporočila za implementacijo
5.1
Upravni predpisi/Okrožnica Ministrstva za okolje in prostor o inšpekcijskih pregledih
Da bi ustvarili sistem enakih inšpekcijskih pregledov po takšni obliki, ki jo zahteva Evropska
skupnost, je treba z upravnimi predpisi ali obvestili okoljskega ministrstva določiti zavezujoče
okvirne pogoje za vse organe (tiste, ki izdajajo dovoljenja in inšpektorate). Ker inšpekcijski
pregledi temeljijo na sistemu celovitega dovoljenja, morajo pristojni organi svoje priprave na
inšpekcijske pregledi zaključiti to tistega dne, ko bodo izdana prva okoljevarstvena dovoljenja
v zvezi s prenosom Direktive 1996/61/ES v slovensko zakonodajo. Zaradi tega bi naj bili
ukrepi uvajanja zaključeni do 31.10.2007.
Okrožnica o inšpekcijskih pregledih naj bi podrobneje obravnavala:
pristojne organe,
sodelovanje sodelujočih organov,
pripravo planov dela,
minimalne zahteve za inšpekcijski nadzor,
izmenjavo izkušenj med organi, ki izvajajo preglede in
dolžnosti do poročanja in obveščanja ministrstva.
Zaradi dodatne delovne obremenitve in kompleksnosti naprav IPPC, ki se jih spremlja in
nadzoruje, je treba nadalje preveriti, ali naj se za pridobivanje kapacitet pri inšpekoratu
enostavne naloge spremljanja in nadzorovanja prenesejo z inšpektorata na občine.
5.2
Priprava planov dela
Pristojna inšpekcija za okolje naj pripravi za vsako regijo plan dela po strukturi, ki je
predlagana v Prilogi 8.1, ter ga uskladi s pristojnim organom za izdajo dovoljenj.
5.3
Prostorsko področje pristojnosti inšpektorata
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 9 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priporočamo, da se prostorska področja pristojnosti za ohranjanje čistosti zraka,
gospodarjenja z odpadki in kemične snovi ter varstva vod, enotno določijo. To bistveno olajša
koordinacijo, sodelovanje in poročanje glede na naprave v tem področju pristojnosti, za
katere je treba pridobiti dovoljenje.
5.4
Sodelovanje inšpektorata in organa za izdajo dovoljenj
Ker inšpektorat in organ za izdajo dovoljenj nista ena ustanova, po zaključitvi postopka
celovitega dovoljenja oz. po začetku obratovanja naprave organ za izdajo dovoljenj
inšpekoratu posreduje odločbo dovoljenja in en izvod dokumentacije vloge.
Poleg tega priporočamo, da
a) pri dovoljenjih za spremembno ali nakdnadnih dovoljenjih za obstoječe naprave organ za
izdajo dovoljenj vključi inšpektorat v svoje delo. Urejeno mora biti, ali ima inšpektorat za
odločanje za dovoljenje pomembne informacije
in
b) ob začetku obratovanja nove naprave ali novega dela naprave pride do skupnega
pregleda ("tehničnega pregleda") inšpektorata in organa za izdajo dovoljenj, da se
omogoči brezhiben prenos pristojnosti.
5.5
Elektronski nadzor časovnih rokov
Za redne preglede in potrebne izboljšave se naj izgradi elektronski informacijski sistem za
spremljanje časovnih rokov, ki lahko pristojno osebo samodejno opomni na nov termin.
5.6
Preverjanje z meritvami
Glej navodila za monitoring.
5.7
Lasten nadzor upravljavca
Glej navodila za monitoring.
5.8
Usposabljanje inšpektorjev na osnovi dokumentov BREF in "Minimalnih kriterijev za
inšpekcijski nadzor"
Zaradi zagotavljanja kakovosti je treba pred uvedbo novih inšpekcijskih pregledov pristojne
delavce ustrezno usposobiti na osnovi BREF-a „The General Principles of Monitoring“,
strokovnih BREF-ov, ki veljajo za posamezne vrste naprav, in na osnovi „Priporočil o
minimalnih kriterijih za inšpekcijski nadzor“. Predlagamo, da se takšna usposabljanja zaradi
razvoja najboljših razpoložljivih tehnologij in zaposlovanja novih delavcev redno ponavljajo.
5.9
Izmenjava izkušenj inšpektorjev
Ministrstvo za okolje in prostor naj omogoči redno izmenjavo izkušenj med inšpektoratom in
organom za izdajo dovoljenj, kjer bosta obe strani razglabljali o nerešenih vprašanjih,
pozitivnih in negativnih izkušnjah ter usklajevali nadaljnje postopke. S tem se bo preprečilo
tudi neenako obravnavanje naprav v različnih občinah. Predlagamo, da izmenjava izkušenj
poteka sprva dvakrat letno in nato približno enkrat letno.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 10 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
5.10
Potreba po kadrih
Nadzorovanje naprav IPPC je zaradi svoje kompleksnosti in številnih področij okolja, ki jih je
treba nadzorovati, zelo obširno in časovno zamudno. Kvalitativno morajo biti v okviru
inšpekcijskega pregleda pokrita vsa medialna okoljska področja (zrak, tla, voda) ter zaščita
pred hrupom in vibracijami, predelava in odstranjevanje odpadkov, varstvo naprave in
zdravstveno varstvo delavcev in okolice.
Za popolni, obširni pregled je treba računati s približno 30 dnevi (priprava, ogled na kraju
samem, ocenitev rezultatov z ogleda, naknadna opravila (npr. sankcije), dolžnosti
poročanja).
Popoln pregled je zaželen, vendar zaradi časovnih razlogov praviloma neizvedljiv. V
nadaljevanju sledi krajši pregled nad tem, koliko časa je v povprečju potrebnega pri pregledu
posameznih področij:
•
Ohranjanje čistosti zraka, gospodarjenje z odpadki, energetska učinkovitost,
okoljski management in zaščita pred hrupom
Priprave:
Ogled naprave:
Zaključna opravila:
1 dan
1 – 2 dni
1 – 2 dni
Skupaj:
3 – 5 dni
•
Varstvo narave, vode in tal
Skupaj v povprečju tudi 3 do 5 dni.
•
Administracijski del
Približno 10 %, vsaj 1 dan (npr. pošiljanje zapisnikov, določanje odredb).
•
Skupno potrebnega časa za eno napravo IPPC
Približno 7 do 11 dni.
Opomba:
Letna priprava plana inšpekcijskih pregledov – glej poglavje 5.2 – pri tem ni upoštevana;
glede na razporeditev dela bi naj za eno napravo IPPC porabili približno 14 delovnih dni.
Iz tega izhaja, da znaša za približno 193 naprav IPPC minimalna potreba po kadrih najmanj
1351 delovnih dni letno, kar ustreza vsaj 7 delovnim mestom samo za naprave IPPC. Pri tem
se predpostavlja, da pri tem gre za dobro izobražene strokovnjake.
Opomba:
Čas za inšpekcijski pregled enega rutinskega pregleda v veliki meri zavisi od velikosti in
kompleksnosti naprave. Poleg tega je obseg dela pri prvem pregledu oz. tehničnem pregledu
znatno večji kot pri naslednjih pregledih. Zaradi tega so zgornje številke bolj orientacijske. V
primerih, ko pride do neupoštevanja pogojev, je potrebno še naknadno delo, ki je lahko zelo
časovno zamudno, ki pa pri zgornjem pregledu ni bilo upoštevano.
6
Uvedba navodil za inšpekcijski nadzor in monitoring
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 11 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Ministrstvo za okolje in prostor naj navodili za monitoring in inšpekcijski nadzor pripravi kot
uradni in zavezujoči listini, ki bi bili dostopni javnosti, in udeleženim organom posredovani kot
osnova z informacijami.
7
Težišča inšpekcijskega nadzora
V okviru pregleda je treba pregledati naslednje:
7.1
Sistem ravnanja z okoljem (glej Prilogo 8.7 poglavje 2)
Cilj sistema ravnanja z okoljem je stalno izboljševanje okoljske situacije. Upravljavec mora sistem
natančno opisati, da pokaže, kako poteka izpolnjevanje pogojev iz odločbe dovoljenja in kako
reševanje okoljskih težavah v praksi.
7.2
Uporaba surovin (glej Prilogo 8.7 poglavje 3)
Uporabljane snovi v napravi se preverijo v postopku dovoljevanja in določijo v odločbi. V okviru
nadzora se nato preveri morebitne spremembe. Upravljavec je dolžan imeti vedno posodobljen
seznam snovi z navedbo vseh količin.
Pri sistemu ravnanja z okoljem mora upravljavec poskrbeti
za optimiranje uporabe surovin z izbiro ustreznih snovi, zlasti z vidika preprečevanja in
zmanjševanja emisij v zrak, odpadkov in odpadne vode. S celovito procesno tehniko je treba
doseči čim večji iznos produktov z minimalnimi emisijami v okolje.
da nevarne surovine nadomesti z manj nevarnimi.
7.3
Ohranjanje čistosti zraka – točkovni viri (glej Prilogo 8.7 poglavje 6.1)
Zahteve za točkovne vire se navedejo v odločbi dovoljenja. Težišče nadzora je nato predvsem
preverjanje merilnih rezultatov pri nestalnih meritvah oz. letna ocenitev stalnih meritev ter kontrolne
opreme naprav za čiščenje odpadnih plinov na kraju samem.
7.4
Ohranjanje čistosti zraka – razpršeni viri (glej Prilogo 8.7 poglavje 6.8)
Pri številnih napravah lahko razpršene emisije prispevajo večji delež kot emisije iz zajetih virov.
Primeri razpršenih emisij:
odprte posode (predvsem pri postopkih čiščenja),
skladiščne površine,
transport materiala (črpalke, montažna oprema, odprte posode itd.).
Načeloma je treba odpadne pline, ki se jih ne da preprečiti, zajeti na viru njihovega nastanka.
Predvsem pri materialu, ki se praši, je treba ob nakladanju in razkladanju, transportu/prevozu,
obdelavi/pripravi in skladiščenju („zaprti sistemi – enkapsulacija/pokritje delov naprav z vključitvijo v
sistem čiščenja odpadnih plinov“) poskrbeti za ustrezne ukrepe.
7.5
Ohranjanje čistosti zraka – smrad
Prvenstveno je treba snovi z intenzivnim vonjem v čim večji meri nadomestiti. Če se lahko sproščajo
snovi z intenzivnim vonjem, je treba sprejeti zahteve za zmanjševanje emisij, npr. pokritje naprav,
enkapsulacija delov naprav). Praviloma je treba odpadni plin z intenzivnim vonjem speljati v napravo
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 12 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
za čiščenje odpadnih plinov ali pa je treba sprejeti enakovredne ukrepe. Če je v okolici naprave
pričakoviti vplive s smradom, je treba izkoristiti možnosti zmanjševanja emisij z ukrepi, ki ustrezajo
stanju tehnike.
7.6
Ukrepi pri obratovalnih razmerah, ki niso običajne obratovalne razmere oz. zagonih in
zaustavitvah (glej Prilogo 8.7 poglavje 6.3)
Do znatnih emisij lahko pride predvsem pri naslednjih obratovalnih razmerah:
-
zagoni in zaustavitve,
izpad naprav za čiščenje odpadnih plinov,
če zajetje in čiščenje odpadnih plinov med polnjenjem ali praznjenjem rezervoarjev pri
nestalnih proizvodnih procesih ni možno ali pa ni možno v zadostni meri,
če naprava za čiščenje odpadnih plinov zaradi premajhnega pretoka odpadnih plinov še ni
popolnoma učinkovita,
če je treba zaradi varnostnih razlogov napravo za čiščenje odpadnih plinov obiti.
Načeloma je treba zgornje razmere obratovanja preveriti v postopku dovoljevanja in ustrezno k temu
določiti pogoje v odločbi dovoljenja. Upravljavec je obvezan voditi ustrezne zapise o času dogodkov,
o trajanju, vrsti in količini emisij in o sprejetih ukrepih reševanja nastalih nenormalnih obratovalnih
razmer. Vse to se nato preveri v okviru inšpekcijskega nadzora.
7.7
Upoštevanje standardov kakovosti zraka (glej Prilogo 8.7 poglavje 6.6)
Z ozirom na namen je treba na inšpekcijskem ogledu preveriti upoštevanje standardov kakovosti
zraka v okolici naprave (glej tudi 10. člen Direktive IPPC).
7.8
Energetska učinkovitost (glej Prilogo 8.7 poglavje 4)
Z energijo je treba ravnati varčno in učinkovito. V okviru sistema ravnanja z okoljem bi naj
upravljavec vodil zapise o specifični porabi energije, ki bi jih nato predložil na inšpekcijskem ogledu.
7.9
Odpadki (glej Prilogo 8.7 poglavje 5)
- Odpadke je treba z uporabo procesnih tehnik, kjer nastaja malo odpadkov, in z optimiranjem
postopkovnih korakov v čim večji meri preprečiti.
- Pri določanju poti odstranjevanja je treba upoštevati vsak posamezni odpadek, to pomeni ločeno
po kraju nastanka. To velja tudi takrat, ko odpadki, ki nastanejo na različnih mestih v napravi,
spadajo v isti razred odpadkov. Samo tiste odpadke, ki imajo isto pot odstranjevanja, se lahko po
naročilu in navodilih upravljavca predvidene naprave za odstranjevanje odpadkov odstranjuje
mešano.
- Odpadke, ki se jih ne da preprečiti, je treba v čim večji meri reciklirati v podjetju ali izven.
- Odpadke, ki se jih ne da preprečiti ali reciklirati, je treba odstraniti skladno s predpisi.
Na inšpekcijskem ogledu je treba preveriti nastale odpadke in njihove količine, kot tudi njihovo
odstranjevanje oz. reciklažo.
7.10
Hrup
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 13 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Zahteve za zaščito pred hrupom je treba preveriti v postopku dovoljevanja in jih ustrezno določiti v
odločbi dovoljenja ter preveriti na inšpekcijskem ogledu.
7.11
Voda in zaščita tal (glej Prilogo 8.7 poglavji 7 in 8)
Zahteve je treba preveriti v postopku dovoljevanja in jih ustrezno določiti v odločbi dovoljenja ter
preveriti na inšpekcijskem ogledu.
7.12
Pritožbe sosedov naprave (glej Prilogo 8.7 poglavje 6.9)
Pri inšpekcijskem nadzoru je treba upoštevati trenutne pritožbe sosedov. Upravljavec mora pojasniti
vzroke in nemudoma sprejeti ukrepe za obvladovanje situacije.
7.13
Zagotovitev delovanja naprave
Da lahko naprava deluje v skladu s predpisi in da ne prihaja do nastanka emisij, mora upravljavec
pomembne dele naprav redno preverjati in vzdrževati. O vseh kontrolnih in vzdrževalnih delih mora
upravljavec voditi obratovalne zapiske, ki so tudi predmet nadzorovanja okolja (vpogled na kraju
samem).
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 14 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
8
Priloge
8.1
Vzorec plana dela
8.2
Vzorec zapisnika inšpekcijskega pregleda
8.3
Navodila
za
izvajanje
inšpekcijskega
pregleda
naprave
in
uporabo
delovne
dokumentacije z zapisnikom inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na
kraju samem
8.4
Primeri iz prakse inšpekcijskih pregledov naprav
8.5
Ocenitev emisijskih poročil o občasnih meritvah
8.6
Delovna dokumentacija
8.7
Navodila o inšpekcijskem nadzoru in obrazložitve: Celoviti nadzor IPPC naprav –
livarne
8.8
Primer izpolnjenega zapisnika inšpekcijskega pregleda: Cementarna
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 15 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.1
Plan dela za področje pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor/ za občino ____________
Z dne .........
1.
Opis prostorskega področja veljavnosti
-
meje področja pristojnosti
topografija
opis okoljske situacije na splošno ter posebnih okoljskih tveganj.
2.
Rok veljavnosti
3.
Nadzorovane naprave
-
4.
število
vrste naprav
lokacije
posebne značilnosti, kot so varnostno poročilo in sistemi upravljanja varnosti, obstoj
obratov po uredbi o obvladovanju velikih nesreč, udeležba pri EMAS, obstoj drugih
internih sistemov nadzora.
Določitev in opis postopkov inšpekcijskih pregledov ob koordinaciji dela različnih
inšpektoratov.
Sem spadajo:
- ustrezna priprava z analizo vseh razpoložljivih informacij,
- organizacija ogleda naprave na samem kraju v obliki komisijskega ogleda ob uporabi
kontrolnih seznamov,
- zaključna opravila z ogleda kraja s pripravo zapisnika, obveščanje udeleženih organov,
izvajanje potrebnih ukrepov in obveščanje javnosti.
Za inšpekcijske preglede se zaradi ugotovljenih vplivov na okolje, pritožb, izrednih dogodkov,
nesreč ali pa zaradi razlogov iz dovoljenja, predvidevajo določena odstopanja. Sem spadajo
predvsem ukrepi za preprečevanje nevarnosti, iskanje vzrokov in ugotavljanje odgovornosti
za morebiti povzročeno škodo okolju, osebam ali stvarem.
5.
Podatki za pripravo poročil
Delovni plan bi naj določal – ob uskladitvi z Ministrstvom za okolje in prostor, če je to
potrebno –, kateri podatki/informacije so potrebni za pripravo poročil, v kakšni obliki jih je
potrebno zbrati, pripraviti in kdaj dati na razpolago kateremu organu.
6.
Določitev intervalov za opravljanje inšpekcijskih pregledov glede na vrsto, stanje in pogostost
pritožb nadzorovanih naprav
Priporočamo, da se za naprave IPPC kot običajni interval določi pregled enkrat letno, za
naprave, ki so posebej nevarne, tehnično pomanjkljive in predmet pritožb pa pregled na
vsakih šest mesecev, in se za vse ostale naprave, ki morajo pridobiti dovoljenje, ustrezno
podaljša npr. na tri leta.
7.
Dodelitev dela zaposlenim
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 16 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Plan naj zaposlenim dodeli naloge za koordinacijo in preglede, da se že v začetnem obdobju
poskrbi za izvajanje, ter jasno določiti odgovornosti.
8.
Predelava delovnega plana
Zaradi omejene časovne veljavnosti je treba delovni plan v rednih časovnih obdobjih
predelati in ponovno določiti. Zato priporočamo, da se vsa iz plana in ogledov pridobljena
relevantna spoznanja in izkušnje iz obdobja veljavnosti nekega plan sistematsko zbere in
uporabi pri naslednjih inšpekcijskih pregledih; sem sodi tudi kontrola uspešnosti opravljenih
pregledov in obstoječega delovnega plana.
9.
Določitev delovnega plana in udeležba javnosti
Delovni plan mora biti zavezujoč za vse sodelavce in dostopen javnosti.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 17 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.2 (Obrazec)
Zapisnik inšpekcijskega pregleda
z dne ________
1.
Splošni podatki:
Firma: ime
Naslov: ulica, poštna številka, kraj
Vrsta naprave: tehnološka oznaka, tč. Priloga 1 zakona IPPC
Lokacija naprave: ulica, poštna številka, kraj (če ni enaka naslovu)
Odgovoren zastopnik industrijskega kompleksa: ime, priimek, funkcija
Odgovoren zastopnik organa: ime, priimek, funkcija
Obdobje nadzorovanja: od - do
Zmogljivost naprave (omejevalne določitve, pragi ali mejne vrednosti)
Izkoriščanje dovoljene zmogljivost naprave v obdobju nadzorovanja (podatki v dejanskih številkah ali odstotkih)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 18 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.
Osnove za pregled
2.1
Odločba dovoljenja
Odločba z dne, organ za izdajo dovoljenj
a) Spremembe
Odločba z dne, organ za izdajo dovoljenj
b) Naknadni pogoji/odredbe
Odločba z dne, organ
2.2
Izvedene/prijavljene spremembe na napravi v obdobju nadzorovanja
(če že ni vključeno v 2.1)
2.3
Rezultati meritev za naslednja področja:
Zrak
Brez
mejne vrednosti so upoštevane
glej prilogo
mejne vrednosti so upoštevane
glej prilogo
mejne vrednosti so upoštevane
glej prilogo
Voda
Brez
Hrup
Brez
Drugo (prosim navedite, npr. vibracije, svetloba)
Brez
mejne vrednosti so upoštevane
glej prilogo
Brez
mejne vrednosti so upoštevane
glej prilogo
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 19 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.4
Rezultati internega nadzora (če že ni vključeno 2.3)
na podlagi posebnih pravnih predpisov / pogojev / EMAS (ustrezno označite)
Brez
2.5
Da: glej prilogo
Pomembne spremembe pravne podlage v obdobju nadzorovanja
Ne
2.7
glej prilogo
Pritožbe sosedov?
Brez
2.6
mejne vrednosti so upoštevane
Da, namreč
__________________
Pomembne spremembe najboljših razpoložljivih tehnik v obdobju nadzorovanja
Ne
Da, glede na
3
Področja pregleda
3.1
Ohranjanje čistosti zraka
___________________
Ali naprava obratuje brez sprememb?
da
ne
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali odčitani rezultati meritev (stalne meritve) ustrezajo določitvam?
da
ne
odpade
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza pogojem iz odločbe dovoljenja?
da
ne
Ali naprava za zmanjševanje emisij ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Povzetek iz ohranjanja čistosti zraka: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
Ljubljana, oktober 2006
da, primerjaj 5.3
Guideline on inspection procedure
Stran - 20 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.2
Varstvo tal
Ali so bili ugotovljeni karšni koli vidni ali vonjalni znaki za onesnaženost tal? Ali način
obratovanja naprave na to nakazuje?
da
ne
Ali so bili ugotovljene katere druge pomanjkljivosti?
da
ne
Povzetek iz varstva tal: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
3.3
da, primerjaj 5.3
Varstvo voda
Ali naprava obratuje brez sprememb?
da
ne
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali odčitani rezultati meritev (stalne meritve) ustrezajo določitvam?
da
ne
odpade
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza pogojem iz odločbe dovoljenja?
da
ne
Ali zmanjševanje emisij ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Povzetek iz varstva tal: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
3.4
da, primerjaj 5.3
Varstvo pred hrupom
Ali naprava obratuje brez sprememb?
da
ne
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza pogojem iz odločbe dovoljenja?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 21 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
da
ne
Povzetek iz varstva pred hrupom: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
3.5
da, primerjaj 5.3
Varstvo pred vibracijami
Ali naprava obratuje brez sprememb?
da
ne
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza pogojem iz odločbe dovoljenja?
da
ne
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Povzetek iz varstva pred vibracijami: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
3.6
da, primerjaj 5.3
Preprečevanje nastajanja odpadkov, predelava in odstranjevanje
Ali je prišlo do sprememb v vrsti, sestavi in količini odpadkov?
ne
da, prosim obrazložite (priloga)
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali se izkoriščajo možnosti preprečevanja nastajanja odpadkov?
da
ne
Ali se izkoriščajo možnosti predelave odpadkov?
da
ne
Ali obstajajo potrebna dokazila o odstranjevanju/dokumenti o poti odstranjevanja in so ti
verodostojni?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 22 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
da
ne
Ali prakticirano gospodarjene z odpadki ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Povzetek iz preprečevanja nastajanja, predelave in odstranjevanja odpadkov: Ali obstaja
potreba po ukrepanju?
ne
3.7
da, primerjaj 5.3
Učinkovita raba energije
Ali so pogoji za učinkovito rabo energije upoštevani (če ti obstajajo)?
da
ne
Ali način rabe energije ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Ali se izkoriščajo možnosti rabe odpadne toplote (interno ali s strani tretje osebe)?
da
ne
Ali kaj nakazuje na nepotrebno rabo energije?
ne
da, ______________
Povzetek iz učinkovite rabe energije: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
3.8
da, primerjaj 5.3
Varstvo naprave
Spremljanje in nadzorovanje, skladno z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra
1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi
(Direktiva Seveso II), v tem navodilu ni obravnavano.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 23 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.9
Drugo (npr. svetloba/senca, elektromagnetna polja)
odpade
ne; nadaljuj z naslednjimi vprašanji
Ali naprava obratuje brez sprememb?
da
ne
Ali so pogoji iz odločbe dovoljenja upoštevani?
da
ne
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza pogojem iz odločbe dovoljenja?
da
ne
Ali nameščena naprava za zmanjševanje emisij ustreza najboljšim razpoložljivim tehnikam?
da
ne
Povzetek: Ali obstaja potreba po ukrepanju?
ne
4
da, primerjaj 5.3
Splošno stanje naprave
Tukaj sledi kratek povzetek splošnega vtisa glede starosti, funkcionalnosti obratovanja,
celotnega stanja (pospravljeno, urejeno, čisto), dostop/ograja, označevanje z tablami itn.
5
Rezultat pregleda
5.1
Upoštevanje zahtev iz odločbe dovoljenja
Ali naprava obratuje skladno z odločbo; ali so pogoji upoštevani/izpolnjeni?
da
5.2
ne, glej 5.3
Upoštevanje dolžnosti upravljavca
Če gre za aktualno odločbo dovoljenja in če so bili rezultati postopka BAT uresničeni, potem
naslednje ugotovitve o dolžnostih upravljavca niso relevantne.
Naprava obratuje tako, da
so bili sprejeti vsi ustrezni preventivni ukrepi ter da ti delujejo in učinkujejo (v industrijskem
kompleksu);
da
ne, glej 5.3
ni prišlo do znatnega onesnaževanja okolja;
da
Ljubljana, oktober 2006
ne, glej 5.3
Guideline on inspection procedure
Stran - 24 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
poteka preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo zmanjševanje, predelava ali okolju
prijazno odstranjevanje;
da
ne, glej 5.3
se energijo rabi učinkovito;
da
ne, glej 5.3
so bili sprejeti potrebni ukrepi za varnost naprave;
da
ne, glej 5.3
so pri dokončni ukinitvi lahko sprejeti potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči vsakovrstno
nevarnost pred onesnaževanjem okolja in ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje
industrijskega kompleksa.
da
5.3
ne, glej 5.3
Potreba po ukrepanju
Tukaj sledi opis v okviru pregleda ugotovljenih pomanjkljivosti ali nevarnosti; po potrebi pisna
obrazložitev k posnetim fotografijam ali videoposnetkom.
6
Sklepi/ukrepi
6.1
Z upravljavcem sporazumno odrejeni (takojšni) ukrepi z rokom za izvedbo:
6.2
Nadaljnji ukrepi, ki so jih inšpektorji odredili po prvi presoji:
____________________
Podpis organa
Priloge:
Seznam udeležencev s komisijskega ogleda
Fotografije/videoposnetki
Rezultati meritev
Rezultati internega nadzora
Pritožbe sosedov
Seznam vrste in količine odpadkov
Znaki za nepotrebno rabo energije
Rezultati tehničnih testov
Rezultati vaje v primeru nevarnosti
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 25 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.3
Navodila za izvajanje inšpekcijskega pregleda naprave in uporabo delovne dokumentacije z
zapisnikom inšpekcijskega pregleda/tehničnega kontrolnega pregleda naprave na kraju
samem
Priloga: Obrazec "Zapisnik inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na kraju samem:
Zaščita pred imisijami"
1. Postopanje pri inšpekcijskem pregledu naprave (koncept pregleda)
Kontrolni seznam in delovna dokumentacija služijo za pripravo inšpekcijskega pregleda/tehničnega
pregleda naprave. Inšpekcijski pregled naprave poteka s pomočjo zapisnika ogleda in izvlečkov iz
odločb. Rezultati pregleda se zapišejo na kraju samem v zapisnik oz. priložene izvlečke iz odločb.
Pri izvajanju inšpekcijskih pregledov naprav oz. tehničnih pregledov je treba upoštevati naslednje:
1.1 Določitev pristojnosti
Pristojnosti za nadzor konkretnih pogojev naj bodo določene že v postopku dovoljenja in najpozneje
na tehničnem pregledu. Spremljanju in nadzorovanju na področju tuje pristojnosti se je treba izogniti;
v primeru prekrivanja pristojnosti naj pregledi potekajo skupaj z zadevnimi organi. Organi morajo biti
med seboj usklajeni. Načeloma naj se pregledi ne podvajajo.
1.2 Preverjanje upoštevanja pogojev iz odločb
Preverijo se pogoji o zaščiti pred imisijami, kot to sledi iz aktualnih odločb. Pri tem bo morda
potrebno preveriti, ali so bili pogoji iz starejših odločb medtem nadomeščeni z novimi oz. ti niso več
potrebni (praviloma že na pripravah na ogled).
Pri splošno formuliranih pogojih se praviloma vzamejo naključni vzorci. Če se izkaže, da je na strojih
ali delih naprave, ki jih nek pogoj zadeva, prišlo do nepomembne spremembe, se to zabeleži v
kopijo odločbe ali v obrazec "Pregled naprave na kraju samem: Zaščita pred imisijami", pod tč. 3
(glej prilogo) pa še vse ostale pripombe.
1.3. Preverjanje naprave
Preveri se dejansko stanje naprave, npr. iz dokumentacije vloge, ki ni zapisano v nekem konkretnem
pogoju. Če je potrebno, se lahko posamezne pogoje konkretizira z dodatnimi vprašanji (npr. iz
delovne dokumentacije).
1.4 Nadaljnje točke, npr. spoznanja z ogleda naprave
Navedejo se na ogledu ugotovljeno dejansko stanje in pa druga vprašanja, ki se običajno pojavijo s
spremembo stanja tehnike.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 26 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1.5 Priprava potrebe po ukrepanju
V kolikor se pri pregledu naprave ugotovi, da obstaja potreba po ukrepanju, se na kratko povzamejo
posamezne točke iz ustreznega pogoja odločbe oz. vprašanja.
2. Uporaba delovne dokumentacije
2.1 Splošna navodila
Zgradba delovne dokumentacije je bila pripravljena ne glede na naprave; razdelitev po
komponentah omogoča široko uporabo. Obravnavane teme niso zaključene teme. Pri uporabi
dokumentacije je treba upoštevati, da ta ni namenjena temu, da se jo predela na ogledu; služi
predvsem pripravam na inšpekcijski pregled naprave oz. tehnični pregled. Stavki v stolpcu "Kriteriji
pri odločanju/Primeri za izvedbo" služijo zgolj kot primer in se jih ne sme tolmačiti kot dokončne. Z
opombo so označeni tisti koraki preverjanja in tista vprašanja, ki iz vidika zaščite pred imisijami
prednostno zadevajo druga področja pristojnosti.
2.2 Uporaba
Uporaba delovne dokumentacije je predvidena v naslednjih primerih:
2.2.1 Izhodišče informacij za uvajanje v teme pregleda
Delovna dokumentacija je vir informacij za pripravo inšpekcijskega pregleda naprave, ki omogoča
osredotočeno uvajanje v posebne teme. Zaradi zgradbe po komponentah oz. temah in zaradi
upoštevanja različnih primerov uporabe dokumentacija omogoča glede na tip naprave neodvisno
široko možnost uporabe. S tehničnimi možnostmi izvedbe, z organizacijskimi ukrepi in pogoji iz
regulativ, ki so navedeni k pomembnejšim vprašanjem pri pregledu, imajo tako zlasti manj izkušeni
inšpektorji na razpolago dodatno strokovno podlago za pripravo pregleda naprave.
Primer: Pregled mokrega ločevalnika
Delovni dokument "Mokri ločevalniki" vsebuje navodila, s katerimi tehničnimi oz.
organizacijskimi ukrepi je možno zagotoviti pravilno delovanje pralnika (npr. nadzor stanja
pralne tekočine z alarmom, spremljanje pretoka pralne tekočine z alarmom, navodila o
uporabi). Na podlagi dobljenih podatkov se lahko strokovno preveri upoštevanje zadevnega
pogoja.
2.2.2 Priprava specifičnih vprašanj pregleda
Če je treba neki splošno določen pogoj za potrebe pregleda konkretizirati, se lahko vzame vprašanja
neposredno iz delovne dokumentacije oz. ustrezno vprašanje za določen primer se lahko postavi s
pomočjo primerov, če je to potrebno.
Če v nekem primeru v odločbi ni ustreznih pogojev za dejanska stanja zaščite pred imisijami, ki bi se
morala preveriti (npr. pri starejših odločbah), ali za stanja, ki izhajajo samo iz dokumentacije vloge
oz. so posledica ugotovitev upravljavca, se lahko ustrezni koraki preverjanja pravtako vzamejo iz
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 27 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
delovne dokumentacije. Ta dopolnilna vprašanja se lahko zapišejo pod tč. 3 obrazca „Zapisnik
inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na kraju samem: Zaščita pred imisijami" (glej
prilogo).
Primer: Pregled filtra za prah
V odločbi je določena samo emisijska mejna vrednost za prah, filter pa je treba v skladu s
pogojem redno vzdrževati in pravilno uporabljati.
Redno vzdrževanje in pravilna uporaba se lahko s pomočjo delovnega dokumenta "Filtri za
prah" konkretizirata tako:
na ogledu:
- vizualni pregled emisijskega mesta na večje prašne usedline (če je to na kraju samem
možno)
- kontrola priključka zbiralnika prahu
- preverjanje ravnanja z napolnjenimi zbiralniki prahu
na razgovoru:
- Kako poteka redna kontrola oz. redno vzdrževanje filtra?
- Ali je to zabeleženo (npr. v knjigi vzdrževalnih del)? Po potrebi vpogled v knjigo
vzdrževalnih del.
- Ali je na razpolago nadomestni filtrski material za zamenjavo?
- Kako prepoznati izpad filtra?
- Vpogled v merilna poročila.
2.3 Zgradba delovne dokumentacije
V nadaljevanju je opisana zgradba delovne dokumentacijo po stolpcih.
Primer uporabe
-
Pod "Splošno" so navedeni koraki preverjanja in tista vprašanja, ki praviloma
ustrezajo posamezni temi iz delovnega dokumenta, ne glede na obstoječo
konfiguracijo naprave.
- Pri korakih preverjanja in vprašanjih, navedenih pri nekem konkretnem primeru uporabe, je treba
na pripravah posamično razjasniti, ali pri zadevni napravi razmere in danosti ustrezajo primeru
uporabe.
Razgovor/Ogled
Ta stolpec pove, ali se bo predmet obravnaval praviloma na razgovoru (R) in/ali ogledu naprave (O).
Koraki preverjanja/Vprašanja
V tem stolpcu so navedeni posamezni koraki preverjanja in vprašanja.
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Tukaj so kot primer prikazane tehnične možnosti za izvedbo, organizacijski ukrepi in pogoji iz
regulativ, pri katerih so bile kar se da upoštevane potrebe iz inšpekcijske prakse.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 28 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Aneks k Prilogi 8.3 (Navodila za inšpekcijski nadzor)
Zapisnik inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na kraju samem: Zaščita pred
imisijami z dne………
Priloge:
1. Izvlečki iz odločb
2. Seznam udeležencev
3. Posodobljeni predlogi pogojev
Udeleženi organi:
1. Podatki o napravi
Firma:
Sedež:
Naprava:
Organ za izdajo dovoljenja:
Občina:
Šifra občine:
Št. upravljavca:
Proizvodna enota/Št. lokacije:
Št. naprave:
Deli naprav in stranske naprave:
Zaporedna št.
Oznaka
(Pri napravah VOC:
Dejavnosti po Uredbi VOC:)
Zaporedna št.
Opravljene dejavnosti po prilogi Uredbe VOC
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Letna poraba topil [t/a]
Stran - 29 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2. Preverjanje upoštevanja pogojev iz odločb
Preverijo se pogoji iz spodaj navedene odločbe. Pogoji, katere se je preverilo, in rezultat tega
preverjanja so označeni v izvlečkih iz odločb (Priloga 1) (označeni deli).
Datum odločbe
Številka odločbe
Izvlečki iz odločbe (številke strani)
3. Preverjanje naprave
Zap. št. Kratka oznaka
Rezultat
2.1
2.2
2.3
4. Ostalo, npr. spoznanja z ogleda naprave, druge pripombe
Zap. št. Kratka oznaka
Rezultat
4.1
4.2
4.3
5. Priprava potrebe po ukrepanju na podlagi tehničnega pregleda
Odločba z dne
Pogoj
Ljubljana, oktober 2006
Potreba po ukrepanju
Guideline on inspection procedure
Stran - 30 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
6. Sprememba pogojev
Odločba z dne
Pogoj
Potreba po ukrepanju
Za zapisnik
Inšpektorat
Sprejel/-a v vednost
Upravljavec naprave
.........................................................
.........................................................
Datum, podpis
Datum, podpis
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 31 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.4
Navodila za inšpekcijski nadzor
Primeri iz prakse inšpekcijskih pregledov naprav
1. Številne odločbe s pogoji, ki deloma več niso aktualni
Velikokrat se pogojev ne razveljavi, zaradi česar pogosto prihaja do nepreglednega stanja zaradi
prevelikega števila odločb.
Predlog:
Stanje v odločbi uredite pred inšpekcijskim pregledom:
¾ Katere odločbe obstajajo?
¾ Katere odločbe so še veljavne?
¾ Kateri pogoji so še aktualni?
Zastarele pogoje je treba zaradi boljše preglednosti razveljaviti. To lahko storite npr. v okviru
načrtovanega postopka dovoljenja s pomočjo „komasacijske odločbe“, kjer sporazumno z
upravljavcem določite vse še aktualne pogoje.
2. Obseg dovoljenja je nejasen/nezadosten
Na ogledu lahko inšpektor naleti na dele naprav, ki povzročajo emisije, ki pa v odločbah niso izrecno
navedene.
Primer:
Upravljavec uporablja še dodatno lakirno kabino, ki pa v odločbi dovoljenja sploh ni omenjena.
Kako postopati:
¾ Razjasnitev situacije iz dovoljenja:
- Od kdaj obratuje brizgalna kabina?
- Ali je bila brizgalna kabina upoštevana v postopku dovoljenja?
¾ Razjasnitev situacije glede emisij:
- Katere snovi se emitirajo? Kako velike so emisije (masni pretok, koncentracija)? Kako
pogosto je brizgalna kabina v uporabi? Ali obstajajo poročila o meritvah emisij? Ali je poraba
topil v skladu z Uredbo VOC? Ali naprava spada pod Uredbo VOC? Ali so upoštevane
zahteve iz Uredbe VOC?
3. Preseganje mejnih vrednosti emisij
Upravljavec je po 10. členu Direktive VOC obvezan, da v kolikor se ugotovi, da pogoji niso
upoštevani, o tem obvesti pristojni organ in sprejme vse potrebne ukrepe, da čim prej zagotovi
ponovno upoštevanje pogojev. Nadaljnje opravljanje dejavnosti je zaustavljeno v primeru, če gre za
neupoštevanje pogojev, ki pomeni neposredno nevarnost za zdravje ljudi, in vse dokler upoštevanje
pogojev ni ponovno zagotovljeno.
3.1 Preseganje mejne vrednosti emisij za zajete odpadne pline
Razjasnitev situacije glede emisij:
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 32 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
¾ Zakaj je prišlo do preseganja (npr. izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov, zmanjšanje
učinkovitosti čiščenja odpadnih plinov, uporaba novih snovi, preobremenitev naprave za
čiščenje odpadnih plinov s povečanjem kapacitete?)?
¾ Katere možnosti zmanjševanja emisij obstajajo (npr. izboljšanje naprave za čiščenje
odpadnih plinov, boljša kontrola, zmanjšanje vsebnosti topila v surovinah, izboljšanje
izkoristka nanosa pri premazih, znižanje temperature sušenja?
¾ Določitev ukrepov z določitvijo časovnih rokov.
¾ Naročilo dodatne meritve po ukrepih optimizacije, kjer je treba dokazati upoštevanje mejne
vrednosti.
3.2 Preseganje mejne vrednosti emisij za nezajete emisije
Razjasnitev situacije glede emisij:
¾ Zakaj je prišlo do preseganja (npr. povečanje vsebnosti topila uporabljenih premazov,
netesnosti/puščanja, poslabšanje izkoristka nanosa)?
¾ Katere možnosti zmanjševanja emisij obstajajo (npr. zmanjšanje vsebnosti topila v
surovinah, izboljšanje izkoristka nanosa, optimizacija pokrova/ohišja z načrtnim
odsesavanjem objekta in vključitvijo v čiščenje odpadnih plinov, uporaba zaprte opreme za
čiščenje strojev, ponovno zajetje odpadnih plinov pri pretakanju)?
¾ Določitev ukrepov z določitvijo časovnih rokov.
¾ Dokazilo o upoštevanju z bilanco topil.
3.3 Neupoštevanje načrta zmanjševanja emisij
Razjasnitev situacije glede emisij:
¾ Zakaj je prišlo do preseganja (npr. uporaba premazov s topili namesto premazov z manj
topili; težave pri prehodu zaradi kvalitativnih zahtev)?
¾ Katere možnosti zmanjševanja emisij obstajajo (npr. uporaba premazov brez topil ali z manj
topili drugih proizvajalcev; iskanje dodatnih potencialov za prihranek topil)?
¾ Določitev ukrepov z določitvijo časovnih rokov.
¾ Dokazilo o upoštevanju z bilanco topil.
4.
Pojav hlapnih organskih snovi CMR (člen 5 (6) Direktive VOC) oz. hlapnih halogeniranih
organskih snovi, za katere je predpisan stavek R40 (člen 5 (8) Direktive VOC), v
odpadnem plinu
Primer:
V času izdaje dovoljenja za napravo za površinsko obdelavo nobena hlapna organska spojina v
odpadnih plinih ni bila uvrščena med karcenogene snovi po Direktivi 67/548/EGS. Z novo direktivo
pa hlapna organska spojina postane karcenogena.
Predlog:
Skladno s členom 5 (6) Direktive VOC je treba snovi, uvrščene med kancerogene ali mutagene
snovi ali za razmnoževanje strupene snovi, v najkrajšem možnem času nadomestiti z manj
škodljivimi snovmi ali pripravki, kolikor je to mogoče in ob upoštevanju smernic iz člena 7(1).
Upravljavec mora zato nemudoma sprejeti ukrepe s časovnimi roki, da se to snov iz premaza
nadomesti z manj škodljivimi snovmi. Pri tem naj sodeluje dobavitelj premaznega sredstva.
V kolikor snovi CMR ob upoštevanju uporabnosti, načina uporabe ter razmerja med stroški in
učinkovitostjo ni mogoče nadomestiti z manj škodljivo snovjo ali pripravkom, mora upravljavec za te
snovi upoštevati masni pretok za celotno napravo 10 g/h ali v zajetih odpadnih plinih 2 mg/Nm3. Zato
so po potrebi potrebni ukrepi za zmanjševanje emisij, kot na primer izgradnja naprave za čiščenje
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 33 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
odpadnih plinov. Odločbo o dovoljenju je treba ustrezno prilagoditi.
5. Spremembe pri odvajanju odpadnih plinov
Na ogledu inšpektorji vedno znova naletijo na odvajanje odpadnih plinov iz aparatov, ki ne ustreza
pogojem.
Primer:
Neka naprava za čiščenje strojev, ki bi morala biti skladno s pogoji/vlogo dovoljenja priključena na
zbirni vod za čiščenje odpadnih plinov, npr. termično zgorevanje, izpušča odpadne pline v zunanji
zrak.
Predlog:
Načeloma velja, da je upravljavec dolžan upoštevati pogoje iz dovoljenja. V tem primeru se odpadne
pline iz naprave za čiščenje strojev priključi na napravo za čiščenje odpadnih plinov. Pri tem pa je
treba upoštevati situacijo glede emisij:
¾ Katere snovi se uporabljajo?
¾ Zakaj naprava za čiščenje strojev ni bila priključena?
¾ Ali je možno emisije naprave za čiščenje strojev z uporabo vodenih čistil tako zmanjšati, da
priključitev na napravo za čiščenje odpadnih plinov ne bo več potrebna?
Možni primeri:
a) Za čiščenje strojev se več ne uporablja snovi, ki bi povzročale emisije: Nadaljnji ukrepi niso
potrebni, če so bile po bilanci topil upoštevane zahteve iz Uredbe VOC. Obstoječi pogoj naj se
prilagodi.
b)
Uporablja se snovi, ki povzročajo emisije: Čiščenje strojev je treba skladno s pogoji priključiti na
napravo za čiščenje odpadnih plinov. O tem je potrebno obvestiti organ za izdajo dovoljenj. V
kolikor upravljavec priključitev na napravo za čiščenje odpadnih plinov zaradi posebnih razmer
smatra za nepotrebno in jo zavrača, potem je dolžan vložiti utemeljeno vlogo za spremembo
odločbe. Odločilno pri tem je upoštevanje pogojev iz Uredbe VOC.
6. Manjkajoči ukrepi za zmanjševanje emisij
Zlasti v skladiščih oz. pri proizvodnji premazov se dogaja, da se ukrepi za zmanjševanje emisij ne
izvajajo, kot je ponovno zajetje plina pri pretakanju hlapnih organskih snovi.
Primer:
Pri polnjenju izopropanolskega skladiščnega rezervoarja se odpadnih plinov ne zajema – kot
opisano v vlogi – marveč se jih neočiščene izpušča v zunanji zrak.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 34 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Predlog:
Možni primeri
Ukrepi za zmanjševanje emisij so že bili vključeni
Stara odločba, brez pogojev za
v pogoj iz dovoljenja
zmanjševanje emisij
Ukrepi za zmanjševanje emisij
Ponovno zajetje plina
Ukrepi za zmanjševanje
izvedljivi
tehnično težko izvedljivo oz.
emisij izvedljivi
čiščenje odpadnih plinov ni
možno
Ukrepi se naj izvajajo ob določitvi Razjasnitev situacije glede Ukrepi se naj izvajajo ob
določitvi
časovnih
rokov
časovnih rokov; obveščanje organa emisij:
odredba);
za izdajo dovoljenj o izvedbi.
¾ Kako velike so emisije pri (naknadna
obveščanje organa za izdajo
polnjenju?
¾ Kako
pogosto
poteka dovoljenj o izvedbi.
polnjenje?
Trajanje
polnjenja?
¾ Ali so zahteve iz Uredbe
VOC upoštevane (zlasti
nezajete emisije)?
¾ Ali je s tehničnega vidika
čiščenje odpadnih plinov
potrebno?
Eventualno
mnenje izvedenca in, če je
potrebno,
naknadna
določitev ukrepov.
7. By-pass naprave za čiščenje odpadnih plinov
Primer:
Pri napravi za površinsko obdelavo lahko odpadni plini termičnega zgorevanja direktno preko
tripotnega ventila brez predhodnega čiščenja uhajajo v zunanji zrak.
Predlog:
Upravljavec mora preveriti, ali je by-pass s tehničnega vidika potreben:
a) Da: Treba je zagotoviti, da bodo pri normalnem obratovanju odpadni plini speljani do naprave
za čiščenje odpadnih plinov. To se lahko naredi npr. z ustrezno avtomatsko pripravo z
alarmom in registracijo by-pass pogona oz. organizacijsko (npr. zaplombiranje položaja
ventila, odstranitev ročice in shranitev pri operaterju, dokumentiranje by-pass pogona v
obratovalnem dnevniku). Po potrebi se ukrepi odredijo še naknadno. Odpadne pline iz bypass pogona (npr. ob zagonu in zaustavitvi) je treba vsekakor upoštevati v bilanci topil in
oceniti kot nezajete emisije.
b) Ne: By-pass je treba ob določitvi časovnega roka demontirati. O tem je treba obvestiti organ
za izdajo dovoljenj.
8. Neskladno odvajanje odpadnih plinov
Relativno pogosto se bo na ogledih ugotovilo, da odvajanje odpadnih plinov ne poteka skladno s
pogoji. Pri tem so dimniki velikokrat prenizki, imajo dimniško strešico ali pa se odpadni plini odvajajo
v zunanji zrak ob straneh. Na to mora biti inšpektor pozoren zlasti pri starejših napravah.
Primer:
Višina dimnika naprave za površinsko obdelavo je v primerjavi z zahtevami iz pogoja prenizka.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 35 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Predlog:
Načeloma je treba dimnik ob določitvi roka povišati in o tem obvestiti organ za izdajo dovoljenj. Pri
tem pa je treba upoštevati naslednje:
a) Načelo sorazmernosti: Kako velika je razlika med dejansko in zahtevano/potrebno višino
dimnika? Kot primer naj dejanska višina dimnika znaša 15 m nadmorske višine, medtem ko
je bila v nekem pogoju ocenjena na 17 m nadmorske višine. Če je razlika v višini, kakor v
tem primeru, majhna in če je zagotovljeno prosto odvajanje odpadnih plinov (npr. brez
zakrivajoče hišne strehe, brez stranskega odvajanja ali strešice), potem povišanje dimnika
zaradi sorazmernosti ni potrebno.
b) Ali je zaradi dejanskih emisij možna nižja višina dimnika, kot je predpisana s pogojem v
dovoljenju? Ali o tem obstaja več poročil o emisijskih meritvah, s katerimi je mogoče dokazati
nizke emisije, saj potem povišanje dimnika ni potrebno (če predpostavljamo, da obstaja
prosto odvajanje odpadnih plinov). Pogoj za višino dimnika je treba prilagoditi in ustrezno
znižati mejne vrednosti emisij iz dovoljenja.
9. Naprava brez odločbe dovoljenja s področja zaščite pred imisijami?
Primer:
Na ogledu se ugotovi, da se na zemljišču industrijskega kompleksa nahaja del naprave, kjer se
uporablja topila, npr. lakirnica za lesene dele.
Predlog:
1. Dejavnosti se uvrsti po Uredbi VOC.
2. Preveri se, ali obstajajo na lokaciji upravljavca še kateri drugi deli naprave z istovrstno
dejavnostjo.
3. Na podlagi letne porabe topil se preveri, ali naprava spada pod Uredbo VOC.
4. Preveri se, ali gre za napravo IPPC.
5. Izvedba postopka dovoljenja oz. registracije z določitvijo pogojev iz Uredbe VOC; upravljavec
mora za zagotovitev pogojev izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij (z določitvijo časovnih
rokov).
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 36 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.5
Ocenitev emisijskih poročil o občasnih meritvah
Poročilo naj v vsakem primeru vključuje naslednje točke, ki jih je treba temeljito preveriti (na
popolnost in plavzibilnost):
Tema
Vsebina
Opis merilne naloge
¾
¾
¾
Opis naprave,
uporabljene snovi
¾
¾
¾
¾
¾
Opis mesta odvzema
vzorca
¾
¾
¾
¾
Merilni in analizni
postopki
¾
¾
¾
¾
Način obratovanja
naprave med meritvijo
Povzetek merilnih
rezultatov in diskusija
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
¾
Ljubljana, oktober 2006
Imena vseh udeležencev z ogleda
Strokovno odgovorna oseba
Dodatno udeleženi organi (dovoljeno samo pri določanju vlaknastega
prahu (azbest) in dioksinov/furanov)
Merilna naloga jasno določena
Podatki o zmogljivosti naprave (npr. kapaciteta, maksimalna kurilna
moč)
Navedba vseh komponent čiščenja odpadnih plinov
Obratovalni parametri čiščenja odpadnih plinov (npr. pralni medij, pHvrednost, uporabljena količina sorpcijskega sredstva, temperature
TZ/RZ/KZ, moč ventilatorja)
Opis načina obratovanja naprave (npr. bolj časovno nespremenjeno,
občasno)
Odobreni proizvodi
Odobrene surovine, pomožne snovi (gorivo)
Dovodni in izhodni kanal naj znaša ≥ 3*hidravličnih premerov dhidr
odvodnika; kjer je dhidr = 4*F (pri okroglem premeru d = dhidr)
Če zgoraj naveden pogoj ni izpolnjen:
ocenitev pretočnih razmer v preseku merjenja; dokazilo z mrežnimi
meritvami
Opis analiznih postopkov, vključno z odvzemi vzorcev in navedbo
merilnih predpisov
Navedba o tem, ali je merilna naprava atestirana
Navedba prečne občutljivosti neatestiranih merilnih naprav
Merilno območje merilne naprave, meja zaznavnosti, merilne
negotovosti
Podatki o kalibraciji (so testni plini ustrezni?)
Podatki o preverjanju karakteristične krivulje inštrumenta (linearnost?)
Način obratovanja naprave (običajno, šaržno, zagonsko itn.)
Uporabljene snovi z navedbo količin in opisom lastnosti
Zmogljivost/moč naprave (npr. proizvedena količina proizvodov,
uporaba topil, pretok substrata)
Značilne obratovalne velikosti (npr. tlaki, sušilne temperature)
Nastavljeni obratovalni parametri čiščenja odpadnih plinov
Ocenitev obratovalnih pogojev (npr. odstopanja od normalnega
obratovanja, vplivi na emisije)
Meritve opravljene v zadostnem številu in pri največjih emisijah
Merilni čas zadosten
Ocena napak obstaja
Ne zgolj pavšalno preverjanje plavzibilnosti
Mejne vrednosti so upoštevane: primerjava izmerjenih vrednosti emisij
z mejnimi vrednostmi emisij
Guideline on inspection procedure
Stran - 37 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.6
Delovna dokumentacija
Delovna dokumentacija je razdeljena v naslednja poglavja:
•
A1:
Navodila za uporabo
•
A2:
Splošna vprašanja
•
A3:
Filtri
•
A4:
Adsorberji aktivnega oglja
•
A5:
Tesnilni sistemi na cevovodnih povezavah
•
A6:
Polnjenje rezervoarjev s tekočinami, relevantnimi za emisije (VOC) iz avtocistern oz.
vozil s cisterno
•
A7:
Polnjenje tekočin, relevantnih za emisije, v posode
•
A8:
Dodajanje prašnatih snovi v zaprte sisteme
•
A9:
Polnjenje prašnatih snovi v posode
•
A10: Čiščenje odpadnega plina s pomočjo termičnega zgorevanja
•
A11: Nadzorovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov na splošno
•
A12: Mokri ločevalniki
•
A13: Tesnilni sistemi na montažni opremi
•
A14: Tesnilni sistemi na črpalkah
•
A15: Tesnilni sistemi na mešalnih napravah
•
A16: Značilnost mest odvzema vzorcev
•
A17: Merilne naprave za stalno merjenje emisij
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 38 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A1: Navodila za uporabo
1. Postopanje pri inšpekcijskem pregledu naprave (koncept pregleda)
Kontrolni seznam in delovna dokumentacija služijo za pripravo inšpekcijskega
pregleda/tehničnega pregleda naprave. Inšpekcijski pregled naprave poteka s pomočjo
zapisnika ogleda in izvlečkov iz odločb. Rezultati pregleda se zapišejo na kraju samem v
zapisnik.
Pri izvajanju inšpekcijskih pregledov naprav oz. tehničnih pregledov je treba upoštevati naslednje:
1.2 Določitev pristojnosti
Pristojnosti za nadzor konkretnih pogojev naj bodo določene že v postopku dovoljenja in najpozneje
na tehničnem pregledu. Spremljanju in nadzorovanju na področju tuje pristojnosti se je treba izogniti;
v primeru prekrivanja pristojnosti naj pregledi potekajo skupaj z zadevnimi organi. Organi morajo biti
med seboj usklajeni. Načeloma naj se pregledi ne podvajajo.
1.2 Preverjanje upoštevanja pogojev iz odločb
Preverijo se pogoji o zaščiti pred imisijami, kot to sledi iz aktualnih odločb. Pri tem bo morda
potrebno preveriti, ali so bili pogoji iz starejših odločb medtem nadomeščeni z novimi oz. ti niso več
potrebni (praviloma že na pripravah na ogled).
Pri splošno formuliranih pogojih se praviloma vzamejo naključni vzorci. Če se izkaže, da je na strojih
ali delih naprave, ki jih nek pogoj zadeva, prišlo do nepomembne spremembe, se to zabeleži v
kopijo odločbe ali v obrazec "Pregled naprave na kraju samem: Zaščita pred imisijami", kakor tudi
vse ostale pripombe.
1.3. Preverjanje naprave
Preveri se dejansko stanje naprave, npr. iz dokumentacije vloge, ki ni zapisano v nekem konkretnem
pogoju. Če je potrebno, se lahko posamezne pogoje konkretizira z dodatnimi vprašanji (npr. iz
delovne dokumentacije).
1.4 Nadaljnje točke
Navedejo se na ogledu ugotovljeno dejansko stanje in pa druga vprašanja, ki se običajno pojavijo s
spremembo stanja tehnike.
1.5 Priprava potrebe po ukrepanju
V kolikor se pri pregledu naprave ugotovi, da obstaja potreba po ukrepanju, se na kratko povzamejo
posamezne točke iz ustreznega pogoja odločbe oz. vprašanja.
2. Uporaba delovne dokumentacije
2.1 Splošna navodila
Zgradba delovne dokumentacije je bila pripravljena ne glede na naprave; razdelitev po
komponentah omogoča široko uporabo. Obravnavane teme niso zaključene teme. Pri uporabi
dokumentacije je treba upoštevati, da ta ni namenjena temu, da se jo predela na ogledu; služi
predvsem pripravam na inšpekcijski pregled naprave oz. tehnični pregled. Stavki v stolpcu "Kriteriji
pri odločanju/Primeri za izvedbo" služijo zgolj kot primer in se jih ne sme tolmačiti kot dokončne. Z
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 39 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
opombo so označeni tisti koraki preverjanja in tista vprašanja, ki iz vidika zaščite pred imisijami
prednostno zadevajo druga področja pristojnosti.
2.2 Uporaba
Uporaba delovne dokumentacije je predvidena v naslednjih primerih:
2.2.1 Izhodišče informacij za uvajanje v teme pregleda
Delovna dokumentacija je vir informacij za pripravo inšpekcijskega pregleda naprave, ki omogoča
osredotočeno uvajanje v posebne teme. Zaradi zgradbe po komponentah oz. temah in zaradi
upoštevanja različnih primerov uporabe dokumentacija omogoča glede na tip naprave neodvisno
široko možnost uporabe. S tehničnimi možnostmi izvedbe, z organizacijskimi ukrepi in pogoji iz
regulativ, ki so navedeni k pomembnejšim vprašanjem pri pregledu, imajo tako zlasti manj izkušeni
inšpektorji na razpolago dodatno strokovno podlago za pripravo pregleda naprave.
Primer: Pregled mokrega ločevalnika
Delovni dokument "Mokri ločevalniki" vsebuje navodila, s katerimi tehničnimi oz.
organizacijskimi ukrepi je možno zagotoviti pravilno delovanje pralnika (npr. nadzor stanja
pralne tekočine z alarmom, spremljanje pretoka pralne tekočine z alarmom, navodila o
uporabi). Na podlagi dobljenih podatkov se lahko strokovno preveri upoštevanje zadevnega
pogoja.
2.2.2 Priprava specifičnih vprašanj pregleda
Če je treba neki splošno določen pogoj za potrebe pregleda konkretizirati, se lahko vzame vprašanja
neposredno iz delovne dokumentacije oz. ustrezno vprašanje za določen primer se lahko postavi s
pomočjo primerov, če je to potrebno.
Če v nekem primeru v odločbi ni ustreznih pogojev za dejanska stanja zaščite pred imisijami, ki bi se
morala preveriti (npr. pri starejših odločbah), ali za stanja, ki izhajajo samo iz dokumentacije vloge
oz. so posledica ugotovitev upravljavca, se lahko ustrezni koraki preverjanja pravtako vzamejo iz
delovne dokumentacije. Ta dopolnilna vprašanja se lahko zapišejo pod tč. 3 obrazca „Zapisnik
inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na kraju samem: Zaščita pred imisijami“.
Primer: Pregled filtra za prah
V odločbi je določena samo emisijska mejna vrednost za prah, filter pa je treba v skladu s
pogojem redno vzdrževati in pravilno uporabljati.
Redno vzdrževanje in pravilna uporaba se lahko s pomočjo delovnega dokumenta "Filtri za
prah" konkretizirata tako:
na ogledu:
- vizualni pregled emisijskega mesta na večje prašne usedline (če je to na kraju samem
možno)
- kontrola priključka zbiralnika prahu
- preverjanje ravnanja z napolnjenimi zbiralniki prahu
na razgovoru:
- Kako poteka redna kontrola oz. redno vzdrževanje filtra?
- Ali je to zabeleženo (npr. v knjigi vzdrževalnih del)? Po potrebi vpogled v knjigo
vzdrževalnih del.
- Ali je na razpolago nadomestni filtrski material za zamenjavo?
- Kako prepoznati izpad filtra?
- Vpogled v merilna poročila.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 40 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.3 Zgradba delovne dokumentacije
V nadaljevanju je opisana zgradba delovne dokumentacijo po stolpcih.
Primer uporabe
-
Pod "Splošno" so navedeni koraki preverjanja in tista vprašanja, ki praviloma
ustrezajo posamezni temi iz delovnega dokumenta, ne glede na obstoječo
konfiguracijo naprave.
- Pri korakih preverjanja in vprašanjih, navedenih pri nekem konkretnem primeru uporabe, je treba
na pripravah posamično razjasniti, ali pri zadevni napravi razmere in danosti ustrezajo primeru
uporabe.
Razgovor/Ogled
Ta stolpec pove, ali se bo predmet obravnaval praviloma na razgovoru (R) in/ali ogledu naprave (O).
Koraki preverjanja/Vprašanja
V tem stolpcu so navedeni posamezni koraki preverjanja in vprašanja.
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Tukaj so kot primer prikazane tehnične možnosti za izvedbo, organizacijski ukrepi in pogoji iz
regulativ, pri katerih so bile kar se da upoštevane potrebe iz inšpekcijske prakse.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 41 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A2: Splošna vprašanja
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
Splošno
R, O Koraki preverjanja/Vprašanja
R
1. Ali je pojem naprava (npr. dodelitev
dejavnosti po Direktivi VOC
1999/13/EC) razčiščen?
Ljubljana, oktober 2006
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Pojem naprava/dejavnost naj bo jasen in usklajen
z organom za izdajo dovoljenja.
R
2.
Ali se beležijo količine uporabljenih oz.
proizvedenih snovi?
Dokumentacija, npr. o zapisnikih o proizvodnji ter
ostala ustrezna dokumentacija.
R
3.
Ali je prišlo do sprememb na napravi?
O vsaki spremembi na napravi, ki lahko vpliva na
zaščitene dobrine, se pisno obvesti organ za
izdajo dovoljenja. Pri bistvenih spremembah v
smislu Direktive VOC se upoštevajo zahteve iz
Direktive VOC od pričetka obratovanja naprave z
znatno spremembo dalje. Pri znatni spremembi
se mora za vsako napravo IPPC izvajati postopek
dovoljenja.
R
3.1 Ali se uporabljajo oz. proizvajajo nove
snovi, ki jih dovoljenje ne vključuje?
Odstopanja od odločbe dovoljenja, ki lahko vplivajo na zaščitene dobrine se v pisni obliki posredujejo organu, oz. zanje mora obstajati ustrezno
dovoljenje.
R
3.2 Ali se upoštevajo določene proizvodne
zmogljivosti?
Odstopanja od odločbe dovoljenja, ki lahko vplivajo na zaščitene dobrine se v pisni obliki posredujejo organu, oz. zanje mora obstajati ustrezno
dovoljenje.
Guideline on inspection procedure
Stran - 42 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Primer uporabe
Ljubljana, oktober 2006
R, O Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
R
4. Ali so se izvajale vse potrebne kontrolne Organ mora imeti na razpolago merilna in konmeritve, stalne meritve ter preskusi delovanja?
trolna poročila, če odločba to zahteva.
R
5.
Ali so se pojavile težave pri upoštevanju
določenih mejnih vrednostih emisij?
Določitev ukrepov za odpravljanje težav skupaj z
organom za izdajo dovoljenja, če je to potrebno.
R
6.
Ali je bilo upoštevanje zahtev iz Direktive VOC dokazano s pomočjo letne bilance topil?
Predložitev bilance topil.
Guideline on inspection procedure
Stran - 43 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A3: Filtri
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1.
R
1.1 Ali se filtri redno pregledujejo oz.
vzdržujejo?
Vizualni pregled s strani obratovalnega
osebja.
Splošno (razgovor)
Kako se to dokumentira?
Zabeleženje pomanjkljivosti v obratovalni
dnevnik.
Reden vizualni pregled oz. vzdrževanje filtra
ter zabeleženje v knjigo vzdrževalnih del.
R
1.2 Vpogled v merilna poročila
Ali so vrednosti iz odločbe upoštevane
(20 mg/m3)?
Ali je v uporabi enak filtrski material kot pri
prvi kontrolni meritvi?
2.
Splošno
R
1.3 Ali je na razpolago nadomestni filtrski
material za zamenjavo?
Rezervni komplet naj bo na razpolago
(odvisno od življenjske dobe).
R, O
1.4 Prepoznavanje izpada ventilatorja
odpadnih plinov
Zagotovitev z organizacijskimi ukrepi ali s
tehničnimi ukrepi na vezju (prikaz na
števcu/opozorilni znak).
O
2.1 Vizualni pregled usedlin na emisijskem
mestu za filtrom
Na emisijskem mestu naj bo čim manj
2.2 Vizualni pregled emisijskega mesta in
vidnega izpuha, predvsem med
čiščenjem filtrskih medijev
Pri prahu < 50 mg/m3 naj vidni izpuh ne bo
občutno obarvan oz. moten.
(ogled na kraju samem)
O
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
usedlin.
Stran - 44 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Primer uporabe
3.
Z merjenjem tlačne
diference
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
O
2.3 Vizualni pregled ventilatorjev odpadnih
plinov (na strani čistih plinov) glede
izstopa prahu na tesnilu gredi (pri
nadtlačnem obratovanju)
Na tesnilu gredi ventilatorjev se prah ne
sme nabirati oz. uhajati.
O
2.4 Kontrola priključitve zbiralnika prahu1)
Priključitev zbiralnika prahu naj bo takšna,
da ne prepušča prahu in zraka.
O
2.5 Preverjanje ravnanja z napolnjenimi
zbiralniki prahu1)
Zbiralniki prahu morajo biti pri tem tesno
zaprti.
O
3.1 Odčitavanje tlačne diference,
primerjanje z zahtevano vrednostjo iz
podatkov izdelovalca ali na podlagi
izkušenj pri obratovanju z
dokumentacijo
3.2 Stalna
registracija tlačne diference z
optičnim in akustičnim opozorilom
4.
1)
S stalnim nadzorom
motnosti odpadnih
plinov
4.1 Primerjaj Delovni dokument 12:
"Merilna oprema za stalno registracijo
gostote dima/motnosti izpušnih plinov"
Iz vidika zaščite pred imisijami vprašanje prednostno zadeva zahteve s področja varstva pri delu
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 45 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A4: Adsorberji aktivnega oglja
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
R, O
1.
Stalni nadzor očiščenega plina.
Ali se delovanje adsorberja aktivnega oglja
nadzoruje in ali se pravočasno ugotovi
zmanjševanje adsorpcijske sposobnosti?
Opombe
Interna občasna kontrola očiščenega plina v
rednih časovnih presledkih.
Pri majhnih adsorberijh: Kontrola povečanja
teže ali določitev intervalov izmenjave s strani
dobavitelja (garancija).
R
R
2.
3.
Ali je zagotovljeno pravočasno preklapljanje
(adsorpcijska faza/desorpcijska faza) ali
izmenjava?
Ali se med preklapljanjem pojavljajo emisijski
vrhi? Ali je po regeneraciji zagotovljena
zadostna faza hlajenja?
Ustrezna nastavitev regulacije (odvisno od
očiščenega plina)
Avtomatični preklop po določenem času
polnjenja ali določenem številu procesnih
ciklov
Ročni preklop po določenem številu
proizvodnih ciklov z določitvijo v tehničnem
navodilu
Upoštevanje
polurne srednje vrednosti mora
biti zagotovljeno tudi pri preklapljanju.
R
4.
Ali se ob izpadu adsorberja aktivnega oglja
proizvodna naprava ustavi?
Po potrebi z ustreznimi organizacijskimi ali
regulacijsko-tehničnimi ukrepi zagotoviti
ustavitev naprave.
R,
O
5.
Ali obstaja by-pass okoli adsorberja aktivnega
oglja? Ali se vklop by-pass voda registrira in
dokumentira?
Zapisi obratovanja o izpadu adsorberja ali
prikaz in zapisi na merilni postaji.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 46 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A5: Tesnilni sistemi na cevovodnih povezavah (primeri za izvedbo)
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1.
R, O
1.1 Po kakšnih kriterijih je bilo število
prirobničnih spojev minimirano?
- varjeno obročno tesnilo
Prirobnični spoji
Kakšna je izvedba prirobničnih spojev?
- kovinsko tesnilo (lečasto tesnilo)
- prirobnica z jezičkom in utorom
- zatičen spoj
2.
Tesnila
R
Upoštevanje
specifične stopnje
puščanja 10-5
kPa*l/(s*m) se mora
dokazati s kontrolo
tipa naprave, skladno
s Smernico VDI 2440
(november 2000)
2.1 Kakšna je izvedba tesnil?
Ali se azbest nadomešča z drugo
snovjo?
Uporaba tesnil brez azbesta, če le možno!
Pri prirobnicah z gladko tesnilno letvijo se
uporabljajo posebna tesnila, kot so npr.
- tesnila s perforirano jekleno ploščo in grafitno
prevleko
- tesnila s kovinskimi notranjimi robovi
- tesnila s kovinskimi zunanjimi robovi
- spiralna tesnila
- profilirano kovinsko tesnilo
3.
Splošno
R
3.1 Kako pogosto se preverja tesnjenje
cevovodnih povezav? Kako se to
preverja?
Pogostost in način pregleda glede na zahteve
posameznega primera, npr.:
- senzorska (vizualna) kontrola v okviru ogleda
naprave s strani osebja v izmeni
- pri toksičnih snoveh dodatni prostovoljni pregledi v
daljših časovnih razmikih (odvisno od ocen na
podlagi izkušenj pri obratovanju) (npr. tlačni
preskus/posnemanje pene, preskus z vohanjem
He ali FID)
- kontrola cevovodov, za katere je po nemški uredbi
o tlačnih posodah (DruckbehV) obvezen
inšpekcijski pregled, s strani strokovnjakov
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 47 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A6: Polnjenje rezervoarjev s tekočinami, relevantnimi za emisije (VOC) iz avtocistern oz. vozil s cisterno
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
1.
R, O
1.1 Prednostno se izvajajo ukrepi za
preprečevanje emisij: Ali poteka
ponovno zajetje odpadnih plinov v
povezavi s spodnjem polnjenjem
cistern oz. polnjenjem izpod gladine
tekočine?
1.2 V
primeru, da ponovno zajetje
Splošno
R, O
Ponovno zajetje odpadnih
plinov se izvaja
R
odpadnih plinov tehnično ni izvedljivo:
Odsesavanje in dovajanje odpadnih
plinov v napravo za čiščenje odpadnih
plinovje zagotovljen priključek voda za
1.3 Kako
ponovno zajetje odpadnih plinov na
avtocisterno/vozilo s cisterno?
1.4 Kako se minimira uhajanje tekočin oz.
ostalih emisij pri zapiranju
hidravličnega voda?
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Organizacijski ukrepi (tehnična navodila).
Sistemi za ponovno zajetje odpadnih plinov
se upravljajo tako, da se pretok organskih
snovi sprosti le ob priključitvi na sistem za
ponovno zajetje odpadnih plinov in da
priključene naprave med ponovnim zajetjem
odpadnih plinov zaradi obratovanja ne
oddajajo plinov v atmosfero.
Praznjenje voda z naravnim naklonom po
ustreznem preklopu.
Spiranje voda z N2 v zaprti sistem pred
zapiranjem.
Izpiranje voda z medijem, nerelevantnim za
emisije, pred zapiranjem.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 48 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Primer uporabe
2.
R, O
Hlapne organske
spojine (VOC),
toksične ali
karcenogene snovi
R, O
R
Ljubljana, oktober 2006
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
2.1 Kako se minimira uhajanje tekočine oz.
ostalih emisij pri zapiranju
hidravličnega voda?
Npr. uporaba sklopnih sistemov s čim manj
mrtvega prostora.
2.2 Kako se zajame izteklo tekočino oz.
prepreči uhajanje tekočine iz
povezovalnih gibkih cevi?
Uporaba lovilnih sistemov za namensko
zajemanje kapljic.
2.3 Kako se zagotovi tesnjenje pri
povezovalnih vodih?
Vsakokrat uporaba novega tesnila. Preskus
tesnjenja, npr. tlačni preskus pred
polnjenjem.
2.4 Kako se doseže neprepustno zaprtje
Organizacijski ukrepi (tehnično navodilo in
izpraznjene avtocisterne pri odvažanju? dokumentacija).
Guideline on inspection procedure
Stran - 49 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A7: Polnjenje tekočin, relevantnih za emisije, v posode
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1.
Polnjenje
karcenogenih snovi:
R, O
1.1 Ali so se pri polnjenju tekočin,
relevantnih za emisije, sprejeli ukrepi
za preprečevanje/zmanjševanje
nastajajčočih emisij?
Načeloma za preprečevanje emisij: Tehnika
ponovnega zajetja odpadnih plinov.
-
v kontejnerje ali
kante
O
Ponovno zajetje odpadnih plinov; polnjenje
izpod gladine tekočine s konzentriranim
zajetjem odpadnih plinov (tesnilna
manšeta).
-
v sode
O
Polnjenje izpod gladine tekočine s
koncentriranim zajetjem odpadnih plinov
-
v majhne posode
O
Inkapsulirana naprava z odsesavanjem;
odsesavanje objekta.
2.
Polnjenje drugih
tekočin, relevantnih
za emisije (VOC)
O
-
v kontejnerje ali
kante
O
Ponovno zajetje odpadnih plinov, polnjenje
izpod gladine tekočine z odsesavanjem
objekta, odsesavanje objekta.
-
v sode
O
Ponovno zajetje odpadnih plinov, polnjenje
izpod gladine tekočine z odsesavanjem
objekta, odsesavanje objekta.
-
v majhne posode
O
Odsesavanje objekta, zaprti prostor z
odsesavanjem
Ljubljana, oktober 2006
2.1 Ali so se pri polnjenju tekočin,
relevantnih za emisije, sprejeli ukrepi
za preprečevanje/zmanjševanje
nastajajčočih emisij?
Guideline on inspection procedure
Načeloma za preprečevanje emisij: Tehnika
ponovnega zajetja odpadnih plinov
Stran - 50 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A8: Dodajanje prašnatih snovi v zaprte sisteme
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1.
Dodajanje majhnih
količin
(< 1 vreča/šaržo)
O
1.1 Preprečevanje sproščanja prahu
Če le mogoče, odsesavanje objekta,
odsesavanje roba ali odsesavanje z
vakuumskim kotelskim sistemom, čiščenje z
ločevalnikom prahu.
2.
Dodajanje velikih
količin
(>> 1 1 vreča/šaržo)
O
2.1 Preprečevanje sproščanja prahu
Zaprta naprava za praznjenje vreč z
integrirano odprtino za vreče in
odsesavanje z integriranim ali ločenim
ločevalnikom
prahu.vreče tipa BIG-BAG, ki
Dodajanje v velike
so tako priključene, da ne prepuščajo
prahu. Čiščenje s preprečevanjem
vrtinčenja prahu.
Dodajanje preko transportnih kontejnerjev
ali posod, ki so z vpenjalno napravo tako
priključeni, da ne prepuščajo prahu.
3.
Dodajanje zelo
toksičnih ali
karcenogenih snovi
O
3.1 Preprečevanje sproščanja prahu
Zaprta naprava za praznjenje vreč z
integrirano odprtino za vreče, stiskanje in
pakiranje prazih vreč, odsesavanje preko
ločevalnika prahu.
Prekucnik za sode, dodajanje snovi preko
stožca v sistem. Inkapsuliranje in
odsesavanje prekucnika za sode.
4.
1)
Splošno
O
4.1 Ugotoviti, ali obstajajo prašne usedline
na mestu dodajanja oz. v bližnji okolici.
Inšpektor naj ne bi naletel na občutne
prašne usedline.
O
4.2 Kako poteka čiščenje mesta
1)
dodajanja?
Čiščenje s preprečevanjem vrtinčenja
prahu.
Iz vidika zaščite pred imisijami vprašanje prednostno zadeva zahteve s področja varstvo pri delu.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 51 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A9: Polnjenje prašnatih snovi v posode
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
R, O
1.
Kako se zagotovi čim bolj za prah neprepusten
priključek rezervoarja za polnjenje ?1)
Npr. priključek rezervoarja, ki dobro tesni, s pajkom okoli
priključka za polnjenje.
O
2.
V primeru, da ni za prah neprepustnega priključka:
Ali je zagotovljeno popolno zajetje izstopajočega
prahu?
Npr. krožno odsesavanje okoli nastavka za polnjenje zgoraj
nad rezervoarjem.
Lijakasta havba za odsesavanje v neposrednji bljižini mesta
polnjenja z zadostnim volumenskim pretokom.
O
3.
Ugotovitev prisotnosti prašnih usedlin na mestu
polnjenja oz. v bližnji okolici.
Z ozirom na okoljsko pomembnost prahu naj ne bi prišlo do
občutnih prašnih usedlin (morebitna nevarnost eksplozije
prahu, razpršene emisije).
R
4.
Kako poteka čiščenje mest polnjenja?1)
Čiščenje s preprečevanjem vrtinčenja prahu.
1)
Iz vidika zaščite pred imisijami vprašanja primarno zadeva zahteve s področja varstvo pri delu.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 52 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A10: Čiščenje odpadnega plina s pomočjo termičnega zgorevanja
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanje
R
1.
Kako visoka je razpoložljivost termičnega
zgorevanja?
R, O
2.
Kako prepoznamo obratovalno stanje, ki odstopa od
določene norme?
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
V podjetju naj bi bile nameščene sledeče regulacijske in
regulacijske naprave za:
-
nadzorovanje plamenov
-
nadzorovanje temperature v zgorevalni komori (TIRA).
O
3.
Vpogled v zapis na tračnem zapisovalniku o
temperaturi v zgorevalni komori (eventualno tudi pri
zagonih in ustavitvah)
Minimalna temperatura ne sme biti nižja od vrednosti,
določene v okviru prvih kontrolnih meritev ali odločbe. To je
potrebno zagotoviti tudi pri zagonu in ustavitvi proizvodne
naprave.
O
4.
Kontrola nastavitve alarmnih pragov za temperature v
zgorevalni komori na merilni postaji
Primerjanje dejanskih vrednosti z vrednostmi iz odločbe oz.
prvih kontrolnih meritev.
R
5.
Kateri ukrepi se izvajajo pri motnjah oz. izpadu
tehničnega zgorevanja ?
Po potrebi se pri izpadu termičnega zgorevanja z ustreznimi
organizacijskimi ukrepi oz. ustrezno krmilno tehniko
proizvodno napravo ustavi.
R, O
6.
Ali obstaja by-pass okoli termičnega zgorevanja?
Čas in trajanje obratovanja z by-passom okoli termičnega
zgorevanja naj se dokumentira.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 53 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A11: Nadzorovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov na splošno
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
1.
O
1.1 Prositi za prikaz procesne spremenljivke
oz. kontrolnih parametrov v procesnem
kontrolnem sistemu.
O
1.2 Zabeležiti trenutno dejansko vrednost.
Mora biti v zahtevanem področju.
O
1.3 Ali obstajajo spodnje oz. zgornje
alarmne vrednosti?
Alarmi morajo biti aktivirani pri pomembnih
nadzorovalnih velikostih.
Splošno
Ali so alarmne nastavitve fiksne ali jih
osebje v izmeni lahko spreminja?
Zabeležiti si spodnji oz. zgornji alarmni
prag.
2.
V primeru, da so
potrebne stalne
meritve
Ljubljana, oktober 2006
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Pri spremenljivih alarmih obstaja možnost izklopa
v primeru pogostega vklapljanja.
Alarmni pragi naj bodo smiselni v primerjavi z
vrednostmi iz odločbe (npr. minimalna
temperatura).
O
2.1 Zaprositi grafični prikaz poteka kontrolnih
parametrov za daljše časovno obdobje,
npr. 1 teden (zaslon, po potrebi tračni
zapisovalnik).
Zasledovati predvsem procese zamenjav,
izmenjav, zagonov in ustavitev. Primerjava
kontrolnih parametrov s pogoji iz odločbe ali z
merilnimi rezultati kontrolnih meritev.
O
2.2 Razjasniti dolgoročno dokumentiranje
kontrolnih parametrov.
Računalniško shranjevanje oz. računalniški izpis
in arhiviranje podatkov v papirni obliki.
Guideline on inspection procedure
Stran - 54 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A12: Mokri ločevalniki
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanje
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1.
R
1.1 Kateri kontrolni parametri (npr. pH) se
preverjajo, katere analizne metode se
uporabljajo?
Primerjaj z odločbo
1.2 Pri kateri vrednosti kontrolnih parametrov
se zamenja pralno tekočino?
Primerjava parametrov pri zamenjavi pralne
tekočine z vrednostmi iz kontrolne meritve.
R
1.3 Kako pogosto se izvaja pregled
kontrolnih parametrov in kako se
dokumentirajo rezultati?
Pogostost izberemo tako, da lahko pravočasno
prepoznamo prekoračitve dopustnega obratovanja.
V ta namen naj bi bilo na razpolago tehnično
navodilo. Opravljeni pregledi se dokumentirajo z
datumom in rezultati.
Fiksno nastavljeno
stalno dovajanje
pralne tekočine (brez
regulacije)
R, O
2.1 Kako je bil določen potreben pretok?
Ugotovitev količine, po potrebi sestave
pralne tekočine (npr. pretok/pHvrednost).
Primerjava z vrednostmi iz prve kontrolne meritve.
Z merilno veličino
urejena obnovitev
pralne tekočine
(avtomatično).
R, O
3.1 Ugotovitev spodnjih in zgornjih vrednosti
regulacije, ki jih je treba upoštevati.
Primerjava z vrednostmi iz prve kontrolne meritve.
R
3.2 Ugotovitev pogostosti umerjanja merilne
naprave.
Pogostost se določi glede na obratovalne potrebe,
da se ne ugotovijo bistvena odstopanja. Dodatna
kalibracija pri nejasnem prikazovanju.
R, O
4.1 Kako prepoznamo pomankanje pralne
tekočine? Kje se prikaže merilna
velikost?
Kontrola stanja/alarmiranje v merilni postaji.
4.2 Kako prepoznamo izpad obtočne črpalke
za pralno tekočino? Kje se zabeleži
merilna velikost?
Npr. kontrolni prikaz na števcu ali alarmiranje v
merilni postaji.
4.3 Kako prepoznamo zamašitev pralnih šob
(naprava za dispergiranje/razprševanje)?
Redna kontrola v skladu z vrednostmi,
pridobljenimi na podlagi izkušenj pri obratovanju.
2.
3.
4.
Občasna menjava
pralne tekočine
(ročno)
Splošno
R, O
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Vrednosti, ki jih je treba upoštevati, naj bi bile
določene v tehničnem navodilu.
Kontrola pretoka/alarmiranje v merilni postaji.
Stran - 55 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A13: Tesnilni sistemi na montažni opremi
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
1. Uporaba tekočih organskih snovi:
R
1.1 Kateri tip se uporablja? Pri
izvenserijskih konstrukcijah, npr.
vpogled v konstrukcijsko skico
ali drugo dokazilo o tipu.
Npr. oprema s tesnilnim mehom z varnostno
tesnilno pušo,
a)
s parnim tlakom ≥1,3 kPa pri temperaturi
293,15 K,
b)
z vsebnostjo v masi > 1% kritičnih
organskih snovi, karcinogenih snovi
razreda II ali III oz. toksičnih za
zreprodukcijo,
vsebnostjo v masi > 10 mg/kg
c)
hermetične krogelne pipe z magnetno sklopko
(SLMA-Armaturen).
Samostojno prilagajoči tesnilni paket s ploščato
vzmetjo in s certifikatom o enakovrednosti.
Krogelne pipe s posebno kakovostjo in
certifikatom o enakovrednosti
karcinogenih snovi razreda I ali mutagenih
snovi
Uporaba:
Izvenserijske konstrukcije, ki preprečujejo
uhajanje procesnega medija skozi zaporne tlačne
sisteme oz. spiralne sisteme.
- kovinski mehi z dobro tesnilno sposobnostjo
s priključeno tesnilno pušo
ali
- enakovredni tesnilni sistemi.
Enakovredni v tem smislu, da se v postopku
dokazovanja v skladu z Direktivo VOC 2440
(november 2000) upoštevajo stopnje puščanja,
specifične za temperaturo.
3. Vzdrževanje in preverjanje
Ljubljana, oktober 2006
R
1.2 Katera dokazila o tesnjenju oz.
stopnji puščanja so na
razpolago?
Certifikat o enakovrednosti neodvisnega
pooblaščenca mora biti na voljo.
R
3.1 Kako pogosto poteka kontrola
tesnjenja na montažni opremi?
Kako poteka?
Vizualni pregled v okviru ogleda naprave v vsaki
izmeni.
Guideline on inspection procedure
Zadevno tehnično navodilo. Redna kontrola
tesnjenja (kontrola tlaka, preverjanje pene) v
skladu z zahtevami posameznega primera.
Stran - 56 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A14: Tesnilni sistemi na črpalkah
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
1.
a)
b)
c)
2.
Uporaba tekočih organskih
snovi:
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
R, O
1.1 Kateri tipi se uporabljajo? Pri
izvenserijskih konstrukcijah: Vpogled v
konstrukcijske skice ali ostala dokazila
o tipu.
Hermetična črpalka, motorna črpalka z
razcepno cevjo, črpalka s pogonom na
magnetno sklopko.
s parnim pritiskom ≥1,3 kPa pri
temperaturi 293,15 K,
z vsebnostjo v masi > 1%
kritičnih organskih snovi,
karcenogenih snovi razreda II
ali III ali toksičnih snovi za
reprodukcijo,
Drsno tesnilo z dvojnim učinkom z nadzorom
sistema zapornega medija (npr. kontrola tlaka
in/ali nadzor stanja).
Membranska črpalka z nadzorom pretrga
membrana (npr. dvojna membrana s
prikazom tlaka za vmesni prostor).
z vsebnostjo v masi > 10
mg/kg kancerogenih snovi
razreda I ali mutagenskih
snovi: uporaba tehnično
neprepustnih črpalk
Drsno tesnilo z dvojnim
učinkom z zapornim sistemom:
O
2.1 Kontrola tesnila gredi črpalke k
pogonskim motorjem.
Na tesnilu gredi se ne smejo ugotoviti izgube
zaradi kapljanja procesnega medija.
O
2.2 Primerjava indikacije tlaka na sistemu
zapornega medija z največjim možnim
obratovalnim tlakom črpalke.
Tlak zapornega medija mora biti večji od
največjega možnega obratovalnega tlaka
črpalke.
R, O
2.3 Kako se zagotovita zadosten tlak in
nivo polnjenja v sistemu zapornega
medija?
Indikacija tlaka in/ali nivoja polnjenja na licu
mesta ter redna kontrola indikacije
tlaka/stanja pri ogledu naprave (zapis v
tehničnem navodilu).
Avtomatični nadzor meritve tlaka/stanja s PAin/ali LA- (alarm na merilni postaji).
Avtomatični tlačni pretvornik z indikatorjem za
nivo polnjenja v primerjavi z redno kontrolo
indikacije stanja ob ogledu naprave.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 57 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A15: Tesnilni sistemi na mešalnih napravah
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Z ozirom na zahteve, ki veljajo za črpalke,
npr. drsno tesnilo z dvojnim učinkom s
sistemom zapornega medija, z indikatorjem
tlaka, boljši nadzor tlaka na sistemu
zapornega medija (tlak zapornega medija >
tlak rezervoarja).
1.
Uporaba tekočih
organskih snovi:
1.1 Kateri tipi oz. izvedbe naprav se
uporabljajo?
a)
s parnim tlakom ≥1,3 kPa
pri temperaturi 293,15 K,
b)
z vsebnostjo v masi > 1%
kritične organske snovi,
karcenogenih snovi
razreda I in II ali toksičnih
snovi za reprodukcijo
Pri izvenserijskih konstrukcijah, npr.
vpogled v konstrukcijsko skico ali
kakšna druga dokazila o tipu.
c)
z vsebnostjo v masi > 10
mg/kg rakotvorne snovi
razreda I ali mutagenskih
snovi: uporaba mešalnih
naprav z dobrim
tesnenjem
2.
Uporaba sistemov
zapornih medijev
Enostavno drsno tesnilo ali tesnilo s
tesnilno pušo s spiranjem zapornega medija
v sistem (tlak zapornega medija > tlak
rezervoarja), indikator tlaka, boljši nadzor
tlaka.
O
2.1 Primerjava indikacije tlaka na
sistemu zapornega medija z
maksimalnim tlakom rezervoarja.
Tlak zapornega medija mora biti večji od
maksimalnega tlaka rezervoarja.
R, O
2.2 Kako se zagotovita zadosten tlak
in nivo polnjenja v sistemu
zapornega medija?
Indikacija tlaka in nivoja polnjenja na licu
mesta ter redna kontrola indikatorja
tlaka/stanja pri ogledu naprave (zapis v
tehničnim navodilom).
Avtomatični nadzor meritve tlaka/stanja s
PA- in LA- (alarm na merilni postaji).
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 58 - od 175
Opombe
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A16: Značilnost mest odvzema vzorcev
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
1.
R, O
Popolnoma zaprt sistem. Posodo za
odvzem vzorcev se priključi preko septuma.
Vračanje predtoka v reaktor/rezervoar.
Značilnost mesta
odvzema vzorcev 2)
Opombe
Popolnoma zaprt sistem. Posoda za
odvzem vzorcev je izvedena kot tlačni
rezervoar in tesno priključena z montažno
opremo s čim manj mrtvega prostora.
Vračanje predtoka v reaktor.
Vse razen odvzema vzorca v vzorčni posodi
poteka v zaprtem sistemu. Vračanje
predtoka v reaktor/rezervoar. Odpadni plini
pri odvzemu vzorcev se odsesavajo.
2.
Katere karcenogene,
zelo toksične,
toksične ali lahko
hlapne snovi se
odvzemajo?
1)
za karcenogene, zelo toksične, toksične ali lahko vnetljive snovi
2)
Iz vidika zaščite pred imisijami vprašanje prednostno zadeva zahteve s področja varstva pri delu.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 59 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
A17: Merilne naprave za stalno merjenje emisij
R, O: Obravnava vprašanj praviloma na razgovoru (R) oz. ogledu (O)
Primer uporabe
R, O
Koraki preverjanja/Vprašanja
1.
R
1.0 Ali se vse merilne komponente, za
katere odločba dovoljenja zahteva
stalen nadzor, nadzorujejo s stalnimi
merilnimi napravami?
R
1.1 Ali so uporabljene merilne naprave
objavljene na oglasni deski ministrstva
(v Nemčiji: Gemeinsames
Ministerialblatt) in ali so te atestirane za
opravljanje zahtevanih meritev (glej
kalibracijsko poročilo)?
Nemško zvezno ministrstvo za okolje,
varstvo narave in jedrsko varnost (BMU)
redno objavlja ustrezne merilne naprave na
oglasni deski.
R
1.2 Kdaj je pooblaščenec za izvajanje
meritev izvajal kalibracije (oz. preskuse
delovanja)?
Preskus delovanja: letno
Splošno
Kriteriji pri odločanju/Primeri za izvedbo
Za plinske komponente, za katere
upravljavec nima testnega plina, velja
skrajšani rok za preverjanje, npr. Polletna
kontrola (npr. HCl)
Kalibracija: vsaka 3 leta
Ljubljana, oktober 2006
R
1.3 Vpogled v kontrolna poročila o
kalibraciji oz. preskusu delovanja.
O
1.4 Kje se pojavi alarm pri prekoračitvi
praga in kako se le-ta signalizira?
Guideline on inspection procedure
Opozarjanje v skladu z določitvami v
odločbi dovoljenja, praviloma optično in
akustično tam, kjer se stalno nahaja
obratovalno osebje.
Stran - 60 - od 175
Opomba
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.
Merilna naprava za
koncentracijo mase
prahu
O
1.5 Kateri ukrepi se izvajajo v primeru
alarma?
Ravnanje predpisano s tehničnimi navodili.
R
2.1 Kako pogosto se izvajajo vzdrževalna
dela in kdo jih izvaja?
Redno vzdrževanje poteka v skladu s
priporočili proizvajalca naprave in na
podlagi izkušenj pri obratovanju.
Kateri koraki vzdrževanja se izvajajo?
Ali se vzdrževalna dela dokumentirajo?
Vpogled v knjigo vzdrževalnih del.
O
O
3.
Merilna naprava za
plinaste komponente
Vzdrževalne dejavnosti naj bi se zapisovale
v knjigo vzdrževalnih del.
2.2 Vpogled v tračni zapisovalnik;
Po potrebi obrazložiti nastale preskoke na
predvsem pri preklapljanju/menjavi
zapisu tračnega zapisovalnika.
načina obratovanja obstoječih sistemov
za čiščenje odpadnih plinov
Identifikacija preklapljanja/menjav
načina obratovanja na podlagi
primerjave z drugimi s stalno
registracijo izmerjenimi obratovalnimi
veličinami, npr. temperatura, pretok,
2.3 ph-vrednost.
Če je predvideno za zadevno napravo:
Ali obstajajo plombe za mejno vrednost
in nastavitev ničle?
3.1 Kako pogosto se izvajajo vzdrževalna
dela in kdo jih izvaja?
Kateri koraki vzdrževanja se izvajajo?
Ali se vzdrževalna dela dokumentirajo?
Vpogled v knjigo vzdrževalnih del.
Pooblaščenec namesti plombe običajno na
zunanjo stran naprave.
Za orientacijo : 1 x/teden, vključno s
kontrolo ničelne in referenčne točke s
pomočjo testnega plina.
Za priključene testne pline naj bi obstajalo
dokazilo o kakovosti certifikatov, rok
veljavnosti ne sme biti prekoračen.
Vzdrževalne dejavnosti naj bi se zapisale v
knjigo vzdrževalnih del.
3.2 Kako se prepozna izpad plina, katerega Opozarjanje ob izpadu oskrbe s testnim
se analizira?
plinom ali nadzor obratovanja.
4.
Z analiznim sistemom
Ljubljana, oktober 2006
4.1 Ali so uporabljeni računalniki za
analize objavljeni na oglasni deski
ministrstva in ali so atestirani za
opravljanje zahtevanih meritev (glej
kalibracijsko poročilo)?
Guideline on inspection procedure
Nemško zvezno ministrstvo za okolje,
varstvo narave in jedrsko varnost (BMU)
redno objavlja ustrezne računalnike na
oglasni deski.
Stran - 61 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation
and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
O
O
Ljubljana, oktober 2006
4.2 Ali je nameščena plomba na stikalu s
ključem za zaščito pred spreminjanjem
zaščitenih parametrov oz. kdaj je bila
nazadnje spremenjena programska
oprema?
Oddelek umerjevalnega laboratorija
namesti plombo, če je to predvideno za
napravo.
4.3 Če le možno, si priskrbite računalniški
izpis o aktualni kumulirani frekvenčni
porazdelitvi tekočega leta.
Pomen razvrščanja v razrede:
4.4 Na podlagi seznama parametrov
(aktualni izpis) preverite in primerjajte
nastavitve regresijskih parametrov iz
kalibracije, mejne vrednosti, alarme ter
predalarme s podatki iz kalibracijskih
poročil.
Po potrebi prositi upravljavca za
obrazložitev seznama parametrov.
Guideline on inspection procedure
Dokumentiranje zadnje spremembe
programske opreme preko izpisa seznama
parametrov.
Razred 10 = mejna vrednost
Razred 22 = prekoračitev dvokratne mejne
vrednosti in tolerančnega območja
Stran - 62 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.7
Inspection Manual + explanations
Integrated inspection of IPPC installations in the foundry sector
Kontrolni seznam za celoviti nadzor IPPC naprav - livarne
Vsebina
Stanje dovoljevanja
Okoljski management
Preprečevanje – splošno in celovito
3.1 Ocena postopkov in popis proizvodov
3.2 Preventivni ukrepi pri normalnih razmerah obratovanja
3.3 Preventivni ukrepi pri razmerah, ki niso normalne razmere obratovanja
3.4 Preprečevanje nesreč
4. Trajnostna uporaba naravnih virov in energije
5. Preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanje z odpadki
6. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v zrak
7. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v vode
8. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v tla in podtalnico
9. Obvladovanje nesreč
10. Poročilo ocenitve
1.
2.
3.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 63 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1. Stanje dovoljevanja
1.1. Pregled dejavnosti, za katera je treba pridobiti dovoljenje
Ali stanje iz dovoljenja ustreza dejanski situaciji?
Dovoljenja
kapaciteta
Dejanska
situacija
Ocena 1
Številka razdelka
Ime razdelka
2.1
Shranjevanje in prevoz odpadkov
ok/ni ok/NA
2.2
Shranjevanje in koristna uporaba
odpadkov
ok/ni ok/NA
2.3
Shranjevanje in odstranjevanje
odpadkov
ok/ni ok/NA
3.6.2 (brez nevarnih
snovi)
Čistilne naprave
ok/ni ok/NA
Čistilne naprave
ok/ni ok/NA
3.6.3 (z nevarnimi snovmi)
3.1 (brez nevarnih snovi)
3.4 (z nevarnimi snovmi)
4.2
16.3
Naprave
za
premazovanje
potapljanjem
Naprave za fizikalno obdelavo
plinov (stiskanje-sproščanje)
s
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
16.7
Skladišča stisnjenega,
utekočinjenega ali raztopljenega
plina v premičnih posodah
ok/ni ok/NA
16.8
Skladišča stisnjenega,
utekočinjenega ali raztopljenega
plina v nepremičnih posodah
ok/ni ok/NA
17.2
Industrijske dejavnosti in skladišča,
kjer obstaja nevarnost večjih nesreč
(Direktiva EU 96/82/ES z dne 9.
decembra 1996 o obvladovanju
nevarnosti večjih nesreč, v katere
so vključene nevarne snovi SEVESO)
ok/ni ok/NA
17.3.2
Naprave za shranjevanje zelo
strupenih, strupenih in eksplozivnih
snovi
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
17.3.3
Skladišča oksidativnih, nevarnih,
korozivnih in dražilnih snovi
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
17.3.4
Skladišča za zelo lahko vnetljive in
lahko vnetljive tekočine (P1)
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
1
NA: not applicable – ni relevantno
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 64 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
17.3.5
Skladišča za vnetljive tekočine (P2)
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
17.3.6
Skladišča za tekočine z vnetiščem
med 55°C in 100°C (P3)
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
17.3.7
Skladišča za tekočine z vnetiščem
nad 100°C (P4)
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
17.3.8
Skladišča za okolju nevarne snovi
ok/ni ok/NA
ime + glavna značilnost:
20.2.3
Naprave za taljenje železa in jekla
ok/ni ok/NA
20.2.4 a)
Naprave za proizvodnjo in taljenje
neželezne kovine, vključno z
njihovimi litinami: svinec in kadmij
ok/ni ok/NA
20.2.4 b)
Naprave za proizvodnjo in taljenje
neželezne kovine, vključno z
njihovimi litinami: druge kovine
ok/ni ok/NA
29.2
Naprave za predelavo železa in
jekla
29.2.1. Valjarne
29.2.2. Vlečenje jeklenih žic
ok/ni ok/NA
29.3
Naprave za predelavo neželeznih
kovin (valjarne ali vlečenje žic)
ok/ni ok/NA
29.4.1
Livarne
ok/ni ok/NA
53.8
Vrtanje izvrtin za črpanje podtalnice
in črpanje podtalnice za javno
vodooskrbo
ok/ni ok/NA
59
Dejavnosti, kjer se uporabljajo topila
ok/ni ok/NA
drugo
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
ok/ni ok/NA
OCENA
1.2. Posebni pogoji v dovoljenju
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 65 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
OCENA
1.3. Celostni pristop za izdajanje dovoljenj
Ali ima naprava celovito dovoljenje?
Katera dovoljenja niso bila vključena?
(npr. odpadna voda, odpadki, nevarni proizvodi, podtalnica, …)
da/ne
OCENA
2. Okoljski management
2.1. Okoljski koordinator
Kako upravljavec zagotavlja, da okoljski koordinator (oddelek za okolje) deluje v skladu z določili
(Vlarem II točka 4.1.9.1)
Ali ima okoljski koordinator ustrezno stopnjo izobrazbe?
Kako upravljavec zagotavlja neodvisnost okoljskega koordinatorja?
Ali so naloge okoljskega koordinatorja jasno določene?
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
2.2. Okoljski pregled
Kako upravljavec zagotavlja, da je okoljski pregled opravljen vsaka 3 leta, kakor to določajo določila
(Vlarem II točka 4.1.9.1)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 66 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1.
2.
3.
4.
Ali je bil okoljski pregled opravljen pred 31.12.2004?
Opomba: Pri novih napravah mora biti prvi pregled opravljen v prvih 2 letih
obratovanja.
Ali je okoljski pregled sistematična, dokumentirana in objektivna ocena vodenja,
organizacije in opreme v napravi kar zadeva področje zaščite okolja?
Ali okoljski pregled obravnava vse vsebine, ki so omenjene v točki 4.1.9.2.5
(Vlarem II)?
Ali je okoljski pregled ocenil pooblaščenec za opravljanje okoljskih pregledov?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
2.3. Letno celovito okoljsko poročilo
Kako upravljavec zagotavlja, da se vsakoletno pripravi letno celovito okoljsko poročilo, kakor to
določajo določila (Vlarem II točka 4.1.8 in Odločba flamske vlade o letnem celovitem okoljskem
poročilu) [To poročilo med drugim vsebuje podatke, ki so potrebni pri poročanju za PRTR]
1.
2.
3.
Ali je na voljo elektronska verzija poročila?
Ali poročilo vsebuje vse potrebne vsebine in informacije?
Ali je poročilo na voljo za vpogled inšpektorjem?
da/ne
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
2.4. Okoljska politika in sistem upravljanja z okoljem
Kako upravljavec zagotavlja, da se izvaja jasna okoljska politika, ki temelji na učinkovitem sistemu
upravljanja z okoljem?
1.
2.
Ali je na voljo izjava o okoljski politiki?
Ali so obveznosti jasno napisane v tej izjavi?
da/ne/NA
da/ne/NA
3.
⇒
Katere so te obveznosti?
Ali so zapisani splošni cilji in načela okoljske politike?
da/ne/NA
⇒
4.
5.
Kateri so ti cilji in načela?
Ali okoljsko politiko zagotavlja sistem upravljanja z okoljem, ki je zapisan v
priročniku?
Katere vsebine predstavljajo del sistem upravljanja z okoljem?
Kako so organizirane in zagotovljene različne dejavnosti?
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
2.5. Finančni vidiki
Kako upravljavec zagotavlja, da so stroški, povezani s predelavo (ali odstranjevanjem) odpadkov,
odpadne vode in odpadnih plinov dobro znani?
1.
Ali so ti stroški pri knjigovodstvu v celoti dodeljeni procesu, kjer nastajajo?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
Stran - 67 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.
3.
Ali lahko upravljavec dokaže, da ima potrebna finančna sredstva predvidena za da/ne/NA
izvajanje postopkov v skladu s pogoji iz dovoljenja in internimi obveznostmi?
Ali obstaja dolgoročen načrt investicij, v katerem so jasno navedene vse da/ne/NA
predvidene investicije?
OCENA
2.6. Okoljski programi
‰
1.
2.
3.
4.
Kako upravljavec zagotavlja, da je okoljska politika izvajana na strukturiran
način?
Ali so splošni cilji in načela okoljske politike preneseni na dejanske okoljske cilje na
ustrezni ravni v podjetju?
Ali so letni ali večletni okoljski programi pripravljeni v namene uresničevanja
okoljskih ciljev?
Ali so odgovornosti, viri in metode za pripravo okoljskih programov določeni s
postopkom?
Ali so konkretni akcijski plani različnih oddelkov podjetja vključeni v okoljske
programe?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
2.7. Dovoljenja
Kako upravljavec zagotavlja, da je stanje iz dovoljenja ves čas v skladu z dejanskim stanjem?
1.
2.
3.
4.
Kako upravljavec zagotavlja, da so naprave, stroji, oprema, skladišča … primerjane s seznamom
motečih naprav (priloga I predpisa Vlarem I)?
Kako upravljavec zagotavlja, da bodo prihodnje spremembe preverjene glede na potrebna
dovoljenja?
Kako upravljavec zagotavlja, da so vloge za dovoljenja podane pravilno in pravočasno?
Kako upravljavec zagotavlja, da so bile naprave … obratovane ali spremenjene potem, ko so bila
izdana potrebna dovoljenja?
OCENA
2.8. Pravne zahteve in empirični podatki
Kako upravljavec zagotavlja, da so nove ali spremenjene pravne zahteve in/ali empirični podatki
opredeljeni, ocenjeni in izvajani na pravilen način?
1.
2.
3.
Kako upravljavec zagotavlja, da je podjetje obveščeno o novih pravnih zahtevah in empiričnih
podatkih?
Kako upravljavec zagotavlja, da se pravne zahteve in empirični podatki ocenjujejo na pravilen
način?
Kako upravljavec zagotavlja, da priporočila teh ocenitev obravnava vodstvo podjetja in nato
prenese v konkretne akcijske plane?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 68 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.
5.
6.
Kako upravljavec zagotavlja, da se akcijski plani izvajajo učinkovito in pravočasno?
Kako upravljavec zagotavlja, da pride po uresničitvi akcijskega plana do ocenitve skladnosti s cilji
pravnih zahtev in/ali empiričnih podatkov?
Kako upravljavec zagotavlja, da so potrebne in uporabne informacije na voljo zainteresiranim?
OCENA
2.9. Presoja vplivov na okolje
Kako upravljavec zagotavlja, da so med načrtovanjem, obratovanjem, vzdrževanjem in dokončnim
prenehanjem obratovanja naprave upoštevani vsi okoljski vidiki za preprečevanje in nadzorovanje
vplivov na okolje?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Kako upravljavec zagotavlja, da je presoja vplivov na okolje narejena
1.1 pri načrtovanju novih naprav in pri pomembnih spremembah obstoječih naprav?
1.2 za vse obstoječe naprave?
1.3 pri zaustavitvi in dokončnem prenehanju obratovanja naprave?
Kako upravljavec zagotavlja, da je presoja vplivov na okolje opravljena na sistematski način?
Ali je praktično izvajanje presoje vplivov na okolje določeno s postopkom?
Ali presoja vplivov na okolje vsebuje zahtevane vsebine?
Kako upravljavec zagotavlja, da presoja vplivov na okolje vključuje vse pomembne okoljske
vsebine?
Kako upravljavec zagotavlja, da ocenitev vplivov na okolje poteka na enoten način?
Kako upravljavec zagotavlja, da preučevanje potrebnih preventivnih in nadzornih ukrepov poteka
na sistematski način?
Kako upravljavec zagotavlja, da to preučevanje vodi do priprave priporočil za potrebne
preventivne ukrepe, ob upoštevanju preprečevanja součinkovanja različnih medijev (cross-media
effect)?
Kako upravljavec zagotavlja, da sta presoja vplivov na okolje in preučevanje potrebnih ukrepov
dobro dokumentirana?
Kako upravljavec zagotavlja, da se priporočila iz presoje vplivov na okolje in študije potrebnih
ukrepov ocenijo in prenesejo v konkreten akcijski plan?
Kako upravljavec zagotavlja, da se naprave in ukrepi ujemajo s priporočili?
Kako upravljavec zagotavlja, da se akcijski plani izvajajo učinkovito in pravočasno?
Kako upravljavec zagotavlja, da se - po uresničitvi akcijskega plana – oceni skladnost s cilji
presoje vplivov na okolje in študijo potrebnih ukrepov?
OCENA
3. Preprečevanje – splošno in celovito
Glavna vprašanja
Ali upravljavec izvaja vse ustrezne preventivne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti
z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije? (Direktiva IPPC, člen 3a)
Ali upravljavec zagotavlja celostni pristop k nadzorovanju onesnaževanja ob upoštevanju ravnanja z
odpadki, da bi preprečil emisije v zrak, vodo in tla, če je to izvedljivo, če pa ni, ali jih zmanjšuje na
najmanjšo možno raven, da bi dosegel visoko stopnjo varstva okolja kot celote? (Direktiva IPPC, točka
8)
Ali upravljavec preprečuje nastajanje odpadkov in zagotavlja, da tam ko so odpadki nastali, se
predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni izvedljivo, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjševanjem
vpliva na okolje? (Direktiva IPPC, člen 3c)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 69 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe v zvezi z razmerami, ki niso normalne obratovalne
razmere, ob upoštevanju zagonov, puščanj, okvar v delovanju, trenutnih zaustavitev in dokončnega
prenehanja obratovanja v primeru tveganja za okolje? (Direktiva IPPC, člen 9(6))
Ali upravljavec zagotavlja, da se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvajajo vsi potrebni ukrepi, s
katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi
zadovoljivo stanje? (Direktiva IPPC, člen 3f)
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe za preprečevanje nesreč? (Direktiva IPPC, člen 3e)
3.1. Ocenitev postopkov in popis proizvodov
3.1.1. Splošna ocenitev
Ocenite shemo industrijskega kompleksa s kvalitativnimi in kvantitativnimi informacijami (in
sprememba teh podatkov), glej obrazložitev 3.1.1
- podprocesi in njihova interakcija
- surovine
- dodatki (maziva, veziva, …)
- naravni viri, npr. voda
- energija (goriva, toplota, para, elektrika,…)
- vodni tokovi
končni proizvodi
- odpadki
- emisije v zrak, vodo in tla
OCENA
3.1.2 Prva ocenitev surovin, dodatkov in odpadkov
Kako upravljavec zagotavlja pregled nad uporabljenimi surovinami, dodatki, končnimi proizvodi in
odpadki (kvalitativno in kvantitativno)?
1.
2.
3.
Ali ima upravljavec popis letno porabljenih surovin in dodatkov (brez energije in da/ne/NA
naravnih virov)?
da/ne/NA
Ali ima upravljavec popis letno nastalih odpadkov?
da/ne/NA
Ali so v ta popis zajeti vsi odpadki?
OCENA
3.2. Preventivni ukrepi pri normalnih razmerah obratovanja
3.2.1. Splošno
Ali so bili v okviru celovitega preprečevanja emisij in odpadkov sprejeti kakršni koli
konkretni ukrepi v preteklosti, ali se izvajajo oziroma so načrtovani za prihodnost?
1.
Če da, kateri ukrepi ali načrti?
2.
3.
4.
Ali so ti akcijski plani del sistema upravljanja z okoljem?
Ali obstaja konkreten program s cilji?
Ali so na voljo vsi potrebni osnovni podatki (porabljeni proizvodi, ponovna uporaba,
emisije …)?
Ali so bile preučene različne možnosti?
Ali so bile opravljene študije izvedljivosti drugih možnosti, da bi lahko zbirali med
temi možnostmi?
5.
6.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Stran - 70 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
7.
8.
da/ne/NA
da/ne/NA
Ali so izbrane možnosti učinkovito prenesene?
Ali potekajo nenehne izboljšave?
OCENA
3.2.2. Izbira postopkovnih korakov ali materialnih pretokov
Kateri konkretni ukrepi so sprejeti za preprečevanje emisij in odpadkov?
Glej obrazložitev 3.2.3 za pregled možnih ukrepov.
OCENA
3.3. Preventivni ukrepi pri razmerah, ki niso normalne obratovalne razmere
3.3.1. Zagon, okvara v delovanju in trenutne zaustavitve
Ali dovoljenje vsebuje ukrepe za te okoliščine?
Kateri ukrepi so sprejeti za maksimalno preprečevanje teh okoliščin?
Če to ni možno, kako poteka omejevanje emisij in odpadkov?
OCENA
3.3.2. Dokončno prenehanje (delov) naprav
Ali se na kraju samem nahajajo naprave ali deli naprav, ki več ne obratujejo?
da/ne
1. Ali so bile te naprave oziroma deli naprav v 36 mesecih po dokončnem prenehanju
obratovanja adaptirani na takšen način, da ne vplivajo na okolje? (Vlarem člen
4.1.6.3)
2. Kdaj je bil nazadnje uporabljen ta postopek? Za katere naprave?
da/ne/NA
OCENA
3.3.3. Dokončno prenehanje obratovanja črpališč podtalnice
Ali se na kraju samem nahajajo črpališča podtalnice, ki več ne obratujejo?
1.
2.
3.
da/ne
Ali so ta adaptirana na takšen način, da je iztekanje vode in onesnaževanje
okolja preprečeno? (Vlarem II člen 5.53.5.1 §1)
Ali so bili pristojni organi obveščeni o tem dokončnem prenehanju obratovanja?
Ali obstaja možna nevarnost za kakovost podtalnice?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne
Stran - 71 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.
5.
Ali je potrebno polnilo oziroma je to že bilo naneseno?
Ali obstaja odobren plan dela?
da/ne
da/ne/NA
OCENA
3.4. Preprečevanje nesreč
3.4.1. Splošno
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe, da okolico zaščiti pred tveganji nenamernih nesreč in
dogodkov, ki so nastali kot posledica obstoja naprave ali njenega delovanja? (Vlarem II člen 4.1.3.2)
Ali so preučeni vsi nevarni proizvodi in onesnaževala (tako uporabljeni kot
proizvedeni)?
2. Ali so preučeni in analizirani vsi scenariji (možni viri) naključnih puščanj (npr:
okvara procesnih plovil, cevi ali naprav za obdelavo emisij) (vzroki in posledice)?
3. Ali so vsa tveganja ocenjena in ali so preučenih in preneseni vsi potrebni
ukrepi?
Ti ukrepi so lahko tehnični in/ali organizacijski.
Nekaj teh ukrepov se lahko preveri med inšpekcijskim pregledom na samem
kraju
1.
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
3.4.2. Izbira naključnih scenarijev
Kateri preventivni ukrepi so sprejeti za preprečevanje naključnih scenarijev?
Nekaj teh ukrepov se lahko preveri med inšpekcijskim pregledom na samem kraju
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 72 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4. Trajnostna raba naravnih virov in energije
4.1. Podtalnica
4.1.1. Popis črpališč podtalnice
Popišite črpališča podtalnice na vodni vir
Datum
Vodni vir
dovoljenja
Zaprti ali
odprti
vodni vir?
Namembni
kraj
podtalnice
Št.
Dovoljenja
izvirov stopnja
pretoka/let
o
Globina
izvirov
Ali se podtalnico uporablja na način, ki je opisan v dovoljenju?
Opombe
da/ne/NA
OCENA
4.1.2. Popis izvirov
Popišite izvire
Merilnik pretoka
Raven
Se črpanje
Datum odčitavanja:
izvaja?
Serijska št. Znamka,
Merilna
Cev?
Meritev
tip
vrednost
da/ne
da/ne
s
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne
Ali merilniki pretoka ustrezajo podrazdelku 5.53.3 predpisa Vlarem II?
Ali se lahko raven podtalnice meri med in po črpanju? (Vlarem II člen 5.53.2.2)
Št. izvira
Opomba
da/ne
da/ne
OCENA
4.1.3. Popis merilnih izvirov
/ Popišite merilne izvire
1.
2.
3.
Koliko merilnih izvirov je potrebno v skladu s predpisom Vlarem II členom
5.53.4.1 ali dovoljenjem?
Ali zahtevano število izvirov ustreza?
Ali so merilni izviri nameščeni v skladu s kodeksom dobrih navad?
da/ne
da/ne
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 73 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.1.4. Pogoji za obratovanje črpališč podtalnice
Ali so pogoji obratovanja upoštevani?
1. Ali je na voljo register meritev stopnje pretoka?
da/ne/NA
Zadnja meritev po registru:
Datum:
2. Ali je register v skladu s členi 5.53.4.6 in 5.53.4.4 iz Vlarema II?
da/ne/NA
3. Kateri preventivni ukrepi se izvajajo, da raven podtalnice zaprtih vodnih virov nikoli ne pade pod
raven, ki jo določajo organi za izdajo dovoljenj? (Vlarem II člen 5.53.4.3.)
V primeru črpanja >30.000 m³/letno: Ali se organom vsakoletno posreduje celovito
okoljsko poročilo s podatki o izčrpani količini, meritvah ravni in rezultatih analiz?
(Vlarem II člen 5.53.4.7.)
Izčrpan pretok na vodni vir (v m³/leto):
5. Ali se o črpanju podtalnice letno obvesti organe, pristojne za jeze?
Datum zadnjega obvestila:
Izčrpan pretok na vodni vir (v m³/leto):
Stopnje pretokov navedene v obvestilu:
Datum:
6. Ali so trenutne meritve pretoka v skladu s tistimi iz registra (4.1.4.1) in poročila
(4.1.4.5)?
Ali so izčrpani pretoki na vodni vir v skladu s tistimi iz točke 4.1.4.4 (celovito
okoljsko poročilo) in 4.1.4.5 (poročilo)?
4.
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
4.2. Zajeta površinska voda
4.2.1. Popis
Popišite dotoke površinske vode
Številka
Ime dotoka
Dovoljena stopnja
pretoka
Namembni kraj zajete vode
4.2.2. Lasten nadzor
Ali upravljavec sprejema ukrepe glede lastnega nadzora?
1.
2.
Ali upravljavec opravlja meritve zajete vode v namene lastnega nadzora?
Če da, za katere parametre in kako pogosto?
da/ne / na
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 74 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.3. Dotok in uporaba padavinske vode
4.3.1. Popis
Popišite zajeto padavinsko vodo
Številka
Ime dotoka
Kapaciteta
Namembni kraj padavinske vode
4.3.2. Pogoji iz dovoljenja
Ali so upoštevani pogoji iz dovoljenja v zvezi z zajeto padavinsko vodo?
1.
2.
Ali obstaja obveznost, da se padavinsko vodo zajema?
Če da, ali je ta obveznost izpolnjena?
da/ne
OCENA
4.4. Trajnostna raba vode
4.4.1. Ukrepi za minimiranje porabe vode
Ali upravljavec izvaja ukrepe za minimiranje porabe vode?
Katere ukrepe izvaja upravljavec za zmanjševanje porabe vode?
Preveri
OCENA
Ali se obdelano vodo ponovno uporabi?
Če da, kakšen odstotek:
da/ne
OCENA
4.5. Energija
4.5.1. Raba energije
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe za načrtovanje rabe energije?
1.
2.
3.
Kolikšna je letna poraba energije v industrijskem kompleksu?
… PJ
Ali podjetje sodeluje pri sporazumu o porabi energije?
da/ne / na
Ali ima upravljavec energijski plan, kakor je to določeno v Vlaremu II? (Vlarem II ne / deloma/
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 75 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
poglavje 4.9)
v celoti
Če je raba energije > 0,5 PJ/letno in če obstaja energijski načrt
(če podjetje sodeluje pri sporazumu)
4. Ali je energijski načrt potrdil urad za preverjanje?
(če podjetje ne sodeluje pri sporazumu)
5. Ali je energijski plan preveril ustrezen urad?
Če je raba energije > 0,5 PJ/letno in energijski plan NE obstaja
6. Ali je upravljavec zaposlen s pripravo energijskega načrta?
Če je raba energije 0,1 - 0,5 PJ/letno in če podjetje sodeluje pri sporazumu
7. Ali je energijski plan potrdil urad za preverjanje?
Če je raba energije 0,1 - 0,5 PJ/letno in podjetje NE sodeluje pri sporazumu
ALI če je raba energije < 0,1 PJ/letno
Æ OCENA uporabe ukrepov BAT (glej obrazložitve k kontrolnemu seznamu 4.5.4)
da/ne / na
da/ne / na
da/ne / na
da/ne / na
OCENA
8.
Kakšno je stanje prenosa (časovno usklajevanje) ukrepov, ki so omenjeni v energijskem planu?
Preveri
OCENA
4.5.2. BAT
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe glede rabe energije?
Splošno
- Izboljšanje izkoristka kovine je možno z enim ali več naslednjih ukrepov:
- uporabo učinkovite metode: pravilna izvedba tekačev, dvigal, vlivalnikov, livne kadi in
optimirano vlivanje kovine v kalupe. V pomoč pri zasnovi je računalniška simulacija vlivanja in
strjevanja.
- uporaba dobre prakse pri taljenju in vlivanju: za zmanjšanje izgube pri taljenju, prekomernih
ostružkov, odpadnega železa, itd.
- uporaba dobre prakse v kaluparni in jedrarni: za zmanjšanje odpadnega železa zaradi
pomanjkljivosti v kaluparski liniji in jedrarni. (§4.4.1)
- Izgube se lahko preprečijo z uporabo ukrepov dobre prakse.(§4.7.4)
Končna obdelava ulitkov
- Uporaba avtomatskega upravljanja peči in nadzor gorilnika/grelnika
Rotacijske peči
- Uporaba kisikovih gorilnikov (§4.2.4.2)
Indukcijske peči
- Menjava mrežno frekvenčne z srednje frekvenčno pečjo (§4.2.3.2)
- Za kriterije rabe odpadne toplote glej § 4.7.2
Kupolke
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 76 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
Obogatitev vpihanega zraka s kisikom, raven kisika 22-25% (bogatenje 1-4 %) (§ 4.2.1.6)
Minimalni časi izklopa vpihovanja kupolke na vroči zrak (§4.2.1.8)
Naknadno zgorevanje v zgorevalni komori, naknadno zgorevanje v jašku kupolke (§4.5.2.3; 4.5.2.2;
4.7.3 )
Raba odpadne toplote, za kriterije uporabnosti glej § 4.73
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 77 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
5. Preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z odpadki
5.1. Pravne zahteve in BAT
5.1.1. Registracija in obdelava
Kako upravljavec zagotavlja, da se nastale odpadke pravilno registrira in predela?
1.
2.
3.
Ali je na voljo register nastalih odpadkov? (Vlarea člen 6.2.1.§1)
Ali ta register vsebuje vse pravno zahtevane razdelke? (Vlarea člen 6.2.1.§1)
Ali se register redno posodablja (Vlarea člen 6.2.1.§2)?
4.
Ali je upravljavec seznanjen z možnostmi predelave in ponovne uporabe
odpadkov? (BREF § 4.9.)
Ali se trenutno v podjetju nahajajo takšni odpadki, ki bi se jih dalo po predelavi
ponovno uporabiti?
/ Ali lahko upravljavec dokaže, da se vsi tokovi odpadkov, ki zahtevajo
različno predelavo, ločujejo (pred ali po zbiranju na kraju samem)? (Vlarem
4.1.6.2.§2 – Vlarea člen 5.2.2.1)
Ali upravljavec ima postopke, ki zagotavljajo, da so podjetja, ki zbirajo in/ali
predelujejo odpadke, certificirana ali pooblaščena?
Ali se odpadke predeluje ali odlaga v tujini? Kateri odpadki so to? Ali se te
odpadke izvaža v skladu z Uredbo (EGS) št. 259/93 (prenos odpadkov)?
Z registra izberite nekaj pretokov in vprašajte upravljavca, kako ve, da prevoz
in/ali predelava potekata v skladu z zakoni. Ali je upravljavec zadostno informiran?
5.
6.
7.
8.
9.
da/ne
da/ne
da/ne
10. / Ali se odpadke redči, da bi to vplivalo na njihovo predelavo? (Vlarea člen
5.2.2.2)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 78 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
6. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v zrak
6.1. Emisijska mesta in zadevni pogoji
6.1.1. Popis
Popišite vsa emisijska mesta in zadevne pogoje
Emisijska mesta
Številka Ime emisijskega mesta
Povezana/-e naprava/e
Razdelek Ali obstaja obdelava plinov
iz
Vlarema
I
Opombe
6.1.2. Zahteve za merjenje in emisijske mejne vrednosti
Ali so zahteve za merjene in emisijske mejne vrednosti upoštevane?
PREGLED emisijskih mest, kjer so bile opravljene meritve emisij
Številka Neskladnost meritev lastnega nadzora
Preseganja EMV
(preteklo koledarsko leto) (manjkajoči parametri,
(preteklo koledarsko leto)
odstopanja od minimalne pogostosti …)
datum
parametri
Ocenitev zahtev za merjenje
1. Ali se merijo vsi zahtevani parametri?
2. Ali so vse meritve opravljene s pravilno pogostostjo?
3. Ali se o meritvah poroča pravilno in v celoti?
Meritve, ki jih je upravljavec opravil z nepremično in/ali premično merilno opremo
Ali ima upravljavec certifikat priznanega strokovnjaka?
Če da, ali so v poročilu omenjeni kakšne opombe ali pogoji, in ali so ti izpolnjeni?
Meritve, ki jih je opravil zunanji laboratorij
Ali ima ta laboratorij potrebne certifikate?
Ali upravljavec izvaja še kakšno drugo določanje emisij (namesto meritev)?
(npr. izračuni, spremljanje procesnih parametrov, delno kvantitativne metode, ….)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne / na
Stran - 79 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Če da, za katere parametre in ali je to v skladu z Vlaremom II?
So vsa poročila meritev na voljo inšpektorjem?
Ali so rezultati lastnega nadzora vključeni v letno okoljsko poročilo?
da/ne/NA
da/ne/NA
6.1.3. Manjkajoče meritve
Ali kakršne koli meritve manjkajo?
1.
Kateri parametri, za katere merite emisij NISO bile opravljene, bi lahko bili pomembni?
2.
Ali lahko upravljavec dokaže, da masni pretok teh spojin ne presega pragovne
vrednosti (Priloga 4.4.3 Vlarem II)?
da/ne/NA
OCENA
6.2. Panožni pogoji za naprave iz razdelkov 20.2, 29.2, 29.3 in 29.4
Ali so upoštevani pogoji iz razdelkov 20.2, 29.2, 29.3 in 29.4?
Med obdelavo, kjer nastaja prah, se morajo uporabiti enkapsulacija in naprave za
odstranjevanje prahu, če je to tehnično izvedljivo. Razpršene prašne emisije iz skladišč
je treba v čim večji meri omejiti. Če je potrebno, je treba namestiti razpršilno napravo,
ki stalno in v zadostni meri moči površino skladišča na prostem.
Upravljavec naprave iz razreda 1 iz podrazdelkov 20.2. in 29.4. Vlarema I mora vsaj
enkrat letno izmeriti emisijsko koncentracijo PCDD in PCDF.
Izmerjena koncentracija (vzorčevalno obdobje najmanj 6 ur in največ 8 ur) mora
ustrezati naslednjim pogojem:
a
b
da/ne/NA
nove naprave:
emisijska orientacijska vrednost:
emisijska mejna vrednost:
0,1 ng TEQ/Nm³
0,5 ng TEQ/Nm³
da/ne/NA
obstoječe naprave:
emisijska orientacijska vrednost:
emisijska mejna vrednost:
0,4 ng TEQ/Nm³
1,0 ng TEQ/Nm³ (od 01.01.2003)
da/ne/NA
Naprave za taljenje jekla in surovega železa
a
prah:
i) Odpadni plini, onesnaženi s prahom, morajo biti v čim večji meri zajeti in speljani v
napravo za odpraševanje;
ii) - elektroobločna peč, indukcijska peč ali kupolka z zgornjim odvajanjem: 20
mg/Nm3
- kupolka s spodnjim odvajanjem: 50 mg/Nm3
b
CO:
- kupolka na vroči zrak in »end-of-pipe« rekuperacijo: 1000 mg/Nm3
- ostale talilne naprave, konverterji in jeklene naprave za razplinjenje: odpadni
plini z CO morajo biti v čim večji meri ponovno uporabljeni ali sežgani.
Livarne železa, bele litine in jekla ter livarne neželeznih kovin
a
prah:
i) Odpadni plini, onesnaženi s prahom, morajo biti v čim večji meri zajeti in speljani v
napravo za odpraševanje;
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Stran - 80 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
b
ii) Z uporabo filtrnih naprav za odpraševanje, prašne emisije v odpadnih plinih pri
masnem pretoku 0,5 kg/h ali več ne smejo preseči 20 mg/m3;
Uhajajoče pline, ki vsebujejo organske spojine, nastale pri izdelavi jeder, vključno
z mešanjem, sušenjem in strjevanjem peska jedra, je treba v čim večji meri zajeti
in speljati v čistilno napravo za odpadne pline;
masna koncentracija aminov v potrošenem plinu ne sme preseči 5 mg/m3
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
6.3. Obveščanje o preseganju in preprečevanje emisij pri razmerah, ki niso normalne obratovalne
razmere
6.3.1. Obveščanje o preseganju
Ali upravljavec izvaja vse potrebne ukrepe za pravilno obveščanje organov o preseganjih emisijske
mejne vrednosti?
1.
2.
3.
Ali je bil okoljski inšpektorat obveščen o preseganjih EMV? (Vlarem II člen
da/ne/NA
4.1.5.3.§3)
Ali obstaja postopek za takšno obveščanje?
da/ne/NA
V primeru preseganj EMV: Ali je upravljavec sprejel kakšne ukrepe za preprečevanje takšnega
stanja v prihodnje? Kateri ukrepi so to?
OCENA
6.3.2. Preprečevanje emisij pri razmerah, ki niso normalne obratovalne razmere
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali nadzorovanje emisij v zrak pri
razmerah, ki niso normalne obratovalne razmere (zagon/zaustavitev, okvare v delovanju, …)? Kateri
ukrepi so to?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 81 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
OCENA
Ali upravljavec sprejema vse potrebne ukrepe za preprečevanje emisij v zrak v primeru nesreč?
Kateri ukrepi so to?
OCENA
6.4. Bilanca topil (Vlarem II poglavje 5.59; Direktiva 1999/13/ES)
Ali so upoštevani pogoji v zvezi z emisijami topil (Vlarem poglavje 5.59; Direktiva 1999/13/ES)?
Ali obstajajo dejavnosti, ki spadajo pod razdelek 59 Vlarema I (ob upoštevanju letno
porabljene količine topil)?
Če da
1. Ali je bil organ za izdajo dovoljenj pravočasno obveščen (pred 10.01.2002)?
2. Ali to zadeva novo ali obstoječo napravo ali spremembe obstoječe naprave?
da/ne
da/ne/NA
ok / nok /
nepopolno
4.
ok / nok /
v postopku
dokumentira
nja
5. Ali za zajete odpadne pline obstaja skladnost z obveznostmi za meritve iz točke
da/ne/NA
poglavja 5.59?
da/ne/NA
Ali je meritev opravil certificiran laboratorij?
6. Ali se je upravljavec odločil izbrati neki drugi podobni plan zmanjševanja?
da/ne/NA
Če da, ali je to pravočasno (pred 31.10.05) sporočil pristojnim organom?
7. Ali upravljavec izpolnjuje
a/ (če se je odločil za EMV)
- EMV za emisije iz dimnika (dnevne in urne povprečne vrednosti)
da/ne/NA
- EMV za razpršene emisije
da/ne/NA
- EMV za skupne emisije
da/ne/NA
b/ (če se je odločil za plan zmanjševanja)
- Zahteve plana zmanjševanja (ciljna emisija)
da/ne/NA
Ali so bili ukrepi za zmanjševanje emisij topil že preneseni oziroma so načrtovani?
Če da, kateri ukrepi so to?
3.
Ali je na voljo letna bilanca topil, omenjena v členu 5.59.3.2?
Če da, ali je popolna (3 deli)?
Ali so podatki iz bilance topil zadostno dokumentirani in sledljivi?
OCENA
6.5. Nadzorovanje emisij – BAT
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 82 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Katere tehnike za nadzorovanje emisij se uporabljajo? Glej obrazložitev §6.2
V kakšni povezavi so emisije z emisijskimi vrednostmi BAT, omenjenimi v BREF-u za livarne?
OCENA
6.6. Okoljski standardi kakovosti
Ali so upoštevani okoljski standardi kakovosti iz Direktive2004/107/ES?
1. Za katere snovi je to morebiti relevantno?
☼ prah
☼ SO2
☼ benzen
☼ NOx
☼ težke kovine: katere?
☼ VOS: katere?
2. Ali so bili opravljeni izračuni razpršitve za najpomembnejše vire emisij/spojine (npr. da/ne / na
v presoji vplivov na okolje)?
Če da, ali je prišlo do preseganj okoljskih standardov kakovosti/ciljnih vrednosti?
da/ne/NA
Ali so na voljo kakršni koli rezultati meritev kakovosti zunanjega zraka v okolici
da/ne / na
industrijskega kompleksa?
da/ne/NA
Če da, ali je prišlo do preseganj okoljskih standardov kakovosti/ciljnih vrednosti?
3. Ali ima vsaka naprava učinkovit izpušni sistem? (pretok izpuha v zvezi z zahtevanim pretokom za
učinkovito odvajanje, redno preverjanje naprav za zmanjševanje emisij?)
OCENA
6.7. Ocenitev potrebnih meritev emisij, določenih s strani okoljskega inšpektorata
Ali bi bilo smotrno ali potrebno opraviti meritve emisij na zahtevo okoljskega inšpektorata?
Če da, na katerih emisijskih mestih in za katere snovi?
6.8. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v zrak iz naprav za skladiščenje in transport
Kako je pri skladiščenju, ravnanju in prevozu materiala poskrbljeno za preprečevanje in nadzorovanje
emisij v zrak?
-
Uporaba zaprtih skladišč (zabojniki, silosi, shrambe)?
V primeru odprtega skladišča: močenje površin ali pokrivanje
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 83 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
/ Ali zabojniki/posoda, omenjeni v členu 5.17.1.10 Vlarema II, imajo učinkovit
sistem preprečevanja onesnaženosti zraka med skladiščenjem in predelavo
hlapnih nevarnih proizvodov?
Kateri sistem je to?
da/ne/NA
OCENA
/ Ali upravljavec uporablja ustrezne rezervoarje?
☼ zunanji plavajoči strešni rezervoar s sekundarno zatesnitvijo (ne za zelo nevarne snovi)
☼nepremičen strešni rezervoar z notranjo plavajočo zatesnitvijo in zatesnitvijo na robu (za hlapne
tekočine)
☼ nepremičen strešni rezervoar in inertirani rezervoar (za zelo nevarne snovi)
OCENA
6.9. Motnje
6.9.1 Pritožbe
Ali je nedavno prišlo do kakršnih koli pritožb glede:
smradu?
hrupa/tresljajev?
svetlobe?
V primeru pritožb glede smradu?:
Kateri smrad?:
Ali obstajajo določene emisijske točke, ki so vzrok tega smrada?
Ali smrad povzročajo znane spojine?
Ali koncentracija spojin, ki povzročajo smrad, ustreza emisijski mejni vrednosti?
V primeru pritožb glede hrupa in/ali tresljajev?
Za kateri vir gre?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
V primeru pritožb glede svetlobe:
Kateri viri so to?
6.9.2 Študije
Ali je upravljavec že raziskal vzroke motenj in možne ukrepe?
Ali so bili priporočeni ukrepi teh študij preneseni?
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 84 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
7. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v vode
7.1. Industrijska odpadna voda
7.1.1. Popis
Popišite mesta izpusta industrijske odpadne vode
Številka
Ime mesta izpusta
Dovoljeni pretok
Mesto izpusta
(kanalizacija → čistilna naprava,
kanalizacija → površinska voda,
neposredno v površinsko vodo)
Popišite ravnanje z odpadno vodo in blatom
Katere tehnike ravnanja z odpadno vodo se uporabljajo?
☼ Izravnalni bazen
☼ Ultra filtracija/membranska filtracija
☼ Fizikalne-kemične
☼ Povratna osmoza
☼ Biološke
☼ Drugo:
Katere tehnike ravnanja z blatom?
☼ Skladiščenje
☼ Centrifugiranje
☼ Filtrirna stiskalnica
☼ Drugo:
OCENA
7.1.2. Kontrolne naprave in oprema za jemanje vzorcev:
Ali kontrolne naprave in oprema za jemanje vzorcev ustrezajo zahtevam?
1.
2.
3.
Ali so nameščene kontrolne naprave in zahtevani deli naprave?
Ali so nameščene zakonsko določene merilne naprave?
Ali naprave v času inšpekcijskega pregleda obratujejo?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
7.1.3. Lasten nadzor
Ali se upoštevajo zahteve za meritve (lasten nadzor)? (Vlarem II člen 4.2.5.2.1 in 4.2.5.3.1 + prilogi
4.2.5.1 in 4.2.5.2)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Katere vrste lastnega nadzora mora izvesti
Nobene/1 meritev letno/večkraten lasten
upravljavec?
nadzor
Ali so bili v prejšnjem letu izmerjeni vsi zahtevani parametri?
da/ne/NA
Ali je bila pogostost meritev ustrezna?
da/ne/NA
Kdo je izvedel meritve lastnega nadzora?
Ali ima nadzornik meritev ustrezne certifikate (če gre za laboratorij) ali potrdilo (če gre za
upravljavca)?
Ali je poročilo o meritvah na voljo inšpektorjem?
da/ne/NA
Ali so rezultati navedeni v letnem okoljskem poročilu?
da/ne/NA
Katere druge vrste nadzora izvaja upravljavec (poleg zahtevanega lastnega nadzora)?
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 85 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
7.1.4. Upoštevanje mejnih vrednosti izpusta
Ocenjevanje rezultatov lastnega nadzora
1. Ali so mejne vrednosti izpustov presežene (vklj. s pretokom)?
Če da, za katere parametre in v kakšnem obsegu?
da/ne/NA
2.
Ali upravljavec v primeru preseganj izvede ukrepe za zmanjšanje emisij in
preprečevanje preseganj v prihodnosti? Katere ukrepe?
da/ne/NA
3.
4.
Ali je bil okoljski inšpektorat obveščen o preseganjih? (Vlarem II člen 4.1.5.3.§3)
Ali obstaja za to kakšen postopek?
da/ne/NA
da/ne/NA
Ocenjevanje rezultatov jemanja vzorcev s strani inšpektorata
Ali so bile pri prejšnjem inšpekcijskem pregledu zaznana preseganja (vklj. s
pretokom)?
Če da, za katere parametre in v kakšnem obsegu?
5.
da/ne/NA
Če da, ali gre za posamična preseganja ali “težavne parametre”?
Primerjava rezultatov lastnega nadzora in vzorcev inšpektorata
da/ne/NA
6. Ali se rezultati lastnega nadzora ujemajo z rezultati inšpektorata?
Če ne, katere so glavne razlike?
OCENA
7.1.5. BAT
Katere tehnike se uporabljajo za nadzor emisij? Glej obrazložitev §7.1.5
V kakšnem razmerju so emisije glede na ravni za emisije v BAT, navedene v BREF-ih Proizvodnja
železa in jekla?
OCENA
7.1.6. Sistemi odvajanja
Ali so potrebni podatki o sistemih odvajanja znani?
1.
Ali obstaja ločen sistem za odvajanje industrijske odpadne vode, sanitarne vode in
padavinske vode?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne
Stran - 86 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Preveri
2.
3.
4.
5.
Ali obstajajo v dovoljenju zahteve glede tega?
Ali je lokacija interne kanalizacije znana?
Datum plana kanalizacije:
Ali obstajajo poleg standardne kontrolne naprave drugi priključki na kanalizacijo ali
površinsko vodo?
Ali je odklop kanalizacije s površinske vode določen v dovoljenju?
⇒
Če da, do katerega datuma?
Ali je upravljavec preučil možnost, da sam čisti odpadno vodo (odklop iz javne
kanalizacije)?
da/ne
da/ne
da/ne
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
7.1.7. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v vodo iz naprav za skladiščenje in transport
/ Kako so preprečujejo in nadzirajo emisije v vodo iz naprav za skladiščenje, ravnanje in
transport?
1.
Kateri ukrepi se izvajajo za zagotavljanje, da se neposredno izpušča samo neonesnažena
deževnica?
2.
Kateri ukrepi se izvajajo za zagotavljane, da odteka samo odpadna voda (tako da noben produkt
ne pride v stik s krogom odpadne vode)?
OCENA
7.1.8. Preprečevanje emisij pri pogojih, ki niso normalni obratovalni pogoji, ter nesrečah:
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje emisij v vodo v pogojih, ki
niso normalni obratovalni pogoji (zagon/zaustavitev, okvare v delovanju, …)? Katere ukrepe?
OCENA
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje emisij v vodo v primeru
nesreč (zagon/zaustavitev, okvare v delovanju, …)? Katere ukrepe?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 87 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
OCENA
7.2. Hladilna voda
7.2.1. Popis
Popišite mesta izpusta hladilne vode
Številka
Ime mesta izpusta
Dovoljeni pretok
Mesto izpusta
(kanalizacija → čistilna naprava,
kanalizacija → površinska voda,
neposredno v površinsko vodo
7.2.2. Kontrolne naprave in oprema za jemanje vzorcev za pretoke hladilne vode > 100m³/uro
Ali kontrolne naprave in oprema za jemanje vzorcev ustrezajo zahtevam?
1.
Ali je nameščena hladilna infrastruktura? (Vlarem II 4.2.5.1.2)
da/ne/NA
7.2.3. Merilne zahteve za pretoke hladilne vode > 100m³/uro
Ali se upoštevajo zahteve meritev?
1.
2.
Ali se pretok meri stalno (trenutni pretok, skupni pretok na uro, dan in leto)?
(Vlarem II člen 4.2.5.1.2)
Ali merilnik v času inšpekcijskega pregleda obratuje?
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
7.2.4. Upoštevanje mejnih vrednosti izpusta
Ocenjevanje rezultatov lastnega nadzora
1. Ali upravljavec meri hladilno vodo?
Če da, za katere parametre in kako pogosto?
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
Stran - 88 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.
3.
Ali lahko upravljavec utemelji, zakaj ni zaprtega kroga hladilne vode? (Vlarem II
člen 4.2.4.1.§2)
Katere produkte dodaja upravljavec hladilni vodi, da prepreči rast alg?
da/ne/NA
Ocenjevanje rezultatov pregleda inšpektorata
4. Ali je prišlo med meritvami inšpektorata do preseganj?
Če da, pri katerih parametrih in v kakšnem obsegu?
da/ne/NA
OCENA
7.3. Okoljski standardi kakovosti
Popišite značilnosti mest izpusta in sprejemnih voda.
Izpust v
Površinsko vodo
Sprejemna
površinska
voda
Ime:
Klasifikacija:
(tip okoljskega
standarda kakovosti)
Kanalizacija v površinsko
vodo
osnovno
Kanalizacija v čistilno napravo
voda za ribe
pitna voda
voda za
plavanje
Popišite točke za merjene kakovosti površinske vode.
1. Katera merilna točka je postavljena gorvodno od izpusta v sprejemno površinsko vodo?
2. Kakšna je razdalja med to merilno točko in mestom izpusta?
3. Katera merilna točka je postavljena dolvodno od izpusta v sprejemno površinsko vodo?
4. Kakšna je razdalja med to merilno točko in mestom izpusta?
5. Ali so med obema merilnima točkama še drugi izpusti?
Če da, kateri izpusti?
Ocenite problemske parametre (na podlagi podatkov o kakovosti površinske vode).
Parametri
(npr. 5
najpomembnejših)
Enota
Okoljski
standardi
kakovosti
Izmerjena
vrednost pred
Izmerjena
vrednost po
Koncentracija
emisije
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 89 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
8. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v tla in podtalnico
8.1. Splošno
Ali upravljavec upošteva zahteve za emisije v tla?
V katero kategorijo spada dejavnost (glede na flamsko zakonodajo o remediaciji
tal)?
2. Ali so redno izvajane raziskovalne preiskave tal?
Datumi izvedenih raziskovalnih preiskav tal:
Akreditiran strokovnjak:
3. Ali je bila na podlagi rezultatov raziskovalne preiskave določena opisna preiskava
tal ali remediacija?
Katere so glavne potencialne točke onesnaženja?
1.
4.
A/ B / C / O
da/ne/NA
da/ne
Ali obstajajo potencialne točke onesnaženja in področja tveganja za onesnaženje tal? Katere?
OCENA
Kako upravljavec nadzira kakovost tal in podtalnice?
1.
⇒
2.
da/ne
Ali obstaja popis dejavnosti, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal?
Če da, kateri preventivni ukrepi se izvajajo?
da/ne
Ali upravljavec izvaja nadzor?
⇒
Če da, kako?
OCENA
8.2. Črpališča podtalnice
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za preprečevanje in nadzorovanje emisij v podtalnico ob
črpališčih podtalnice?
1.
2.
Ali obstaja letna analiza podtalnice? (Vlarem II člen 5.53.4.5)
Ali je prišlo do sprememb v kakovosti podtalnice?
Če da, do katerih sprememb?
da/ne/NA
da/ne
⇒
Ali se spremembe spremlja?
Ali sta izvedba in končna obdelava izvirov takšni, da je onesnaženje podtalnice
preprečeno? (Vlarem II člena 5.53.1.2 in 5.53.2.1, glej obrazložitev)
da/ne
da/ne/NA
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 90 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
8.3. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v tla in podtalnico na proizvodnih območjih
Kako upravljavec zagotavlja, da se izvajajo ustrezni ukrepi za najučinkovitejše preprečevanje in
nadzorovanje prelitja produktov, puščanja v tla in podtalnico na proizvodnem območju?
Kako upravljavec zagotavlja, da se izvajajo ustrezni ukrepi za najučinkovitejše preprečevanje in
nadzorovanje nenamernih emisij v tla in podtalnico na proizvodnem območju?
1. Kateri ukrepi in postopki se izvajajo?
(primeri: glej obrazložitev)
Ali se izvajajo dodatni ali posebni ukrepi zaradi nenamernih emisij v tla ali
podtalnico? (nadaljevanje dela 3.4 Preprečevanje nesreč)?
Če da, kateri?
2.
da/ne/NA
3. Kateri programi za preprečevanje in nadzor se izvajajo?
(primeri: )
4.
da/ne/NA
Ali so ti ukrepi in programi za preprečevanje in nadzor učinkoviti?
OCENA
8.4. Preprečevanje in nadzorovanje emisij v tla in podtalnico iz naprav za skladiščenje in transport
Kako upravljavec zagotavlja, da se izvajajo ustrezni ukrepi za najučinkovitejše preprečevanje in
nadzorovanje prelitja produktov, puščanja v tla in podtalnico iz naprav za skladiščenje in transport?
Kako upravljavec zagotavlja, da se izvajajo ustrezni ukrepi za najučinkovitejše preprečevanje in
nadzorovanje nenamernih emisij v tla in podtalnico iz naprav za skladiščenje in transport?
8.4.1. Nadzemno skladiščenje tekočin
Ocenite dokumentacijo (pregled rezervoarjev)
Koncept in izvedba rezervoarjev in dodatkov
1. Ali obstaja dokumentacija o izvedbi za vse rezervoarje in dodatke? (Vlarem II člen
5.17.1.20)
☼ rezervoar
☼ napeljava cevi
☼ temeljna plošča in nasipi
☼ stabilnost
☼ varnostni tlačni sistemi
☼ sistem za opozarjanje na prekomerno napolnjenost
☼ drugo (zaznavanje puščanja, črpalke …)
2. Ali so na voljo vsi zakonsko zahtevani kontrolni certifikati?
☼ nadzor namestitve in uporabe novih rezervoarjev (Vlarem II člen 5.17.3.3)
☼ izjava o skladnosti za nove rezervoarje (Vlarem II člen 5.17.3.3 )
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Stran - 91 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.
4.
☼ izjava o skladnosti za sisteme za opozarjanje na prenapolnjenost rezervoarjev
za vse rezervoarje (Vlarem II člen 5.17.1.18 )
☼ študija o stabilnosti za rezervoarje >50m³ (Vlarem II člen 5.17.3.6 )
☼ certifikat za izvajanje kodeksa dobrih navad med konstruiranjem temeljne
plošče in nasipov za nove rezervoarje >10m³ (Vlarem II člen 5.17.3.6 )
Ali so koncept in zakonsko zahtevane študije in raziskave zagotovljene s sistemom
upravljanja z okoljem (EMS)?
Ali dokumenti ustrezajo podrobnejšim kriterijem? (za podrobne kriterije: glej
obrazložitev)
Nadzorovanje in vzdrževanje rezervoarjev in dodatkov
6. Ali so bile zahteve po inšpekcijskem pregledu in preventivnem vzdrževanju
določene za vsak rezervoar (vklj. s sistemi za nadzor tlaka), za napeljave cevi (vklj.
z ventili in prirobnicami) in za sisteme za nadzorovanje prelitja (nasipe), z
namenom preprečevanja ali zaznavanja puščanja in nenamernih emisij ter za
zagotavljanje obstojnosti ukrepov za omejevanje tveganja? (BREF Skladiščenje
5.1.1.3)
7. Ali so te zahteve določene na dveh ravneh?
(1) zakonsko določen nadzor (Vlarem II člen 5.17.3.16)
- Osnovni pregled vsaka 3 leta
- Generalni pregled vsakih 20 let (za obstoječe rezervoarje mora to že biti
izvedeno)
(2) nadzor v zvezi s tveganjem v skladu s kodeksom dobrih navad, predpisov
konstruktorja, empiričnih podatkov, nesreč,…
8. Ali so te zahteve (narava in pogostost) prenesene v program inšpekcijskega
pregleda in vzdrževanja, ki je del EMS?
9. Ali so certifikati strokovnjakov jasni in obsežni, tako da ustrezajo zakonskim
zahtevam? (Vlarem II člen 1.3.3.2)
10. Ali se izvajajo zakonsko določeni nadzori?
Če da, ali ustrezajo zakonskim predpisom?
Če ne, ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za izpolnjevanje opomb in
priporočil ter za izvedbo novega testa?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Nadzorovanje nesreč
Glejte tudi 'izvedba in realizacija zabojnikov in dodatkov’ in ‘nadzor in vzdrževanje zabojnikov in
dodatkov’ (glej zgoraj)
11. Ali je scenarij »Emisije iz rezervoarja« zajet v načrtu za ukrepanje ob nesrečah?
da/ne/NA
OCENA
Preveri na kraju samem
1.
PAZI: Ali obstajajo znaki onesnaženosti tal ali podtalnice npr. zaradi neprimernih ukrepov?
2.
Ali so rezervoarji postavljeni v neprepusten nasip ali enakovreden lovilni bazen (v
skladu z okoljskim dovoljenjem)?
Podrobni kriteriji:
- Nasip je v celoti neprepusten (npr. beton, glina) in uporabljen material je
ustrezen glede na skladiščene snovi.
- Velikost nasipa je ustrezna.
- Upoštevajo se pravila glede razdalje in ustreznosti.
Ali je rob nasipa dovolj daleč od rezervoarja? Zakonski minimum znaša ½ višine
rezervoarja. Uporaba drugih možnosti je dovoljena.
3.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Stran - 92 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Ali nasip vsebuje vnetljive snovi (npr. odpadni material)?
Ali so v nasipu postavljeni razdelilni zidovi, ki so manjši od zunanjega zidu (da
omejijo gorljivo površino)?
6. Ali so v posameznih (majhnih) nasipih nameščene črpalke?
7. Za skladišča, ki so v območju črpanja vode ali v podobno zavarovanih območjih:
Ali so cevi za opazovanje (merilni izviri) nameščene v skladu s predpisi v točki 5.17
predpisa Vlarem II?
Enako velja za skladišča zunaj območja črpanja vode ali zunaj podobno
zavarovanih območij, kjer nasip (še) ni neprepusten.
8. Ali je izpust za deževnico iz nasipa v normalnih pogojih zaprt?
Ali se deževnica pred izpustom preveri na onesnaženje?
9. Ali se uporablja naprava za precipitacijo in odstranjevanje ogljikovodikov za
zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, onesnaženih z ogljikovodiki?
10. Ali so rezervoarji opremljeni z zaščito pred prekomernim napolnjenem in tlačnimi
regulatorji ter če je to potrebno, s sistemi za zaznavanje puščanja?
11. Ali so na rezervoarje nameščene ploščice s potrebnimi podatki?
12. Ali je na voljo oprema (adsorberji, zbiralniki za puščanje), ki jo lahko uporabite
takoj v primeru puščanja?
4.
5.
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
8.4.2. Naprave za skladiščenje in transport
Ocenite dokumentacijo (inšpekcijski certifikati itd.)
Koncept in izvedba naprav za skladiščenje in transport
1. Ali obstaja dokumentacija o izvedbi naprav za skladiščenje in transport? (Vlarem II
člen 5.17.1.20)
2. Ali so koncept in zakonsko zahtevane študije in raziskave zagotovljene s strani
EMS?
5. Ali dokumenti ustrezajo podrobnejšim kriterijem? (za podrobne kriterije: glej
obrazložitev)
Dejavnosti
4. Ali so vsi upravljalni ukrepi, vklj. z ukrepi med nesrečami in situacijami v sili,
opisani s primernimi navodili? (Vlarem II člen 5.17.1.12., BREF Shranjevanje
5.1.1.3.)
5. Ali dokumenti ustrezajo podrobnejšim kriterijem? (za podrobne kriterije: glej
obrazložitev)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Preveri na kraju samem
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 93 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1. PAZI: Ali obstajajo kakšni znaki onesnaženja tal ali podtalnice npr. zaradi neprimernih
ukrepov?
2. Ali so nakladalne in razkladalne površine jasno označene? Ali so vsa vozila,
kolikor je to tehnično izvedljivo, med nakladanjem in razkladanjem postavljena
zunaj ceste? (Vlarem II člen 5.17.3.14.4°)
3. Ali so nakladalne postaje dovolj velike, da omogočajo neprekinjeno premikanje
dohodnega in odhodnega prometa (brez vzvratne vožnje)?
4. Ali je nakladalna površina neprepustna (glej ustrezen aneks) in nagnjena proti
lovilnemu bazenu? Ali je pot ustrezno utrjena? (Vlarem II člen 5.17.1.17)
5. Ali je izpust za deževnico iz nakladalnih površin v normalnih pogojih zaprt?
Ali se deževnica pred izpustom preveri na onesnaženje?
(Vlarem II člen 4.1.3.3 in panožni pogoji za izpuste iz skladišča tekočin in
plinov,
aneksi Vlarema II)
6. Ali se uporablja naprava za precipitacijo in odstranjevanje ogljikovodikov za
zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, onesnaženih z ogljikovodiki?
(Vlarem II člen 4.1.3.3 in panožni pogoji za izpuste iz skladišča tekočin in
plinov, Vlarem II aneksi)
7. Ali imajo napeljave cevi vijačne povezave ali enakovredno? (Vlarem II člen
5.17.1.17.2°)
8. Ali se neuporabljene cevi shranijo primerno, da se prepreči poškodbe (zaradi
zunanjih udarcev, vremenskih razmer ...) (Vlarem II člen 5.17.1.4)
9. Ali so na voljo instrumenti za preprečevanje prenapolnjenosti (in situ meritve,
alarm višje stopnje …)?
10. Ali je na nakladalni površini možno slišati/videti zvočen/vizualen signal zaščite
pred prekomernim napolnjenem (pri maks. 95%)?
11. Ali je nakladalnik (ali voznik, če je pristojen) prisoten med celotnim postopkom
nakladanja? (Vlarem II člen 5.17.1.12.).
12. Ali so urejeni ustrezni nasipi in zaporni sistemi za preprečevanje poškodb med
nenamernimi premiki ali med premikanjem tovornjaka? (BREF Shranjevanje)
Podrobni kriteriji:
Obvezna je uporaba ročne zavore
Dodatni ukrepi (Priporočljivo: zavorni klini za kolesa, ključ v položaju, ki ni za
vžig, detektor premikanja na polnilni roki …).
13. Ali so vsa mesta polnjenja ustrezno označena (tip in nevarne lastnosti
produkta, številka in vsebina rezervoarja, …)?
14. Ali so vsi priključki in pomembni ventili označeni, kam vodijo (produkt,
rezervoar ...)?
15. Ali so bili izvedeni ukrepi proti emisijam med razklopitvijo, npr. ostanki tekočin
se med razklopitvijo zbirajo (npr. zbiralna vedra)? (Vlarem II člen 4.1.3.3)
16. Ali se zbrana iztečena tekočina pred dokončno odstranitvijo (ali absorpcijski
material) hranita v ustreznem in označenem zbiralniku (postavljenem v lovilni
bazen ali podobno)? (Vlarem II člen 4.1.3.3 in člen 5.17.1.17.6°)
17. Ali so bili tehnični ukrepi izvedeni takoj po pojavu nezgode? (izklop v sili,
gumbi za alarm, absorpcijski mediji ...)? (Vlarem II člena 4.1.3.2 in 3)
18. Ali je na voljo potrebna intervencijska oprema za preprečevanje širjenja večjih
količin pri puščanju tekočine po večji površini? (Vlarem II člena 4.1.3.2 in 3)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
8.4.3. Skladiščenje snovi v trdnem stanju
Kateri ukrepi in postopki se uporabljajo za zaščito tal in podtalnice?
1. Ali se snovi skladiščijo tudi zunaj skladiščnega območja (prepoved)? (Vlarem II
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
Stran - 94 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
člen 5.17.1.5)
2. Ali so prazni premični zbiralniki, ki so vsebovali nevarne snovi, skladiščeni na
ustreznem in jasno označenem mestu? (Vlarem II člen 5.17.1.5)
3. Ali so produkti v trdnem stanju, ki so škodljivi zaradi svoje koncentracije lužnih
snovi (aneks 2B ali 7 predpisa Vlarem I), visoko strupenih produktov, strupenih
produktov, produktov, ki se hitro samodejno vnamejo, in produktov, ki proizvajajo
gorljive pline zaradi stika z vodo, skladiščeni na neprepustnih tleh? (Vlarem II člen
5.17.1.13)
4. Ali se izvajajo ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa produktov v kanalizacijo,
podtalnico ali površinsko vodo? Ali imajo proizvodne enote neprepustna tla in
lovilne bazene? (Vlarem II člen 5.17.1.13)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Preveri na kraju samem
PAZI: Ali obstajajo znaki onesnaženosti tal ali podtalnice?
OCENA
8.5. Preprečevanje akutnega onesnaženja tal ali podtalnice
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za primer akutnega onesnaženja tal in/ali podtalnice, čeprav
so predvideni preventivni ukrepi?
1.
Kateri predpisi so predvideni za hitro, učinkovito in okolju prijazno reševanje onesnaženja?
2.
Ali ima upravljavec sredstva ali material za preprečevanje iztekanja razlitih tekočin
v tla in podtalnico? (Vlarem II člen 4.1.3.3. §2)
V primeru, da je razlitje tekočine povzročilo onesnaženje tal, ali je upravljavec o
tem nemudoma obvestil župana in okoljski inšpektorat? (Vlarem II člen 4.1.3.4.)
3.
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 95 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
9. Obvladovanje nesreč
9.1. Splošno
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za zaščito okolice pred tveganji nenamernih nesreč in
dogodkov, ki so tipični in povezani z obstojem in delovanjem naprave? (Vlarem II člen 4.1.3.2)
1.
Ali so bili definirani vsi scenariji za nesreče (npr. izpad procesnih posod, cevi,
čistilna oprema) in analizirani (morebitne poškodbe, hitrost, napredovanje ...)?
(prim. tudi del 3.4)
Podrobni kriteriji: prim. obrazložitev
da/ne/NA
2.
Ali so bile definirane intervencijske strategije in ali so bili definirani in izvedeni
potrebni intervencijski in zasilni ukrepi? Ti ukrepi so lahko tehnični in
organizacijski.
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
3.
Številne ukrepe lahko preverite na kraju samem
Ali obstaja notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah, v katerem so obrazloženi
npr. scenariji za nesreče in intervencijske strategije?
da/ne/NA
OCENA
Ali upravljavec izvaja ustrezne preventivne ali sanacijske ukrepe za zaustavitev nadaljnjega
onesnaževanja v primeru motenj ali poškodb okolice? (Vlarem II člen 4.1.3.3)
1.
2.
3.
4.
5.
Ali so sistemi za zaznavanje in alarm aktivirani?
Ali so poznane intervencijske strategije? Ali so intervencijski in zasilni ukrepi na
voljo?
Ali je notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah aktiviran?
Ali so izvedeni intervencijski in zasilni ukrepi?
Ali se nenamerno razlite tekočine ulovijo nemudoma? Ali ima upravljavec sredstva
in material za hitro ukrepanje? (Vlarem II člen 4.1.3.3)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Ali upravljavec nemudoma prijavi nesrečo? (Vlarem II člen 4.1.3.4 in člen 4.1.5.3.)
1.
Ali so bili definirani postopki prijave nesreče in ali se uporabljajo?
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
.
OCENA
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 96 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Ali je upravljavec vzpostavil postopke v sili in ali se ustrezno odziva in ukrepa? (BREF 5.2.1)
1.
2.
3.
4.
5.
Ali so izdelani postopki za raziskovanje nesreč in ali vključujejo iskanje vzrokov
in vzpostavitev ukrepov, ki bodo popravili nastalo situacijo in v prihodnosti
preprečili ponoven pojav nesreče?
Ali se po nesreči razlite tekočine ulovijo nemudoma? Ali ima upravljavec sredstva
in material za hitro ukrepanje? (Vlarem II člen 4.1.3.3)
Ali se onesnaženje odstrani na okolju prijazen način? (Vlarem II člen 4.1.3.3)
Ali so izvedeni ukrepi in postopki učinkoviti?
Ali pridobljene informacije dosežejo vse osebje znotraj podjetja?
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
9.2. Preprečevanje in nadzorovanje požara
Ali upravljavec izvaja ustrezne ukrepe za zaščito okolice pred tveganji požara in eksplozije? (Vlarem II
člen 5.5.0.7, člen 5.1.7.3, člen 5.13.0.4 in člen 5.17.1.8)
Preverjanje dokumentacije
1. Ali obstaja poročilo gasilske službe ali drug pisni dokument, ki dokazuje, da so
nameščene naprave za preprečevanje in gašenje požara izvedene v dogovoru z
lokalno gasilsko službo? (Vlarem II člen 5.17.1.8 & 5.17.3.13)
2. Ali načrt za ukrepanje ob nesrečah vsebuje številne intervencijske strategije in
navodila v povezavi z relevantnimi požarnimi scenariji? (Vlarem II člen 5.17.1.12)
3. Ali vse električne napeljave ustrezajo zakonskim predpisom (AREI: Splošna pravila
za električno napeljavo)? (Vlarem II člen 5.17.1.9)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
4.
Ali so bili izvedeni ustrezni ukrepi za preprečevanje požara zaradi elektrostatičnih
naelektritev ali zaradi drugih virov vžiga v eksplozivnih območjih? (Vlarem II člen
5.17.1.7 in 9)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
5.
Ali obstaja sistem dovoljenj za delo z vročino, ki zagotavlja, da so v območjih, kjer
je večja nevarnost požara, bili izvedeni ustrezni ukrepi za omejevanje tveganja?
(Vlarem II člen 5.17.1.7)
Ali obstaja dokumentacija, ki dokazuje, da je osebje prejelo potrebna navodila in
ustrezno šolanje za uporabo gasilne opreme? (Vlarem II člen 5.17.1.12)
Ali sta bili oprema za preprečevanje požara in gasilna oprema vključeni v
inšpekcijski program, da se oprema ohrani v dobrem stanju? (Vlarem II člen
5.17.1.8 in drugi)
Ali obstaja evidenca ali alternativni podatkovni medij, ki navajata vsaj naravo in
količino škodljivih skladiščenih produktov? (Vlarem II člen 5.17.1.11)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
Ali je bila količine gasilne vode določena v sodelovanju z lokalno gasilsko službo?
(Vlarem člen 5.17.1.8 in drugi)
Ali količina gasilne vode zadostuje za zajetje vse vode (‘najhujši možni scenarij)?
(BREF Shranjevanje 5.1.1.3)
da/ne/NA
6.
7.
8.
9.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
Stran - 97 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
10. Ali obstaja postopek, ki zagotavlja, da je čiščenje gasilne vode ali drugih odpadkov
po požaru izvedeno na pravilen način (skladno z zakonodajo)? (Vlarem člen
5.17.1.8 in drugi)
Preverjanje posebne dokumentacije
11. Ali ima skladišče tekočin in plinov intervencijsko dokumentacijo za gasilsko službo
skladno s predpisom Vlarem? (Vlarem II člen 5.17.3.15)
12. Pri napravah, ki morajo izdelati varnostno poročilo: Ali obstaja situacijski načrt
nevarnih snovi, ki je shranjen v ognjevzdržni omarici ob vhodu v podjetje, in ali je
načrt lahko dostopen za gasilsko službo? (Vlarem II člen 5.17.1.3)
13. Ali je gasilno opremo v območju shranjevanja produktov P1/P2 v skladišču tekočin
in plinov pregledal bodisi zunanji strokovnjak bodisi gasilska služba ali vodja
oddelka za varnost pri delu (v sodelovanju z gasilsko službo)?
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
14. V primeru skupne kapacitete 1.000.000 litrov produkta P1/P2 ali več v napravi: Ali
obstaja stalen nadzor s strani posebnih varoval ali stalnega nadzornega sistema z
učinkovitim zaznavanjem dima, plina ali plamena, ki v primeru alarma opozori
delovno skupino osebja, ki je v stalni pripravljenosti? Ali so bila varovala
nameščena v sodelovanju z gasilsko službo in priznanimi strokovnjaki? (Vlarem II
člen 5.17.1.14)
15. V primeru shranjevanja produktov P1 v zbiralnikih, ki spadajo v »razred 1« in kjer
ni osebja, ali je osebje v pripravljenosti samo v delovnem času: Ali obstaja oprema
z učinkovitim zaznavanjem dima, plina ali plamena, ki v primeru alarma opozori
delovno skupino osebja, ki je v stalni pripravljenosti. Ali je bilo to izvedeno v
dogovoru z gasilsko službo? (Vlarem II člen 5.17.3.13)
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
OCENA
Pregled na kraju samem
1. Ali se upošteva minimalna razdalja med napravo in mejo industrijskega kompleksa
(5 m za tekočine s plameniščem < 55°C, in 3 m za tekočine s plameniščem >
55°C)? Te razdalje se lahko zmanjšajo, če se uporabljajo varnostni ščiti, ki
ustrezajo zakonskim zahtevam (Vlarem II člena 5.17.1.5 in 6)
2. Ali se nezdružljive snovi skladiščijo ločeno? (Vlarem II člen 5.17.1.5)
3. Ali je izrečena prepoved kajenja, prepoved odprtega plamena? (Vlarem II člen
5.17.1.7)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
da/ne/NA
da/ne/NA
4.
Ali je gasilna oprema (a) dobro vzdrževana? (b) ustrezno zaščitena pred
zamrznitvijo in korozijo? (c) jasno označena? (d) lahko dostopna? in (e)
nameščena na ustreznih mestih? (Vlarem II člen 5.17.1.8 in drugi)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
da/ne/NA
5.
6.
Ali so nepremične naprave ustrezno ozemljene? (Vlarem II člen 5.17.1.7)
Ali obstajajo sredstva za poročanje o zasilnih situacijah na strateških mestih npr.
telefon, gumbi za požarni alarm, gumbi za opozarjanje ... (Vlarem II člen 4.1.3.2)
Ali je dostop do skladišča tekočin in plinov takšen, da je promet v kritičnih območjih
omejen na najmanjšo možno mero in da je omogočen preprost dostop do
da/ne/NA
da/ne/NA
7.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
da/ne/NA
Stran - 98 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
intervencijskega materiala? (Vlarem II člen 5.17.3.14)
Za podrobne kriterije: glej obrazložitev
OCENA
10. POROČILO OCENITVE
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 99 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Navodilo
Celovita kontrola preprečevanja in nadzora
onesnaževanja v podjetjih iz livarskega sektorja
STRUKTURA NAVODIL
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Seznam dokumentov za ocenjevanje
Splošno
Skrb za okolje
Preprečevanje – splošno in celovito
Trajnostna raba naravnih virov in energije
Preprečevanje in nadzorovanje odpadkov
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v zrak
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v vodo
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v tla in podtalnico
Obvladovanje nesreč
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 100 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
0. SEZNAM DOKUMENTOV ZA OCENJEVANJE
1. Splošno (vključno s stanjem dovoljenj):
- prošnja za dovoljenje za okolje (ali prošnje),
- sklep (-i) dovoljenja za okolje,
- letno celovito okoljsko poročilo,
- poročilo (poročila) o vplivih na okolje,
- varnostno poročilo (poročila),
- zakonski okoljski pregled.
Skrb za okolje:
- (strnjen) opis sistema skrbi za okolje podjetja,
- postopki v povezavi z okoljskimi programi, identifikacija in uporaba zakonskih predpisov in izkušenj,
posodabljanje dovoljenj, ocenjevanje vplivov na okolje in raziskovanje ukrepov.
Preprečevanje - splošno in celovito:
- shema (raziskanega oddelka) podjetja, s kvalitetnimi in kvantitetnimi informacijami (in spremenljivost
le teh) o:
- delnih procesih in njihovi povezavi,
- osnovnih snoveh;
- pomožnih snoveh (dodatki, maziva, veziva,…);
- naravnih virih (voda,…);
- energiji (goriva, toplota, para, elektrika,…);
- vodnih tokovih med delnimi procesi;
- končnih izdelkih;
- emisijah odpadnih snovi v zrak, vodo, tla in podtalnico;
- seznamu porabe osnovnih snovi;
- seznamu proizvedenih odpadnih snovi;
- postopkih glede (okoljskih) varnostnih študij;
- podjetniško internih (okoljskih) varnostnih študijah.
4. Trajnostna raba naravnih virov in energije:
- inventarizacija pridobljene podtalnice,
- prijava pri Flamski okoljski družbi v povezavi s pridobivanjem podtalnice (količina načrpane podtalnice,
serijske številke in stanja števcev merilcev pretoka),
- registracija pretoka in nivoja,
- inventarizacija mest zajezitve pri površinski vodi,
- dovoljenje (dovoljenja) za zajezitev površinske vode,
- energijski načrt (obstoječi obrati) in/ali energijske študije (novi obrati).
Preprečevanje in nadzorovanje odpadkov:
- sporočanje odpadnih snovi na Javno flamsko družbo za odpadke za pretekla leta,
- kopija strani iz Vlarea-registra proizvajalcev,
- razpoložljivi rezultati analize in druge informacije o proizvedenih odpadkih,
- odobrena rubrika 2- delovni načrt (posamično, v kolikor je rubrika 2 vključena v dovoljenju).
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v zrak:
- pregled nadzorovanih mest emisije (poglejte tudi Letno celovito okoljsko poročilo),
- poročila o merjenjih emisij od 1. januarja 2005 (poglejte tudi Letno celovito okoljsko poročilo),
- certifikati in atesti s strani priznanih strokovnjakov za merilno aparaturo in metode, ki jih uporablja
upravljavec za samokontrolo,
- registracija delovanja čistilnih naprav, na primer dodatno izgorevanje (poglejte tudi Letno celovito
okoljsko poročilo),
- poročila izračunov razširjenosti (poglejte tudi Poročilo o vplivu okolja),
- letni dokument glede bilance topil.
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v vodo:
- prijava pri Flamski okoljski družbi v povezavi z odvajanjem odpadne vode (vključno z rezultati analize
in s podatki o pretoku),
- samokontrola odpadne vode v preteklem koledarskem letu (pogostost in rezultati),
- pregled drugih kontrol, ki jih izvaja podjetje glede odpadne vode,
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 101 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
v primeru odvajanje hladne vode: samokontrola hladne vode + seznam snovi, ki jih podjetje dodaja
hladni vodi (s poudarkom na oceni odvajanja nevarnih snovi preko hladne vode),
načrt kanalizacije,
pregled čiščenja vode (vključno z obravnavo usedlin).
Preprečevanje in zmanjševanje emisij v tla in podtalnico:
- orientirana raziskava tal,
- atesti o nameščanju, uporabi in občasni preiskavi pomembnih uporabnikov.
Obvladovanje nesreč:
- postopki glede javljanja nezgod/nesreč,
- postopki glede raziskovanja nezgod/nesreč,
- postopki glede načrtovanja v sili/nadzora nezgod/nesreč,
- podjetno interni načrt za izredno stanje,
- preskusni atesti električnih naprav,
- poročilo o dogovoru z gasilci.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 102 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
1. SPLOŠNO
1.1. Povzetek BREF-a za livarne
BREF (referenčni dokument za najboljše razpoložljive tehnologije) “Kovačnice in livarne” je konkretna
posledica izmenjave informacij, ki je potekala v skladu z 2. odstavkom 16. člena Direktive Sveta 96/61/ES. Ta
povzetek je treba razumeti v kombinaciji z uvodom BREF-a, kjer so obravnavani struktura, namen in uporaba
dokumenta, tudi na pravnem področju. V povzetku so opisana najpoglavitnejša odkritja, prav tako
najpomembnejši sklepi glede najboljših razpoložljivih tehnologij in s tem povezanimi nivoji emisije/porabe.
Tekst se lahko bere in je lahko povzet kot samostojen dokument, vendar kot povzetek ne podaja prikaza vseh
kompleksnosti, ki so opisane v celotnem BREF besedilu. Dokument torej ni namenjen zamenjavi celotnega
BREF besedila pri oblikovanju odločitve glede najboljših razpoložljivih tehnologij.
Koncept tega dokumenta
Ta dokument je konkreten rezultat izmenjave informacij, ki zadevajo aktivnosti, navedene v prilogi I, točka 2.3,
pod b), 2.4 in 2.5, pod b), v IPPC direktivi:
“2.3. Obrati za predelavo železa in jekla:
(b) kovačnice s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna
moč presega 20 MW.
2.4. Livarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan
2.5. Obrati
(b) za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itn.), s
talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine (...).”
Po primerjavi vseh zgoraj navedenih opisov z dejanskimi zmogljivostmi obstoječih obratov v Evropi, zadevna
tehnična delovna skupina definira delovno področje, ki vsebuje sledeče:
-
litje železnih materialov, kot so: lamelno lito železo, kovano in nodularno železo in jeklo,
litje neželeznih materialov, kot so: aluminij, magnezij, baker, cink, svinec in pripadajoče zlitine.
Kovanje ne spada v koncept tega dokumenta, ker ni navedena nobena evropska kovačnica z okoliščinami, kot
so opisane v prilogi I, točka 2.3, pod b). V tem dokumentu so torej obravnavani le postopki litja. Zaradi
zmogljivostnih razlogov v koncept tega dokumenta ne sodijo litja za kadmij, titan in žlahtne kovine, ročno lite
litine in litje zvonov. Nepretrgano litje (plošč) je že obdelano v BREF dokumentih glede proizvodnje železa in
jekla in industrije neželeznih kovin in je potem tudi vključeno v tem dokumentu. Glede neželeznih kovin se v
tem dokumentu izhaja, da se postopek prične s taljenjem blokov in z internimi odpadnimi kovinami ali s
tekočimi kovinami.
Opazovano iz procesne strani, so v tem dokumentu obravnavani sledeči koraki litja:
-
izdelava modela,
skladiščenje in obdelava osnovnih snovi,
taljenje in obdelava kovin,
proizvodnja livarske forme in jedra in tehnologije oblikovanja,
litje en hlajenje,
izločanje,
dokončanje,
toplotna obdelava.
Livarska industrija
V livarnah se talijo železne in neželezne kovine (vključno z zlitinami), ki so nato preoblikovane v delno ali v
celoti pripravljene izdelke. Taljene kovine ali zlitine se vlijejo v formo, da se pozneje lahko strdijo. Livarska
industrija je diferencirana in variirana industrija, kjer se uporablja obsežen niz obratov, ki se pojavljajo v
oblikah od majhnega do zelo velikega. Vsak obrat uporablja kombinacijo tehnologij in aparatur, ki so določene
glede na uvoz, serijsko velikost in tip izdelka, ki ga proizvaja zadevni obrat. Organizacija znotraj sektorja sicer
temelji na vrsti kovine na začetku postopka, a glavna razdelitev je tista med litjem železnih in neželeznih kovin.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 103 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Glede na to, da gre pri livarskih izdelkih v glavnem za polizdelke, se livarne nahajajo v bližini strank, ki jih
prevzemajo.
Evropska livarska industrija je na drugem mestu pri največjih industrijah za železne izdelke in na prvem mestu
kot največja industrija za neželezne izdelke na svetu. Letno se v razširjeni Evropski uniji proizvede v celoti
11,7 milijonov ton železnih izdelkov in 2,8 milijonov ton neželeznih izdelkov. S proizvodnjo več kot dva milijona
na leto so tri največje proizvajalke litih izdelkov v Evropi: Nemčija, Francija in Italija. V preteklih letih je Španija
prevzela četrto mesto Veliki Britaniji. Obe državi proizvedeta več kot milijon ton litih izdelkov. Skupno
proizvede teh pet držav več kot 80 % celotne evropske proizvodnje. Čeprav je količina proizvodnje v zadnjih
letih na relativno stabilnem nivoju, se je celotno število livarn znižalo (na skupno 3.000), kar posledično vpliva
na število delavcev v tej stroki (trenutno približno 260 000). To gre pripisati rastočemu povečanju meril in
avtomatizaciji v livarnah. Kljub temu so podjetja v livarski stroki še vedno v večini majhna in srednje velika
podjetja, od katerih jih ima 80 % manj kot 250 oseb zaposlenih.
Livarska industrija proizvaja največ za avtomobilski sektor (50 % tržni delež), splošno tehnične sektorje (30 %)
in gradnjo (10 %). Avtomobilska industrija se vedno več ukvarja s proizvodnjo lažjih vozil, kar vodi do
rastočega povpraševanja po livarskih izdelkih iz aluminija in magnezija. Železni liti izdelki so v večini (več kot
60 %) namenjeni za avtomobilski sektor, medtem ko so jekleni liti izdelki predvsem v rabi za gradnjo, strojni
sektor in industrijo ventilov.
Postopek litja
V nadaljevanju se nahaja shema, kjer je prikazan postopek litja. Postopek je sestavljen iz sledečih glavnih
aktivnosti:
- taljenja in obdelave kovin: taljenje,
- proizvodnje livarskih form in jeder: modeliranje,
- litja taljene kovine v formo, hlajenja in strjevanja ter odstranjevanja litega dela iz forme: litje,
- dokončanja surovega litega izdelka: prostor za dokončanje.
Odvisno od vrste kovine, velikosti serije in tipa izdelka obstaja možnost izbire različnih opcij procesov.
Najpomembnejša razdelitev v sektorju je med vrsto kovine (železna ali neželezna) in uporabljenim livarskim
postopkom (uporabljen za litje z izgubljenim jedrom ali litje v trajne forme). Čeprav je možna vsaka
kombinacija, večina livarn železa uporablja litje z izgubljenim jedrom (na primer: litje v pesek za enkratno
uporabo), medtem ko livarne neželeznih kovin v glavnem uporabljajo trajno lite forme (tlačno litje). Znotraj teh
osnovnih postopkov se uporabljajo raznovrstne tehnologije glede na uporabljen tip peči, metodo proizvodnje
za livarsko formo in jedro (s pomočjo zelenega peska ali različnih kemičnih vezivnih sredstev), livarski sistem
in uporabljene metode dokončanja. Vsaka od teh tehnologij ima specifične lastnosti ter prednosti in slabosti na
tehničnem, ekonomskem in okoljskem področju.
V glavnih delih tega dokumenta 2., 3. in 4. so opisani različni koraki postopka litja, od proizvodnje modelov do
dokončanja in toplotne obdelave. Podan je opis uporabljenih tehnologij, navedeni so nivoji emisije in porabe,
opisane so tehnologije čim manjšega obremenjevanja okolja. 5. del je sestavljen na osnovi razlike med tipom
kovine in tipom livarske forme.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 104 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Raw materials, chemicals, patterns, dies
Melting
- ferrous:
• cupola
• induction
• electric arc
• rotary
- non-ferrous:
• induction
• shaft
• crucible
• reverberatory
Permanent
Lost mould making
mould
- pattern
- sand mould
maintenance • wood, plastic,
metal
- lost model
• resin, wax
- sand core
- inserts
Manual moulding
Moulding automate
Metal treatment
Casting
- gravitational pouring
- high-pressure
- centrifugal
- continuous
- tilt pouring
- low-pressure
Cooling
Shake-out / Take-out
Sand preparation
Sand regeneration
Finishing
-removal of casting system
-shot blasting
-deburring
-thermal treatment
Finished casting
Legend:
Sand
Slika: Postopek litja
Najugodnejši okoljski vidiki
Livarska industrija igra pomembno vlogo pri pridobivanju kovin. Jeklo, lito železo in aluminij v obliki
odpadne kovine se pretopijo v nove izdelke. Najškodljivejši učinki za okolje so povezani s termičnimi
postopki in uporabo mineralnih dodatkov, natančneje so to izhodni in odpadni plini in ponovna
uporaba ali izločanje mineralnih ostankov.
Najpomembnejša točka, ki zadeva okolje, so emisije v zrak. Pri postopku litja se sprostijo mineralne
snovi (ki vsebujejo kovine), kisle povezave, izdelki nepopolnega izgorevanja in hlapne organske snovi.
Prah je pomemben problem, ker se sprošča pri vseh procesnih korakih v različnih oblikah in sestavah.
Pri taljenju kovin, tvorbi peska, litju in dokončanju se vedno znova izloča prah in ves ta prah lahko
vsebuje kovine ali kovinske okside.
Uporaba koksa kot goriva ali kurjenje talilnih peči in peči s plinskimi ali oljnimi gorilniki lahko povzroči
izpust produktov izgorevanja, kot sta NOx in SO2. Nadaljnje lahko uporaba koksa in prisotnost nečistoč
(olje, barva,…) v odpadni kovini vodita do izdelkov z nepopolnim izgorevanjem ali rekombinacijo (kot
je PCDD/F) in tvorbe prahu.
Pri proizvodnji livarskih form in jeder se uporabljajo različni materiali za vezavo peska. Med vezavo
peska in litjem kovine se sproščajo reakcijski in razkrojeni produkti, med drugim anorganske in
organske povezave (npr. amini, hlapljive organske snovi). Med hlajenjem in odstranjevanjem livarske
forme se sprosti še več produktov razgradnje (v glavnem hlapne organske snovi). Ti produkti lahko
povzročajo prekomeren vonj.
Med postopkom litja potekajo emisije v zrak običajno preko ene ali več fiksnih točk. Postopek pozna
različne emisijske vire (npr. vroči livarski deli, pesek, vroča kovina). Osnovno vprašanje je, kako se
lahko prestreže in obdela izhodne in odpadne pline.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 105 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning,
the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for
Technological Research
Za oblikovanje peska se porabijo velike količine peska, pri čemer razmerje teže med peskom in tekočo
kovino v glavnem variira med 1:1 do 20:1. Uporabljen pesek se lahko regenerira, ponovno uporabi ali
odstrani. V fazi taljenja se sproščajo dodatni mineralni ostanki, ko se izločijo nečistoče iz taline. Te
lahko ponovno uporabimo ali odstranimo.
Glede na to, da livarne delajo s termičnimi postopki, tvorita učinkovitost energije in nadzor pridobljene
toplote pomemben okoljski vidik. Zaradi mnogih selitev in obdelav energenta (kovine) in zaradi
počasnega hlajenja, povratno pridobivanje toplote ni vedno enostavno.
Lahko se zgodi, da livarne za hlajenje in strjevanje livarskega izdelka uporabijo odvečno vodo. Nadzor
vode v večini livarn poteka preko internega sistema vodnega kroženja, pri čemer velik del vode izpari.
Voda se večinoma uporabi v hladilnih sistemih električnih peči (indukcijske ali obločne peči) ali
kupolnih peči. Končna količina odpadne vode je na splošno zelo majhna. Kljub temu si odpadna voda
zasluži posebno pozornost, ko se uporablja mokro odstranjevanje prahu. Pri tlačnem litju pod visokim
pritiskom se sprošča tok odpadne vode, ki jo je treba najprej osvoboditi vseh organskih povezav
(fenol, olje) preden lahko odstranimo vodo.
Nivoji emisije in porabe
Spodnja shema prikazuje splošen pregled vsega, kar se uporablja za postopek litja in kar se sprošča
med postopkom litja. K fazi “litje”, kakor je prikazana v sredini sheme, spadajo vse aktivnosti, ki so
potrebne za postopek livarskih form. Za postopek litja se uporabljajo kovina, energija, vezivni materiali
in voda. Najpomembnejše emisije, ki se pri tem pojavijo, zadevajo prah, amine in hlapne organske
snovi in za določene vrste peči tudi SO2, dioksini in NOx.
Faza taljenja zavzema 40 – 60 % porabe energije. Glede na vrsto kovine je poraba energije odvisna
od vrste uporabljene peči. Količina energija, ki se uporabi za postopek, variira pri železnih kovinah
med 500 do 1200 kWh na tono dovedene kovine in pri aluminiju od 400 do 1200 kWh na tono
dovedene kovine.
Količine in vrste veznih materialov, kemikalij in peska, ki se uporabijo, so močno odvisne od vrste
livarskega izdelka, ki se proizvaja. Predvsem obseg in oblika igrata pri tem veliko vlogo, pomembno pa
je tudi, ali proizvodnja poteka serijsko ali v skupinah.
Poraba vode je v večini odvisna od uporabljene vrste peči, tipa čiščenja dimnega plina in uporabljene
metode litja.
Pri vseh korakih postopka se sprošča prah, najsi bo to z različnimi količinami mineralnih oksidov, kovin
in kovinskih oksidov. Nivoji prahu pri taljenju kovine variirajo od nižjega, kot je meja zaznave za
določene neželezne kovine, do več kot 10 kg na tono za taljenje litega železa v kupolnih pečeh. Velika
količina peska, ki se uporablja pri litju z izgubljenim jedrom, vodi do emisij prahu med različnimi fazami
postopka livarskih form.
Amini se uporabljajo kot katalizator v najobičajnejšem sistemu za izdelavo jeder. Ta postopek se kaže
v nadzorovanih emisijah, ki izhajajo iz naprav za ločevanje jeder, in v difuznih emisijah, ki nastajajo pri
obdelavi jeder.
Emisije hlapnih organskih povezav (predvsem topila, BTEX in v manjšem obsegu fenol, formaldehid
itd.) se pojavijo tudi pri uporabi na primer smol, organskih topil ali organskih premazov, pri izdelavi
form in jeder. Organske povezave se med litjem kovine termično izločijo in v nadaljevanju izstopijo
med izločanjem in hlajenjem. V tem dokumentu so navedeni nivoji emisije med 0,1 – 1,5 kg na tono
litega izdelka.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran 106 od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning,
the German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for
Technological Research
Energy
- fuel
- electricity
- heat
Water
- cooling
- scrubbing
Sand and Chemicals
- additives melting and metal treatment
- binders/release agents
- oils and lubricants
Foundry Process
Metal
scrap/ingots
Melting - Casting - Finishing
Castings
Noise
Energy
- heat
- steam
- hot water
Water
- organics
- metal dust
Odour
Solid
- dust
- used sand
- dross
- slag
Air
- combustion and reaction products
- particulate matter
- pyrolysis and evaporation products
Slika: Pregled količinskih pretokov pri postopku litja
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran 107 od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Možne tehnologije pri določitvi najboljših razpoložljivih tehnologij
Omejitev emisije, učinkovita uporaba osnovnih snovi in energije, optimalna uporaba procesnih kemikalij,
pridobivanje in recikliranje odpadkov ter nadomeščanje škodljivih snovi, so znotraj IPPC direktive
najpomembnejši začetki. Pomembne točke za livarne so emisije v zrak, učinkovita uporaba osnovnih snovi in
energije ter zmanjševanje odpadkov v kombinaciji z možnostmi uporabe na področju recikliranja in ponovne
uporabe.
Na teh okoljskih točkah se dela s pomočjo serije procesno celovitih in naknadno vključenih tehnologij. V tem
dokumentu je navedenih več kot sto tehnologij za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja. Te so
razporejene med sledečih dvanajst tem, ki v večini temeljijo na procesnem toku:
1. Skladiščenje in obdelava osnovnih snovi: S tehnologijami za skladiščenje in obdelavo materialov se
doseže preprečevanje onesnaževanja vode in tal ter optimizacija internega recikliranja odpadne kovine.
2. Taljenje kovine in obdelava taljene kovine: Za vsako vrsto peči pridejo v poštev različne tehnologije, ki so
usmerjene k temu, da peč deluje, kolikor je mogoče učinkovito, in da je proizvodnja ostankov čim bolj
omejena. Pri tem gre še posebej za procesno interna pravila. Pri izbiri vrste peči lahko igra vlogo
upoštevanje okolja. Posebna pozornost velja čiščenju topila aluminija in taljenju magnezija v povezavi z
visokim potencialom onesnaževanja izdelkov, ki so bili uporabljeni do pred kratkim (HCE in SF6).
3. Izdelava form in jeder vključno s pripravo peska za forme: Za vsak tip veznega sistema in topil za livarski
izdelek se lahko uporabijo najboljše prakse in tehnologije, da se uporaba le-tega kolikor mogoče omeji.
Tako je možna uporaba na vodi osnovanih premazov in anorganskih topil, da se zmanjšajo emisije hlapnih
organskih snovi in vonjav, ki izhajajo iz sistemov litja z izgubljenim jedrom. Na vodi osnovani premazi se
uporabljajo na splošno, v nasprotju z anorganskimi topili, pri čemer so možnosti uporabe pri izdelavi jeder
še vedno omejene. Drugačen pristop je uporaba alternativnih metod pri izdelavi form. Uporaba le-tega
ostaja prav tako omejena na specifična območja.
4. Litje kovin: Da bi se povečala namembnost livarskega postopka, lahko pretehtamo ukrepe, ki so usmerjeni
k povečanemu pridobivanju kovine (se pravi, boljše razmerje količine med taljeno kovino in dokončanim
izdelkom).
5. Zajem in obdelava pare, dimnega plina in odpadnih plinov: Nahajati se mora v urejenem sistemu, kjer so
lahko emisije v zraku med vsemi fazami obdelave v livarni zajete in obdelane. Odvisno od razpoložljive
aparature, vrste povezave, ki je vzpostavljena, volumna odpadnih plinov in enostavnosti lovljenja snovi,
pridejo v poštev različne tehnologije. Tehnologije lovljenja odpadnih plinov igrajo pomembno vlogo pri
zmanjševanju hlapnih emisij. Za hlapne emisije je priporočljivo nadaljnje razmišljanje o uporabi dobrih
praks.
6. Preprečevanje in obdelava odpadne vode: V mnogih primerih je možno odpadno vodo preprečiti ali jo, s
pomočjo upoštevanja procesno internih ukrepov, zajeziti na minimum. Odpadna voda, ki se ji ni moč
izogniti, vsebuje mineralne ali kovinske snovi, sulfat, olje ali maziva, odvisno od vira emisije v postopku.
Za vse te povezave veljajo različne tehnologije obdelave.
7. Energijska učinkovitost: Taljenje kovine zavzame 40 do 60 % porabe energije v livarni. Pri ukrepih za
optimalno energijsko učinkovitost je, poleg postopka taljenja, potrebno upoštevati tudi vse sorodne
postopke (npr. kompresija zraka, upravljanje obrata, hidravlični postopki). Ker morajo biti peči in odpadni
plini hlajeni, nastanejo tokovi vroče vode ali vročega zraka, ki se lahko uporabijo za interno ali eksterno
uporabo toplote.
8. Pesek: regeneracija, recikliranje, ponovna uporaba in odstranjevanje: Livarne v preveliki meri uporabljajo
pesek kot inerten osnovni material. Regeneracija ali ponovna uporaba tega peska je tudi pomembna točka
pri vplivu livarn na okolje. Uporabljajo se različne tehnologije za regeneracijo peska (se pravi obravnava in
interna ponovna uporaba peska za forme) glede na tip vezivnega sredstva in sestavo peska. V kolikor se
pesek ne regenerira, lahko razmišljamo o zunanjih možnostih za ponovno uporabo, da se prepreči, da bi
bilo potrebno zavreči material kot odpadni pesek. Poudarja se, da je livarski pesek možno uporabljati na
različnih področjih.
9. Ostanki prahu in trdnih delcev: obdelava in ponovna uporaba: Za minimalizacijo prahu in ostankov je
potrebno pomisliti na procesno interne tehnologije in operativne ukrepe. Zbrani delci prahu, žlindre in
drugih trdnih ostankov se lahko ponovno uporabijo v interne ali eksterne namene.
10. Redukcija zvoka: Različne aktivnosti livarn so viri hrupa. Če se livarne nahajajo v bližini stanovanjskih hiš,
lahko te aktivnosti povzročijo zvočno preobremenitev za stanovalce. Lahko je tudi potrebno, da se sestavi
in izvede načrt za zmanjšanje hrupa. Takšen načrt bi moral biti prisoten tako v splošnih kot tudi v, na izvor
nanašajočih se, ukrepih.
11. Odstranjevanje: V skladu z IPPC direktivo je potrebno pozornost posvetiti možnemu onesnaževanju, ki
nastane zaradi odstranitve obrata. Odstranitev livarn poteka vzporedno s specifičnim tveganjem za
onesnaževanje tal. Da se prepreči onesnaževanje v fazi odstranjevanja, lahko izbiramo iz množice
splošnih ukrepov, ki so širše uporabni, kot le posamično za livarne.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 108 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
12. Inštrumenti za nadzor okolja: Sistemi za nadzor okolja so koristni inštrumenti, ki pomagajo pri
preprečevanju splošnega onesnaževanja, ki je posledica industrijske aktivnosti. So tudi standardni del
vsakega BREF dokumenta.
Najboljše razpoložljive tehnologije (BAT) za livarne
V poglavju o najboljših razpoložljivih tehnologijah (poglavje 5) so predstavljene tehnologije, ki so s strani
tehnične delovne skupine v splošnem pomenu upoštevane kot najdostopnejše tehnologije za livarsko
industrijo. Predstavitev temelji na informaciji v poglavju 4 in na definiciji “najdostopnejših tehnologij” v členu 2,
odstavek 11, Direktive in upoštevanje priloge IV te Direktive. V poglavju o najboljših razpoložljivih tehnologijah
niso določene ali predstavljene emisijske mejne vrednosti, je pa podanih veliko predlogov glede emisijskih
nivojev, ki so povezani z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.
V času izmenjave informacij v tehnični delovni skupini je na vrstnem redu za razpravo veliko število
predmetov. V tem povzetku je pozornost namenjena nekaterim od teh predmetov. V naslednjem odstavku
sledi povzetek najpomembnejših sklepov glede najboljših razpoložljivih tehnologij, ki so povezani z
najpomembnejšimi okoljskimi vprašanji.
Različni elementi najboljših razpoložljivih tehnologij morajo biti določeni za zadeven tip livarne. Livarsko podjetje je v
glavnem sestavljeno iz talilnice in livarne, ki vsaka razpolagata z lastno dovozno verigo. Pri litju z izgubljenim jedrom ta
dovozna veriga obsega vse aktivnosti, ki so povezane s proizvodnjo form in jeder. V poglavju o najboljših razpoložljivih
tehnologijah je vidna razlika med taljenjem železnih kovin in taljenjem neželeznih kovin ter med litjem z izgubljenim
jedrom in litjem v trajne forme. Vsako livarsko podjetje se lahko klasificira na osnovi postopka taljenja in uporabe form.
Za vsako kategorijo veljajo posebne najboljše razpoložljive tehnologije. Prav tako je izdelano poročilo o generičnih
najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki so uporabne v vseh livarnah.
Generične najboljše razpoložljive tehnologije
Nekatere najboljše razpoložljive tehnologije so generične vrste in veljajo za vse livarne, neodvisno od
postopkov, ki tam potekajo in izdelkov, ki so tam proizvedeni. Tovrstne najboljše razpoložljive tehnologije se
nanašajo na toke materiala, dokončanje livarskih izdelkov, hrup, odpadno vodo, nadzor okolja in
odstranjevanje.
Pod najboljše razpoložljive tehnologije se razume sledeče: optimizacija nadzora in kontrole internih procesnih
tokov z namenom preprečevanja onesnaževanja in zaostajanja; skrb za ustrezno kakovost input-a;
omogočanje recikliranja in ponovne uporabe; in izboljšava namembnosti postopka. V BREF-u so navedene
tehnologije skladiščenja in obdelave, ki se že pojavljajo v BREF-u glede skladiščenja; te so v nadaljevanju
dopolnjene s posamičnimi najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami na tem področju, ki so pomembne
specifično za livarne, kot skladiščenje odpadnih kovin na neprepustni podlagi z drenažnim in zbiralnim
sistemom (že uporaba strehe bi lahko zmanjšala nujnost takšnega sistema), ločeno zbiranje dovedenih
materialov in ostankov, uporaba kontejnerjev za ponovno uporabo, čim višja stopnja učinkovitosti kovine in
dobre izkušnje za prevoz taljene kovine in uporabo litih posod.
Navedene so najboljše razpoložljive tehnologije za tehnologije dokončevanja, ki generirajo prah in tehnologije
za obravnavo toplote. Za brušenje, ravnanje in piljenje se pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami razume
zbiranje in obdelava plinov, ki se sproščajo pri izdelavi, pri čemer se uporablja moker ali suh sistem. Za
toplotno obdelavo se pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami razume uporaba čistih goriv (zemeljski plin
ali goriva z nizko vsebnostjo žvepla), avtomatizirana regulacija peči in gorilca/grelca ter zajem in odvajanje
izhodnih plinov iz peči za toplotno obdelavo.
Kar zadeva redukcijo zvoka, mora biti na področju najboljših razpoložljivih tehnologij razvita in izvedena
strategija redukcije zvoka, ki skrbi za uporabo splošnih in k virom usmerjenih ukrepov, med drugim
nameščanje zvočno dušilnih sten okoli aktivnosti, ki proizvajajo veliko hrupa, kot je recimo odstranjevanje.
Nadaljnje morajo biti upoštevani dodatni ukrepi, odvisno od in v soglasju z krajevnimi okoliščinami.
Najboljše razpoložljive tehnologije za nadzor odpadne vode so med drugim usmerjene k preprečevanju
odpadne vode in ločevanju eventualno prisotne odpadne vode glede na tip. Pri tem se vsakič stremi k
maksimalnemu internemu recikliranju, pri čemer je vsak končni tok odpadne vode obdelan na pravi način.
Prav tako se bodo uporabila sredstva in tehnologije, kot so priprave za prestrezanje olja, filtracija ali
sedimentacija.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 109 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Hlapne emisije nastanejo pri odprtih virih (pretakanje, skladiščenje, izgube) in pri neustreznih praznih prostorih
zaprtih virov. Pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami se razume kombinacija ukrepov, ki se nanašajo na
obdelavo in prevoz materialov in optimalen zajem sproščenih plinov in čiščenje le-teh, pri čemer se uporabi
ena ali več tehnologij zajetja. Para se po možnosti ujame čim bližje, kot je mogoče pri izviru.
Pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami se razume izvedba in upoštevanje sistema za nadzor okolja, kjer
so, glede na okoliščine, zajeti elementi, kot je predaja vodstva, načrtovanje, sestava in izvedba postopkov in
kontrola predstavitev z eventualnimi popravki in prilagoditvami.
Pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami se razume uporaba vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje
onesnaževanja po odstranjevanju. To narekuje, da je potrebno vsa tveganja, kolikor je mogoče, preprečiti že
med fazo oblikovanja, pripraviti program optimizacije za obstoječe izvedbene obrate in sestaviti zaključni načrt
za nove in obstoječe obrate. Pri teh ukrepih se upoštevajo vsaj sledeče procesne komponente: rezervoarji,
sodi, cevi, izolacija, korita in odlagališča smeti.
Taljenje železnih kovin
Najboljše razpoložljive tehnologije za kupolne peči obsegajo tehnologije, ki skrbijo za večjo učinkovitost, k
čemur lahko doprinese ločen obrat za ravnanje, obogatitve kisika, nenehno pihanje ali obdobja dolgotrajnega
delovanja, dobre izkušnje glede taljenja in kontrole kakovosti koksa. Pod najboljše razpoložljive tehnologije se
razume: zbiranje, hlajenje in odstranjevanje prahu iz odpadnega plina, prav tako naknadno izgorevanje in
ponovno pridobivanje toplote v posebnih okoliščinah. Različni sistemi odstranjevanja prahu spadajo pod
najboljše razpoložljive tehnologije. Kljub temu ima mokro odstranjevanje prahu prednost, če pri pripravi jekla
nastane fosfatna žlindra. Poleg tega je lahko mokro odstranjevanje prahu eden od ukrepov za čim boljšo
omejitev emisij dioksina in furana. Poslovna veja je izrazila dvome o izvedbi sekundarnih ukrepov za
zmanjševanje dioksina in furana, ki so se izkazali kot uspešni le v drugih sektorjih. Vprašanja se postavljajo
predvsem glede ustreznosti tovrstnih ukrepov za relativno majhne livarne. Za nadzor ostankov pri kupolnih
pečeh se pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami razume minimalizacija tvorbe žlindre, predhodna
obdelava žlindre, da je pripravljena za ponovno uporabo drugje in zbiranje in recikliranje koksa.
Najboljše razpoložljive tehnologije za obločne peči obsegajo v večini uporabo zanesljivih in učinkovitih merilnih
in regulacijskih tehnologij, ki morajo skrajšati čase taljenja in obdelave. V povezavi s tem se uporabi “foamy
slag practice”, pri čemer se uporabi penast nivo žlindre, ki se oblikuje na talilni površini. Odpadni plin se ujame
na učinkovit način, se ohladi in očisti prahu s pomočjo vrečastega filtra. Kot najboljše razpoložljive tehnologije
se upoštevajo tehnologije, s katerimi se lahko filtrski prah v obločnih pečeh ponovno uporabi.
Pod najboljše razpoložljive tehnologije za indukcijske peči se razume taljenje čiste odpadne kovine; uporaba
dobrih izkušenj pri polnjenju in upravljanju; uporaba srednje frekvenčnih indukcijskih peči in, pri novi peči,
prehod iz mrežne frekvence na srednjo frekvenco; raziskava povratnega pridobivanja odpadne toplote; in, v
določenih okoliščinah, uporaba sistema za povratno pridobivanje toplote. Kar zavzema zajem in obdelavo
sproščenih plinov, ki izhajajo iz indukcijskih peči, se pod najboljše razpoložljive tehnologije razume
opremljenost peči s pokrovom, odsesovalnim obročem ali odsesavanjem preko pokrova peči, da se
prestrežejo odpadni plini peči in da se zbere čim več odpadnih plinov med popolnim delovnim ciklusom.
Nadaljnje se pod najboljše razpoložljive tehnologije razume uporaba suhega čiščenja dimnega plina in ukrepi,
ki morajo zadrževati emisije prahu pod mejo 0,2 kg/tono taljenega železa.
Pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami za rotacijske peči se razume izvedba vrste ukrepov za
optimizacijo stopnje učinkovitosti peči in uporabo gorilnika kisika. Najboljše razpoložljive tehnologije
predvidevajo sledeče rešitve: zbiranje odpadnega plina takoj po izhodu iz peči, naknadno izgorevanje, hlajenje
s toplotnim izmenjevalnikom in, na koncu, suho odstranjevanje prahu. Kar zadeva preprečevanje ali
zmanjšanje emisije dioksina in furana, se pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami razume uporaba
kombinacije specifičnih ukrepov. Prav tako, kot pri kupolnih pečeh, je poslovna veja izrazila dvome o izvedbi
sekundarnih ukrepov za zmanjševanje dioksina in furana, ki so se izkazali kot uspešni le v drugih sektorjih.
Vprašanja se postavljajo predvsem glede ustreznosti tovrstnih ukrepov za relativno majhne livarne.
Katera obdelava kovine se bo uporabila, je odvisno od proizvedenega tipa izdelka. Pod najboljše razpoložljive
tehnologije se razume zbiranje izhodnih plinov AOD pretvornikov, pri čemer se uporablja prekritje, prav tako
zbiranje in obravnava odpadnega plina pri nodularizaciji s pomočjo vrečastega filtra. Nadaljnje veljajo kot
najboljše razpoložljive tehnologije, ki omogočajo recikliranje snovi, ki vsebujejo magnezij.
Taljenje neželeznih kovin (pm)
Litje z izgubljenim jedrom
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 110 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Litje z izgubljenim jedrom obsega proizvodnjo form in jeder, litje, hlajenje in odstranjevanje. V ta namen se
proizvaja zeleni pesek ali peščena forma in peščeno jedro, ki sta kemično povezana. Elementi najboljših
razpoložljivih tehnologij se pojavljajo v treh kategorijah: izdelava peščenih form z zelenim peskom, izdelava
peščenih form na kemični bazi in litje/hlajenje/odstranjevanje.
Za pripravo zelenega peska se pod najboljše razpoložljive tehnologije razume zajem in čiščenje plinov, ki so
se sprostili, ter interno ali eksterno recikliranje zajetega prahu. V skladu z namembnostjo glede maksimalne
omejitve količine odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti, se pod najboljše razpoložljive tehnologije razume
primarna regeneracija zelenega peska. Vrednosti razmerij 98 % (monopesek) ali 90 – 94 % (zeleni pesek z
nekompatibilnimi jedri) so v skladu z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij.
Za kemično vezan pesek se med drugim razume predstavljene najboljše razpoložljive tehnologije in
raznolikost tehnologij, ki so ustrezne za različno vrsto točk, pomembnih za okolje. Kot najboljše razpoložljive
tehnologije, se razume sledeče: minimalna uporaba vezivnih sredstev in smole; kolikor je mogoče majhne
izgube peska; minimalizacija hlapnih emisij hlapnih organskih snovi z zajemom izhodnih plinov, ki se sproščajo
pri proizvodnji in obdelavi jeder; in uporaba na vodi osnovanih premazov. Pri omejeni količini uporab, v kolikor
ni možna uporaba nobenih na vodi osnovanih premazov, velja uporaba premazov na osnovi alkohola kot
najboljša razpoložljiva tehnologija. V tem primeru mora biti emisija, kjer je možno, zajeta na mestu, kjer je
nameščen premaz. Za pripravo jeder so navedene specifične najboljše razpoložljive tehnologije, pri čemer se
uporabljajo amini za strjevanje in uretan za vezavo (“cold box”- metoda), z namenom, kolikor je mogoče
omejiti emisijo amina in optimizirati povratno pridobivanje le-tega. Za te sisteme se, kot najboljše razpoložljive
tehnologije, razume tako uporaba aromatičnih, kot tudi ne-aromatičnih topil. Kot najboljše razpoložljive
tehnologije, veljajo tehnologije, s katerimi je količina peska, ki mora biti na koncu odstranjen, omejena na
minimum. Ta cilj se poskuša uresničiti predvsem s pomočjo strategije, ki skrbi za regeneracijo in/ali ponovno
uporabo kemično vezanega peska (mešanega ali monopeska). Pogoji najboljših razpoložljivih tehnologij pri
regeneraciji so navedeni v spodnji razpredelnici. Regeneriran pesek se posamično ponovno uporablja v
kompatibilnih sistemih peska.
Vrsta peska
Tehnika
Razmerje regeneracije1
(%)
Hladno trdilen monopesek
Enostavna mehanska regeneracija
75 – 80
Silikatni (mono) pesek
Ogrevanje in pnevmatska obdelava
45 – 85
Monopesek, “cold-box”, SO2, Hladna mehanska ali termična v jedrih: 40 – 100
“hot-box”, “croning”
regeneracija
v formah: 90 – 100
mešan organski pesek
Mešani zeleni in organski Mehanska-termična-mehanska
v jedrih: 40 – 100
pesek
obdelava, ostrenje ali pnevmatično v formah: 90 – 100
brušenje
(1) količina regeneriranega peska/celotna količina uporabljenega peska
Najboljše razpoložljive tehnologije za regeneracijo kemično vezanega peska (mešan
pesek in monopesek)
Obstajajo alternativni postopki livarskih form in anorganskih vezivnih sredstev v razvoju, ki veliko obetajo, ko
gre za minimalizacijo okoljskih vplivov, ki so nastali s postopki litja in livarskih form.
Pri litju, hlajenju in odstranjevanju nastajajo emisije prahu, hlapne organske snovi in drugi organski izdelki. Pri
serijskem litju se pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami razume kovanje livarskih in hladilnih cevi ter
polaganje odsesovalnih naprav za pline, ki se sproščajo, vključitev aparature za odstranjevanje in obdelava
plinov, ki se sproščajo s pomočjo mokrega ali suhega odstranjevanja prahu.
Litje v trajne forme
Litje v trajne forme poteka s povsem drugimi postopki, kot je litje z izgubljenim jedrom. Za okolje to pomeni
poudarek na drugih pomembnih točk. Voda igra pri tem pomembno vlogo. Emisije v zraku se nahajajo v obliki
oljne meglice. To je v nasprotju s prahom in produkti izgorevanja, ki se sproščajo pri litju z izgubljenim jedrom.
Najboljše razpoložljive tehnologije so zato usmerjene k preprečevalnim ukrepom, s čimer se uporaba vode in
topil omeji na minimum. Pod najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami se razume zbiranje in obdelava odpadne
in puščajoče vode s pomočjo priprav za prestrezanje olja in destilacije, uparjanja v vakuum ali kot biološki
odpadek. V kolikor ukrepi za preprečevanje oljne meglice ne vodijo do tega, da livarna doseže nivo emisije, ki
je povezan z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, mora biti na področju najboljših razpoložljivih tehnologij
poskrbljeno za krovni material in elektrostatično obarjanje za izločanje naprav za visokotlačno litje.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 111 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Najboljše razpoložljive tehnologije za pripravo kemično vezanega peska se ujemajo s tistimi, ki so navedeni
zgoraj, pri litju z izgubljenim jedrom. Za nadzor uporabljenega peska se pod najboljšimi razpoložljivimi
tehnologijami razume obloga enote za odstranjevanje jeder in obdelava sproščenih plinov preko mokrega ali
suhega odstranjevanja prahu. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij je usmerjena k temu, da je preostali
pesek po odstranitvi jeder razpoložljiv za recikliranje, v kolikor za to obstaja lokalno tržišče.
Nivoji emisije v povezavi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami
Sledeči nivoji emisije so povezani z zgoraj navedenimi ukrepi najboljših razpoložljivih tehnologij.
Aktivnost
Tip
Izdelava
livarskih
izdelkov
Taljenje železnih kovin
Prah
Splošen
Kupolna peč na vroči zrak
Kupolna peč na hladen zrak
Kupolna peč brez koksa
Obločna peč
Rotacijska peč
Izdelava livarskih form in
litje z izgubljenim jedrom
Parameter
Splošen
Prah (1)
PCDD/PCDF
CO
SO2
NOx
SO2
NOx
NM - VOC
NOx
NOx
CO
SO2
NOx
CO
Prah
Nivo emisije
(mg/Nm³)
5 – 20
5 – 20
≤ 0,1
TEQ/Nm3
20 – 1000
20 – 100
10 – 200
100 – 400
20 – 70
10 – 20
160 – 400
10 – 50
200
70 – 130
50 – 250
20 – 30
5 – 20
ng
Izdelava jeder
Regeneracijske enote
Amin
5
SO2
120
NOx
150
Litje v trajne forme
Splošen
Prah
5 – 20
Oljna
5 – 10
meglica,
merjeno kot
celotni C
(1) Nivo emisij prahu je odvisen od komponent prahu, kot so težke kovine in dioksini, ter
količinskega pretoka le-tega.
Emisije v zraku, ki so povezane z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij za
različne dejavnosti v livarni.
Vsi nivoji emisije so izraženi kot povprečne vrednosti v obdobju, ko je bilo merjenje praktično izvedljivo.
Vsakič, ko je bil izvedljiv nenehen nadzor, je bila uporabljena dnevna povprečna vrednost. Izpust v zrak temelji
na standardnih okoliščinah 273 K, 101,3 kPa in suhem plinu.
Dokumentacija najboljših razpoložljivih tehnologij ni namenjena ugotovitvi zakonsko vezanih standardov,
temveč podajanju informacij poslovni veji, državam članicam in javnosti. Informacija se uporablja kot vodilna
nit, da se s pomočjo posebnih tehnologij pride do dosegljivih nivojev emisije in porabe. Glede na primer mora
biti določena ustrezna mejna vrednost, upoštevajoč namene IPPC direktive in krajevnih pomembnih točk.
Tehnologije v razvoju
Posamične inovacije za minimalizacijo okoljskih vplivov so tehnologije, ki se nahajajo še v raziskovalni ali
razvojni fazi ali šele začenjajo prihajati na tržišče. Te se obravnavajo kot tehnologije v razvoju. Pet od teh
tehnologij je opisanih v poglavju 6, namreč: uporaba materialov z nizko gorljivostjo pri taljenju v kupolnih
pečeh, recikliranje filtrskega prahu, ki vsebuje kovine, povratno pridobivanje amina preko permeacije
odpadnega plina, ločeno pršenje topil in vode pri stiskanem litju aluminija in uporaba anorganskega vezivnega
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 112 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
materiala za izdelavo jeder. Še posebej zadnja tehnologija je, s strani tehnične delovne skupine, označena kot
veliko obetajoča. Zaradi omejenega obsega, v katerem je bila tehnologija testirana in izvedena, tega ni bilo
moč navesti kot prevladujoča tehnologija pri izbiri najboljših razpoložljivih tehnologij.
1.2. Povratna povezava ugotovitev pri različnih temah in na področju sistema skrbi za okolje
Predlagan postopek
Med kontrolo ni dovolj le pregledovanje popolnosti sistema skrbi za okolje (del 2 v navodilih), ampak je
potrebno oceniti tudi dobro uporabo in delovanje sistema skrbi za okolje na terenu.
Zato je za vsako ugotovljeno pomanjkanje narejena povratna povezava v sistem skrbi za okolje na
način, kot je prikazano v spodnji shemi.
pomanjkanj
predvideno
v sistemu
skrbi za
ne
dopolnitev
sistema skrbi
za okolje
ja
postopek, navodila,
načrt, odgovornost,…
nepopolno?
ja
prilagoditev
sistema skrbi
za okolje
ne
ponovna
prilagoditev sistema
skrbi za okolje
ne
postopek, navodilo,
načrt, odgovornost,…
upoštevano/izvedeno?
nadaljevanje s
pomočjo
pregledov
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 113 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2. SKRB ZA OKOLJE
2.1 Okoljski koordinator
Z Uredbo za poslovno interno skrb za okolje hoče izdajatelj Uredbe stimulirati izgradnjo primerne
okoljske inštrumentacije (nadzornega sistema) na poslovnem nivoju. Uredba in Vlarem II (izvedbeni
sklep) vsebujeta določila o, med drugim, okoljskem koordinatorju.
Podpoglavje 4.1.9.1 obravnava okoljskega koordinatorja, katerega najpomembnejše naloge so
sledeče:
- doprinašanje k razvoju, uvedbi, uporabi in ocenjevanju okolju prijaznih proizvodnih metod in izdelkov;
- nadzorovanje upoštevanja okoljske zakonodaje preko kontrole na delovnih mestih, čistilno tehničnih delih
in odpadnih tokovih; poročanje o ugotovljenih primanjkljajih vodstev podjetij in dajanje predlogov za
izboljšanje tega;
- nadzorovanje ali zastopanje izvajanja merjenj emisij in imisij in registracija rezultatov tega;
- nadzorovanje vzdrževanja registra odpadnih snovi in upoštevanje obveznosti javljanja;
- dajanje predlogov in prispevkov za interno in eksterno komunikacijo v povezavi s posledicami za človeka
in okolje iz obrata, izdelkov obrata, odpadnih snovi obrata in načini in ukrepi za omejitev teh posledic;
- podajanje nasvetov organu, ki sprejema odločitve o vsaki predvideni investiciji, ki je lahko pomembna iz
okoljskega stališča;
- sestavljanje letnega poročila z med drugim pregledom izvedenih nasvetov in njihovimi posledicami.
2.2. Uredbeni okoljski pregled
Uredba in Vlarem II (izvedbeni sklep) vsebujeta enako število določil glede pregledov. Pregledi so pomemben
sestavni del varnostnih ali nadzornih sistemov. V skladu s podpoglavjem 4.1.9.2 je uredbeni okoljski pregled
“sistematična, dokumentirana in objektivna ocena nadzora, organizacije in opremljenosti zadevnega obrata ali
aktivnosti na področju zaščite okolja” in morajo biti obravnavane sledeče teme:
- emisije in imisije, prav tako njihove posledice na kakovost okolja;
- nadzor energije;
- nadzor osnovnih snovi;
- proizvodne metode in nadzor izdelkov;
- preprečevanje in nadzor odpadnih snovi;
- eksterna varnost;
- informacije, izobraževanje in udeležba zaposlenih pri podjetniško interni skrbi za okolje;
- zunanje informacije;
- predlogi in nasveti okoljskega koordinatorja, kot je navedeno v § 3. člena 4.1.9.1.3. in v nadaljevanju, ki tu
sledi.
2.3. Letno celovito okoljsko poročilo
Letno celovito okoljsko poročilo je navedeno v poglavju 4.1.8 in je urejeno s sklepom Flamske vlade, z dne 2.
aprila 2004, za uvedbo letnega celovitega okoljskega poročila.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 114 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
2.4. Okoljska politika in sistem skrbi za okolje
Cilj tega poglavja je pridobivanja prvega vpogleda v okoljsko politiko in v sistem skrbi za okolje podjetja.
Predlagan postopek
Podjetje se prosi, da naj poda kratko predstavitev okoljske politike in sistema skrbi za okolje. Kot
priprava na pregled se lahko podjetje zaprosi, da predstavitev priskrbi v pisni obliki. Na osnovi
predstavitve je možno oceniti, ali podjetje ustreza zahtevam glede okoljske politike in skrbi za okolje.
V navodilih je zbranih nekaj vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, najsi bo med predstavitvijo ali
pa med dodatnim krogom vprašanj po predstavitvi.
Podjetnik razpolaga s pisno in iz njegove strani podpisano izjavo o okoljski politiki.
Izjava o politiki vsebuje najmanj sledeče predmete:
- zavzemanje za upoštevanje zakonskih predpisov,
- stremenje za nenehnimi izboljšavami.
Nadzor okolja temelji na sledečih principih:
- preprečevanju in nadzoru odpadnih tokov v skladu s sledečo hierarhijo:
- preprečevanje odpadnih tokov pri oblikovanju;
- preprečevanje odpadnih tokov pri viru s prilagajanjem obrata /delovnih metod;
- maksimalno recikliranje / ponovna uporaba odpadnih tokov;
- maksimalno pridobivanje energije iz odpadnih tokov;
- odstranjevanje in obdelava odpadnih tokov z naknadno uporabljenimi tehnologijami,
- učinkoviti uporabi in maksimalni ponovni uporabi energije in osnovnih surovin,
- uporabi manj onesnažujočih ali nevarnih snovi,
- upoštevanju napredka tehnologije in razvoju znanstvenega znanja,
- zamenjavi onesnažujočih tehnologij z manj onesnažujočimi tehnologijami,
- preprečevanju pretakanja nečistoč iz enega dela okolja v drugega.
V različnih pomembnih dokumentih so zbrani prej navedeni principi ali pa se nanje napoti.
Politika je znana delavcem in okolici.
Okoljska politika je krita preko sistema skrbi za okolje, ki je določen v priročniku. V priročniku so prikazani
struktura in principi sistema skrbi za okolje.
BREF navaja, da je sistem skrbi za okolje najboljša razpoložljiva tehnologija. Na osnovi sistema skrbi za okolje
temelji stremenje podjetja za dobrimi in vidnimi zmogljivostmi okolja z obvladovanjem učinkov aktivnosti,
izdelkov ali storitev na okolje, pri tem pa se upoštevajo okoljska politika in okoljski cilji podjetja.
Da si zgradimo dovolj zagotovil, da zmogljivosti okolja podjetja zadovoljujejo in bodo zadovoljevala rednim
zahtevam, lastni okoljski politiki in lastnim okoljskim ciljem, morajo biti uporabljeni inštrumenti, ki vodijo do
boljših zmogljivosti okolja znotraj strukturiranega varnostnega sistema (in integrirani v celotne vodstvene
aktivnosti).
V mnogih primerih temelji sistem skrbi za okolje na standardu ISO 14001. Sistem skrbi za okolje v skladu z
ISO14001 je “ta del splošnega vodstvenega sistema podjetja, ki ima opravka z organizacijo, načrtovanjem,
postopki in sredstvi za postavitev, implementacijo in realizacijo podjetniške okoljske politike”. Glede na
literaturo je takšen vodstveni in varnostni sistem najbolje zajet kot cikel.
Slavni Demingov cikel je sestavljen iz sledečih sestavnih delov: PLAN – DO – CHECK – ACT. ISO14001sistem skrbi za okolje pozna kot elemente: POLITIKA – NAČRT – UPORABA IN IZVEDBA – KONTROLA IN
POPRAVKI – OCENA. V obeh primerih je govora o cikličnem sistemu, ali celo o naraščajoči spirali, ker je
treba stremeti k nenehnemu izboljševanju.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 115 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Nenehna izboljšava
Ocena direkcije
Kontrola in popravni ukrepi
Okoljska politika
Načrtovanje
Uporaba in izvedba
Sistem skrbi za okolje mora torej obsegati vsaj sledeče elemente (za različne aktivnosti):
- okoljsko politiko,
- načrtovanje:
- določanje okoljskih ciljev in okoljskih programov;
- registracijo in oceno pomembnih zakonskih predpisov in praktičnih podatkov;
- identifikacijo, analizo in oceno okoljskih vplivov ter določitev preprečevalnih in nadzornih ukrepov,
- uporabo in izvedbo:
- strukturo organizacije ter kadre (odgovornosti in pooblastila, izbor in izobraževanje, delo z drugimi);
- uporabo pomembnih zakonskih predpisov in praktičnih podatkov;
- uporabo preprečevalnih in nadzornih ukrepov;
- operacijsko kontrolo (operativni postopki in navodila, delovna dovoljenja, preprečevalno vzdrževanje);
- obvladovanje nesreč (načrtovanje izrednega stanja, opozorila),
- kontrolo in popravke:
- nadzor in popravke zmogljivosti okolja (vključno z upoštevanjem zakonskih predpisov);
- kontrolo in popravke okoljsko kritičnih obratov;
- raziskovanje za okolje pomembnih odstopanj, okoljskih nesreč in nezgod ter popravkov;
- pregled,
- oceno s strani vodstva.
2.5. Finančni vidiki
Za končno realizacijo preprečevalnih in nadzornih ukrepov je izjemno pomembna preskrbljenost s potrebnimi
finančnimi sredstvi. Poglavje 2.5 določa finančne vidike sistema skrbi za okolje.
2.6. Okoljski programi
Cilj tega in sledečih poglavij je ugotovitev, ali preprečevanje in nadzor onesnaževanja temeljita na
sistematičnem postopku, ki se nahaja v sistemu skrbi za okolje in ni posledica ad hok povpraševanja.
V ta namen je bil zelo natančno preiskan določen delež aktivnosti (glede skrbi za okolje), namreč aktivnosti
elementa načrtovanja sistema skrbi za okolje, ker so te zelo pomembne v povezavi s preprečevanjem
onesnaževanja.
Cilj ni tako zelo ugotoviti, če so prisotni in uporabljeni potrebni postopki, ampak raziskava, če so aktivnosti
(skrbi za okolje) organizirane tako, da so doseženi cilji: Preprečevanje in zmanjševanje učinkov okolja.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 116 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Predlagan postopek
Oblikujejo se cilji, ki jih mora podjetje izpolnjevati z učinkovitim sistemom skrbi za okolje. Vprašanja v
inštrumentu temeljijo na načinu, kako se zastavljeni cilji dosežejo.
Da se cilji dosežejo, lahko / mora podjetje uporabiti različna sredstva. V teh navodilih je naveden delež
sredstev, s katerimi lahko dosežemo cilj. Temeljijo na različnih virih (BREF livarne, EMAS in priloga
4.1.9.3.2.1. Vlarem II, člen 43, a in b Vlarem I, ISO 14001, MES).
Za različne aktivnosti se predvideva, da je najbolje, če se izvedejo po Demingovem ciklu (načrtovanje
– uporaba in izvedba – kontrola in ocena), ki tudi temeljijo na sistemu ISO14001. Navedena sredstva
prikazujejo cikel.
Podjetje se vsakič zaprosi, da predstavi način, kako se bodo realizirali cilji. Sredstva, ki jih je podjetje
oddalo, se lahko potem preverijo glede na navedena sredstva.
Ker dobiva okoljska politika praktičen izgled, morajo biti splošni cilji in principi nadzora predstavljeni kot
konkretni okoljski cilji na primernem nivoju v podjetju. Realizacija konkretnih ciljev zahteva veliko aktivnosti
zelo različne vrste (od dokončanja sistema skrbi za okolje, do izgradnje obratov za čiščenje vode).
Da obdržimo pregled in da zajamčimo, da bodo vse aktivnosti izvedene pravočasno in učinkovito, je
priporočljivo, da podjetje dela z letnimi ali večletnimi okoljskimi programi, kjer so zbrani različni konkretni
akcijski načrti različnih oddelkov.
2.7. Dovoljenja
V tem poglavju se išče način, kako zajamčiti, da podjetje ustreza zakonskim zahtevam in da bo s tem tudi
nadaljevalo. Angažiranost za izpolnjevanje zakonskih predpisov je pomemben del primerne okoljske politike.
Dobra skrb za okolje vsebuje tudi upoštevanje (mednarodnih) normativov, standardov in kodeksov dobre
prakse, med drugim najboljše razpoložljive tehnologije. Ker so normativi, standardi in kodeksi dobre prakse
posledica izkušenj, zgrajenih s strani velike (večje) skupine interesentov (podjetja, federacije, inženirske in
svetovalne pisarne…), jih imenujemo urejeni izkustveni podatki. Tudi lekcije, ki so naučene na primerih nesreč
in nezgod, spadajo med izkustvene podatke. Glede na interes za skrb za okolje so v poglavju 2.7 upoštevani
tudi izkustveni podatki.
Predlagan postopek
Poglejte poglavje 2.6. Okoljski programi
Poglavje 2.7.1
Podjetje se pravočasno seznani z novimi pomembnimi zakonskimi predpisi in izkustvenimi podatki.
To implicira:
- Pooblastila in odgovornosti za zbiranje informacij so določeni.
- Pomembni zakonski predpisi in izkustveni podatki so definirani v funkciji okoljskih vidikov podjetja.
- Informacijski kanali so določeni in sredstva so priskrbljena.
- Možnost za iskanje novih informacijskih virov obstaja.
Poglavje 2.7.2
Zakonski predpisi in izkustveni podatki so ocenjeni na ustrezen način.
To implicira:
- Pooblastila, odgovornosti in metode za oceno so procesno določeni.
- Cilji za uporabo, ki jih je potrebno doseči, so jasno opisani med ocenjevanjem.
- Med ocenjevanjem se oblikujejo priporočila, ki se nanašajo na uporabo.
Poglavje 2.7.3
Podjetje zagotavlja, da so priporočila v evaluaciji ocenjena v hierarhični liniji in pretvorjena v konkreten akcijski
načrt. Konkreten akcijski načrt vsebuje vsaj pooblastila in odgovornosti, sredstva, možnosti izvedbe in
izvedbene termine ali podatke.
Neupoštevanje priporočil mora biti temeljito argumentirano in dokumentirano v hierarhični liniji.
Poglavje 2.7.4
Podjetje jamči, da bo akcijski načrt izveden pravočasno in učinkovito.
To implicira:
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 117 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
Pooblastila, odgovornosti in metode za upoštevanje akcijskega načrta so procesno določeni.
Akcijski načrt je naveden v letnih in večletnih okoljskih programih.
Poglavje 2.7.5
Po realizaciji akcijskega načrta podjetje oceni, ali je bil dosežen cilj zakonskih predpisov in/ali izkustvenih
podatkov. V kolikor je potrebno, se izdela nov akcijski načrt.
To implicira:
- Pooblastila, odgovornosti, metode in sredstva za ocenjevanje so procesno določeni.
- Ocena poteka večinoma na osnovi rezultatov nadzornega programa in inšpekcijskih ugotovitev.
Poglavje 2.7.6
Potrebna in nujna informacija se dostavi tistemu, ki jo potrebuje.
To implicira:
- Pooblastila, odgovornosti, metode in sredstva za pretok informacij so procesno določeni.
- Zadevni oddelki in člani osebja se identificirajo.
2.8. Zakonski predpisi in izkustveni podatki
V tem poglavju se išče način, na katerega je zajamčeno, da podjetje izpolnjuje obveznost dovoljenja in bo tudi
v nadaljevanju izpolnjevalo, tako da stanje dovoljenja ustreza dejanskemu stanju. Zavzemanje za upoštevanje
zakonskih predpisov, vključno z obveznostjo dovoljenja, je pomemben del primerne okoljske politike.
Večina podjetij uporablja tako imenovan MoC-postopek, pri čemer MoC pomeni Management of Change.
Spoprijemanje s spremembami pri obratih in podobno mora potekati na sistematičen način. Tipično oblikujejo
sledeče faze sestavni del projekta spremembe: start, osnovni inženiring, natančen inženiring,
konstrukcija/izvedba, zagon. V MoC-postopku morajo biti testiranje obveznosti dovoljenja in temu sledeče
prošnje za dovoljenja, vpisane kot naloge, ki jih je potrebno izvesti.
Predlagan postopek
Poglejte 2.6. Okoljski programi
2.9. Ocena učinkov na okolje in raziskava ukrepov
Da se v smislu IPPC direktive poudari preprečevanje onesnaževanja, je pomembno, da se poleg eventualnih
obveznosti glede poročila o vplivih okolja, na sistematičen način izsledijo možni vplivi na okolje s strani
uporabljenih in proizvedenih snovi, uporabljenih postopkov in naprav, ter se ugotovi, katere ukrepe (tehnične
in organizacijske) je potrebno /se mora sprejeti, da se preprečijo vplivi na okolje in, če to ni možno, da se
nadzorujejo.
Za izvedbo ocene vplivov na okolje na sistematičen način in s tem povezane raziskave ukrepov za določeno
število življenjskih obdobij obratov (pri oblikovanju, pri pomembnih spremembah, pri odstranjevanju), ter tudi
občasno za obstoječe obrate, je vgrajena najboljša garancija za preprečevanje onesnaževanja.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 118 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Predlagan postopek
Poglejte 2.6. Okoljski programi
To poglavje je tesno povezano s poglavjem 3.2 iz dela 3 Preprečevanje – splošno in celovito. Obe
poglavji je moč obravnavati skupaj. To poglavje utemeljuje uporabljeno sistematiko in jamstvo v
sistemu skrbi za okolje, poglavje 3.2 raziskuje učinkovito uporabo.
Poglavje 2.9.1
a. Pri razvijanju novih obratov in pri pomembnih spremembah obstoječih obratov se izvede ocena vplivov na
okolje.
To implicira:
- Vsak nov načrt ali pomembna sprememba obstoječega obrata je predmet formalnega povpraševanja.
- Postopek načrtovanja novega obrata ali pomembne spremembe obstoječega obrata je procesno
določen.
- Definicija pomembne spremembe obstoječega obrata je določena nedvoumno. Pomembnost
spremembe obstoječega obrata je funkcija pričakovanih vplivov na okolje.
b. Vsi obstoječi obrati so podvrženi oceni vplivov okolja.
To implicira:
- Obstaja formalni program za izvedbo ocenjevanja vplivov na okolje za vse obstoječe obrate. Prednost
ocene vplivov na okolje različnih obratov je funkcija vplivov okolja in zmogljivosti okolja.
- Program je sestavljen iz letnih ali večletnih okoljskih programov.
- Ocena vplivov okolja se posodablja občasno in ob spremenjenih okoliščinah in vpogledih.
c. Pri zaustavitvi in odstranjevanju obratov se izvede ocena vplivov okolja.
To implicira:
- Vsaka zaustavitev in/ali odstranjevanje obrata je predmet formalnega povpraševanja.
- Postopek zaustavitve in odstranjevanja obrata je procesno določen.
Poglavje 2.9.2
Ocena vplivov na okolje poteka na sistematičen način.
To implicira:
- Metodika (metodike) za oceno vplivov na okolje je (so) procesno določena/e. Globina ocene je funkcija
pričakovanih vplivov na okolje (izbira ustrezne metodike).
- Pooblastila in odgovornosti so procesno določeni.
Poglavje 2.9.3
Praktična organizacija ocene vplivov na okolje je procesno določena.
To implicira:
- Sestava skupine je določena in obsega vse za okolje pomembne funkcije (med drugimi so tu koordinator
za okolje, svetovalec za preventivo, vzdrževalno osebje, proizvodno osebje…, glejte točko 1.3).
- Potrebne informacije (zakonske predpise, izkustvene podatke, porabo, ponovno uporabo, emisije…) so
določene in so na razpolago v ekipi.
Poglavje 2.9.4
Ocena vplivov na okolje vsebuje vsaj sledeče elemente:
- identifikacijo okoljskih vidikov (za okolje pomembne lastnosti, izmenično delovanje okolja) vpletenih snovi
(osnovnih snovi, pomožnih snovi, končnih izdelkov, stranskih izdelkov, ostankov/odpadkov…), postopkov
in naprav,
- identifikacijo in analizo pričakovanih vplivov okolja v normalnih in poslovnih okoliščinah, ki so drugačne kot
normalne (zagon, zaustavitev, motnje…) in pri nesrečah,
- oceno okoljskih vplivov.
Pri tem se vsakič upoštevajo različni deli okolja in receptorji škode (človek, favna, flora, ekosistem).
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 119 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Poglavje 2.9.5
Vsi vplivi na okolje se upoštevajo pri oceni vplivov na okolje.
To implicira:
- Ocena vplivov na okolje obsega posredne in neposredne, trajne in začasne, sekundarne, kumulativne in
sinergetične vplive na okolje.
- Vsaj naslednji vplivi na okolje so zajeti v identifikacijo, analizo in oceno:
- tanjšanje sloja ozona,
- sprememba klime zaradi učinka tople grede,
- onesnaževanje s fotokemičnimi snovmi,
- kisanje,
- gnojenje,
- širjenje okolju nevarnih snovi,
- onesnaževanje in ogrožanje tal,
- onesnaževanje z odpadki,
- motnje vodnih sistemov,
- razdrobljenost ovir in izginjanje biološke raznolikosti.
Poglavje 2.9.6
Za oceno vplivov na okolje so določeni jasni kriteriji.
To pomeni:
- Določeni so razredi vplivov na okolje na podlagi kriterijev sprejemanja okolja za različne dele okolja in
škodne receptorje in za različne vplive na okolje.
- Na osnovi razredov vplivov na okolje je določeno, kateri so kritični vplivi na okolje.
- Pri določanju kriterijev sprejemanja okolja se upoštevajo zakonske emisijske mejne vrednosti, mejne
vrednosti na osnovi veljavnih najboljših razpoložljivih tehnologij in pomembnih standardov kakovosti
okolja.
- Kolikor je mogoče so različni vplivi na okolje razvrščeni glede na drug drugega.
- Kritični vplivi na okolje so navedeni v preglednem seznamu.
Poglavje 2.9.7
Raziskava glede potrebnih in zadovoljivih preprečevalnih in nadzornih ukrepov poteka na sistematičen način.
To implicira:
- Metodike so procesno določene.
- Pooblastila in odgovornosti so procesno določeni.
Poglavje 2.9.8
Raziskava ukrepov prikazuje priporočila za potrebne in zadovoljive preprečevalne in nadzorne ukrepe.
To implicira:
- Pri oblikovanju priporočil za ukrepe s sledečimi principi:
- preprečevanje in nadzorovanje odpadnih tokov glede na sledečo hierarhijo:
- preprečevanje odpadnih tokov pri načrtovanju;
- zmanjševanje odpadnih tokov pri izviru s prilagoditvijo obrata / delovne metode;
- maksimalno recikliranje / ponovna uporaba odpadnih tokov;
- maksimalno pridobivanje energije iz preprečevanja odpadnih tokov in obravnave odpadnih tokov z
naknadno vklopljenimi tehnologijami;
- učinkovita uporaba in maksimalna rekuperacija energije in osnovnih snovi,
- uporabo manj onesnažujočih ali nevarnih snovi,
- upoštevanjem napredka tehnologije in razvoja znanstvenega znanja,
- zamenjavo onesnažujočih tehnologij z manj onesnažujočimi tehnologijami,
- izogibanje prenapolnitve onesnaževanja iz enega dela okolja v drugega.
- Raziskava ukrepov poteka sočasno z in med različnimi fazami ocene vplivov na okolje.
- Zahteve za previdnostne in nadzorne ukrepe so določene za različne razrede vplivov na okolje, in še
posebej za kritične vplive na okolje.
- Vpliv ukrepov na vplive na okolje se upošteva in preostali vplivi na okolje se ocenijo. Pri tem se upoštevajo
različne alternative in kolikor je mogoče v odnosu druga na drugo. Izbira določene alternative je
motivirana, na primer na osnovi študij možne izvedljivosti.
- Okoljsko kritični ukrepi, to so ukrepi, ki preprečujejo ali nadzorujejo kritične vplive okolja, so navedeni v
preglednem seznamu.
- Preprečevalni in nadzorni ukrepi obsegajo izbiro osnovnih snovi, pomožnih snovi in goriv, izbiro
uporabljenih postopkov, uporabljene tehnologije in tehnik ter način, kako je obrat načrtovan, sestavljen,
vzdrževan, izkoriščen in odstranjen.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 120 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
-
Pri izbiri osnovnih, pomožnih snovi in goriv se upošteva vsaj karakter onesnaževanja in lastnosti
nevarnosti, implikacije postopka (število in tip nadaljnjih obdelovalnih korakov) in vpliv na okolje zaradi
njihovega načina proizvodnje.
Z izbiro postopka stremimo k visoki stopnji učinkovitosti in k visoki selektivnosti in se, v kolikor je to
mogoče, odločamo za katalitične reakcije in reakcije adicije (namesto reakcij substitucije in eliminacije).
Tehnologije zadevajo tehnologije za oblikovanje postopka in obrata, procesno celovite in naknadno
uporabljene tehnologije. Maksimalno se stremi k zaprtim sistemom ali sistemom z minimalnimi emisijami,
dobro je poskrbljeno za nadzor postopka s pomočjo meritev in alarmov.
Glede ostankov se raziščejo možnosti za recikliranje in ponovno uporabo (kot osnovna snov v
uporabljenem ali drugem postopku).
Zastavljeni cilji glede preprečevanja in nadzorovanja so pretvorjeni v termine (izmerljivih) zmogljivosti
okolja, ki temeljijo na kriterijih sprejema okolja.
Poglavje 2.9.9
Ocena vplivov na okolje in raziskava ukrepov se dokumentira.
To implicira:
- Glede ocene vplivov na okolje in raziskave ukrepov se poroča poenoteno in pregledno.
- Vsebina poročil je določena in obsega priporočila za potrebne in zadovoljive preprečevalne in nadzorne
ukrepe.
- Poročila se arhivirajo.
Poglavje 2.9.10
Podjetje zagotavlja, da so priporočila iz ocene vplivov na okolje in raziskave ukrepov ocenjena po hierarhični
liniji in pretvorjena v konkreten akcijski načrt. Konkreten akcijski načrt obsega vsaj pooblastila in odgovornosti,
sredstva, izvedbene načine in izvedbene termine ali podatke. Neupoštevanje priporočil mora biti temeljito
utemeljeno in dokumentirano po hierarhični liniji.
Poglavje 2.9.11
Podjetje jamči, da so obrati in ukrepi realizirani glede na prej zastavljene zahteve.
To implicira:
- Ni sestavljenega dobro dokumentiranega natančnega načrta.
- Funkcije, pomembne za okolje, so vključene v natančen načrt z namenom, da se optimizira poslovna
zanesljivost in potrebno vzdrževanje obratov in ukrepov.
- Kupljena oprema ustreza specifikacijam natančnega načrta. Pooblastila in odgovornosti pri dostavi so
določeni.
- Konstrukcija obratov in ukrepi potekajo v skladu s specifikacijami natančnega načrta.
- Pooblastila in odgovornosti, metodike in sredstva za kontrolo upoštevanja specifikacij so določeni.
- Razvoj specifikacij mora biti predmet ločene ocene vplivov na okolje (poglejte sredstvo 1.a).
- Konstrukcijska faza je sklenjena s formalno potrditvijo strinjanja s specifikacijami.
Poglavje 2.9.12
Podjetje zagotavlja, da bo akcijski načrt izveden pravočasno in učinkovito.
To implicira:
- Pooblastila, odgovornosti in metodike za upoštevanje akcijskega načrta so procesno določeni.
- Akcijski načrt je naveden v letnih ali večletnih okoljskih programih.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 121 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Poglavje 2.9.13
Po realizaciji akcijskega načrta podjetje oceni, ali so bili doseženi cilji ocene vplivov na okolje in raziskave
ukrepov. V kolikor je potrebno, se sestavi nov akcijski načrt.
To implicira:
- Pooblastila, odgovornosti, metodike in sredstva za oceno so procesno določeni.
- Ocena poteka med drugim na osnovi rezultatov programa nadzora in kontrolnih ugotovitev.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 122 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3. PREPREČEVANJE – SPLOŠNO IN CELOVITO
3.1. Preiskava postopkov in inventarizacija produktnih tokov
Cilj je dosega vpogleda v postopke in produktne tokove, da se tako ocenijo preprečevalni ukrepi. Ta osnovna
informacija je med drugim koristna tudi za ostale dele kontrole.
3.1.1. Splošna preiskava in ocena
Predlagan postopek
Raziskava tako vnaprej, kot tudi na mestu sheme (raziskanega oddelka) podjetja, da se pridobi
vpogled v postopke in produktne tokove (input Æ postopek Æ output). Vprašanje tudi po kvantitativnih
informacijah glede tokov.
Naj upravljavec poda napotke v zvezi s tem.
Ocenite popolnost teh informacij na osnovi napotkov in po potrebi zastavite vprašanja.
V večini livarn je moč zaznati sledeče količinske pretoke. Dobro bi bilo raziskati vse te količinske pretoke med
pripravljalnim obdobjem (naj bo iz poročil ali iz informacij o podjetju samem). V kolikor določeni tokovi
manjkajo, se lahko med raziskavo v to poglobite.
Energy
- fuel
- electricity
- heat
Water
- cooling
- scrubbing
Sand and Chemicals
- additives melting and metal treatment
- binders/release agents
- oils and lubricants
Metal
scrap/ingots
Foundry Process
Melting - Casting - Finishing
Castings
Noise
Energy
- heat
- steam
- hot water
Water
- organics
- metal dust
Odour
Solid
- dust
- used sand
- dross
- slag
Air
- combustion and reaction products
- particulate matter
- pyrolysis and evaporation products
3.2. Preprečevalni ukrepi pri običajnih razmerah obratovanja
To poglavje je zelo tesno povezano s poglavjem 2.9 iz dela 2 Skrb za okolje. Obe poglavji je možno
obravnavati skupaj. Poglavje 2.9 stremi po uporabljeni sistematiki in jamstvu v sistemu skrbi za okolje. To
poglavje raziskuje učinkovito uporabo.
3.2.1. Splošno
Cilj je ugotovitev, katere konkretne akcije so bile izvedene v bližnji preteklosti, so tekoče ali so načrtovane na
področju preprečevanja emisij in odpadnih snovi.
Predlagan postopek
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 123 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Upravljavcu to razložite. V navodilih je zbranih nekaj vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, najsi
bo med razlago ali pa med zastavitvijo dodatnih vprašanj po razlagi.
Za oceno ukrepov: uporabite BREF Livarne poglavja 5.1 do vključno 5.5.
Na oceni odgovorov ocenite, v kolikšni meri je znotraj podjetja poskrbljeno za preprečevanje emisij in
odpadkov.
3.2.2. Usmerjena selekcija za število procesnih sestavnih delov in/ali pretokov snovi
Cilj je, za število samoizbranih sestavnih delov postopka in/ali tokov snovi, upoštevati procesno shemo in
glede na odgovor na poglavje 3.2.1, povprašati po konkretnih specifičnih preprečevalnih ukrepih.
Predlagan postopek
Upravljavcu to razložite. Dopolnite z dodatnimi vprašanji in, v kolikor je potrebno, z ugotovitvami na
terenu (na primer tehnični ukrepi).
Za oceno ukrepov: uporabite BREF Livarne poglavja od 5.1 do vključno 5.5.
Razdelitev možnih preprečevalnih ukrepov (poglejte BREF Livarne):
- 5.1: Splošne najboljše razpoložljive tehnologije - 5.4: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje z
izgubljenim jedrom
- 5.2: Najboljše razpoložljive tehnologije za livarne železnih kovin
5.5:
Najboljše
razpoložljive tehnologije za litje v trajne forme
- 5.3: Najboljše razpoložljive tehnologije za livarne neželeznih kovin
3.2.3 Pregled možnih konkretnih ukrepov
5.1: Splošne najboljše razpoložljive tehnologije
Splošno:
- razvijanje in postavljanje strategije za preprečevanje slušne ovire, s splošnimi in ciljno usmerjenimi
ukrepi,
- zaporni sistem za procesne korake z veliko proizvodnjo hrupa, kot je rešetka za praznjenje,
- splošni ukrepi, ki omejujejo hrup,
- uporaba kombinacije ukrepov za preprečevanje difuznih emisij pri skladiščenju in pretovarjanju in
uporabi osnovnih snovi , kot so naštete v §5.1 in § 4.5.1.1,
- omejevanje difuznih emisij iz točkastih virov, kot so peči, pri odpiranju in litju. Optimizacija lovljenja
in obdelave teh odpadnih plinov s pomočjo navedenih ukrepov (§5.1). Prednost ima lovljenja
dimnega plina čim bližje viru,
- ločeno skladiščenje dostavljenih materialov, glede na tip in kakovost materiala, da se preprečijo
izguba kakovosti in tveganja,
- skladiščenje na tak način, da ima odpadna kovina v prostoru za skladiščenje primerno kakovost
za dovod do peči in da se prepreči onesnaževanje tal. Uporaba neprepustnih tal za skladiščenje
odpadne kovine, s prevzemanjem vode in sistemi za obdelavo.
Čiščenje odpadne vode:
- tipe odpadne vode držite ločeno glede na njihovo sestavo in obremenitev,
- optimizacija interne ponovne uporabe procesne vode in očiščene odpadne vode.
5.2: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje železnih kovin
Peči z vrtljivo posodo
- ukrepi za optimizacijo postopka taljenja
Elektroobločne peči
- zanesljiva in učinkovita procesna kontrola, da se omeji čas taljenja in čas obdelave
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 124 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Indukcijske peči:
- taljenje čiste odpadne kovine, izogibanje rjavečega in umazanega materiala in prisotnega peska,
- ukrepi za dobro izvedbo taljenja.
Kupolne peči:
- uporabite 2 vrsti izpušnih plinov za dovajanje izgorevalnega zraka,
- ukrepi za dobro izvedbo taljenja.
5.3: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje neželeznih kovin
(pm)
5.4: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje z izgubljenim jedrom
Z betonom vezana peščena forma:
- obdajanje operacijskih enot proizvajanja peska in odstranjevanje odpadnega plina,
- če obstaja lokalni trg, odstranjevanje ulovljenega prahu za zunanjo ponovno uporabo,
- prah iz rešetke za odstranjevanje, dozirne enote in obdelave se reciklira in poteka kroženje peska
do vsaj 50 % ulovljenega prahu.
S smolo vezana peščena forma:
- ukrepi za dobro izvedbo uporabe: postopek kontrole in prestrezanje odpadnih plinov (poglejte
4.3.3.3 in 4.3.3.4),
- omejevanje uporabe za vezivna sredstva in smole ter omejevanje izgube peska zaradi upravljanja
postopka, se pravi, ročno ali avtomatično krmiljenje mešalca. Elektronsko shranjevanje
parametrov proizvodnje za serijsko proizvodnjo z raznolikimi spremembami proizvodnih
parametrov,
- prestrezanje odpadnih plinov na mestu, kjer se proizvajajo jedra, obdelujejo in shranjujejo za
razdelitev v livarni,
- uporaba premazov z vodo in zamenjava premazov z alkoholom za premaze form in jeder,
- prestrezanje odpadnih plinov pri premazu s pomočjo fiksnih ali premičnih sesalnih kap. To zadnje
ni mogoče pri livarnah z delom na akord, kjer delajo velike forme v podu,
- uporaba topil na aromatični ali rastlinski (se pravi ne-aromatični) osnovi,
- v kolikor se uporablja regeneracija, nadzorovanje kakovosti in sestava regeneriranega peska,
- uporaba regeneriranega peska le v kompatibilnih sistemih. Nekompatibilni tipi peska se zbirajo
ločeno.
5.5: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje v trajne forme
High Pressure Die Casting (HPDC):
- omejevanje uporabe hladnih mazivnih sredstev in vode za HPDC-forme, kar se nanaša na
navedene ukrepe v § 4.3.5.1. Če preprečevanje ne vodi do omejevanja emisije pod nivo,
povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (poglejte razpredelnico 5.7): sesalna kapa in
elektrostatično obarjanje (poglejte 4.5.8.7),
- ločeno pršenje hladne mazivnega sredstva in vode.
3.3. Preprečevalni ukrepi pri razmerah obratovanja, ki so drugačne od običajnih razmer obratovanja
Cilj je ugotovitev, če upravljavec izvaja potrebne ukrepe za preprečevanje emisije in odpadkov pri zagonu,
zaustavitvi, motnjah in definitivni izločitvi iz uporabe (sestavnih delov) obratov.
3.4. Preprečevanje nesreč
3.4.1. Splošno
Cilj je ugotovitev, če upravljavec (na sistematičen način) izvaja potrebne ukrepe za preprečevanje nesreč. Pri
tem je namen poudariti nezgodne emisije, tako imenovane okoljske nesreče.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 125 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Izvedba potrebnih ukrepov implicira, da potekajo identifikacija, analiza in ocena možnih scenarijev nesreč in
da so na osnovi tega določeni preprečevalni ukrepi.
Predlagan postopek
Upravljavcu to razložite. V navodilih je zbranih nekaj vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, najsi
bo med razlago ali pa med zastavitvijo dodatnih vprašanj po razlagi.
To poglavje se lahko obravnava skupaj z naslednjim z vprašanji, povezanimi s sistemom, izhajajoč iz
konkretnega scenarija nesreče.
3.4.2. Usmerjena selekcija števila scenarijev nesreč
Cilj je povprašati po konkretnih specifičnih preprečevalnih ukrepih za število samoizbranih scenarijev
(okoljskih) nesreč.
Predlagan postopek
Selekcija lahko poteka na osnovi sporočila o dogodkih iz preteklosti. Če se scenarij specifično nanaša
na del okolja (voda, zrak, tla, podtalnica), potem raziščite ta del med zadevnim tematskim delom.
Upravljavcu to razložite. Dopolnite z dodatnimi vprašanji in, v kolikor je potrebno, z ugotovitvami na
terenu.
Kot pri običajnih poslovnih okoliščinah lahko določite ukrepe za različne tipe.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 126 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4. TRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV IN ENERGIJE
4.1. Podtalnica
Na področju IPPC kontrol so prikazani posamični pogoji za pridobivanje podtalnice, dovoljeni od 1. maja 1999
v skladu z Uredbo o okoljskih dovoljenjih. V kolikor to zadeva staro dovoljenje za pridobivanje podtalnice, so
uporabne le pogoji iz Uredbe o podtalnici in splošni, posebni in dodatni pogoji iz dovoljenja.
V kontrolnem seznamu Celovitega preprečevanja in nadzora onesnaževanja niso navedeni vsi predpisi. V
kolikor je izvedena razširjena kontrola pridobivanja podtalnice, se lahko uporabi dokument “Pridobivanja
podtalnice”
Shema dokončanja nadzorne komore
Poglejte del 8
Pomembne točke
Poglejte del 8
Merjenje izkoristka
Vsako pridobivanje podtalnice in/ali enota pridobivanja podtalnice, kjer je uporaba v skladu s členom 28 in
pridobivanje podtalnice z dovoljenim letnim izkoristkom 500 m³ ali več, mora biti opremljeno z merjenjem
izkoristka in registracijo načrpane količine podtalnice. To merjenje izkoristka in registracija morajo potekati v
skladu s kodeksom dobre prakse.
Te zadane obveznosti za opremljenost z merjenjem izkoristka in registracijo ne veljajo za pridobivanje
podtalnice, kjer se načrpana podtalnica uporablja za zalivanje na prostem za kmetijstvo in vrtnarstvo kot
glavna aktivnost.
Dajatve na pridobivanje podtalnice
Obdavčljivo: vsa pridobivanja podtalnice ≥ 500 m3 z izjemo:
- pridobivanja podtalnice, pri katerem se voda načrpa izključno z ročno črpalko,
- pridobivanja podtalnice za izvedbo poskusnih črpanj, ki je v uporabi manj kot tri mesece,
- odstranjevanja vode pri izviru, ki so tehnično potrebna za:
- ali, udejanjanje gradbenih predelav
- ali, polaganje javnih koristnih površin,
- drenaže, ki so nujne za omogočanje ali vzdrževanje uporabe in/ali izgradnjo gradbišč ali zelenih površin,
- odstranjevanja vode pri izviru, ki so nujno potrebna za uporabo tunelov za javne poti in/ali javi prevoz ali
za nadzor vode na območjih posedanja rudnikov,
- odstranjevanja vode pri izviru, ki so nujno potrebna za omogočitev ali vzdrževanje uporabe in / ali
izgradnje poslopij ali poslovnih terenov pod pogojem, da je nujnost dokazana s hidrološkim atestom, in
sicer do 15. marca za vsako davčno leto, vloženim pri Flamski družbi za okolje,
- pridobivanja podtalnice, ki se uporabljajo za hladne toplotne črpalke, pod pogojem, da se podtalnica po
pretoku hladne toplotne črpalke celovito vrne nazaj v isti vodovodni sloj,
- pridobivanja podtalnice na področju del sanacije tal, za kar je potreben atest o skladnosti.
4.2. Zbrana površinska voda
Poleg kontrole zajezitve površinske vode so podatki o zajezeni površinski vodi pomembni tudi za eventualno
uporabo delta principa.
4.3. Zbiranje in uporaba deževnice
Ali je podjetje že razmišljajo o zbiranju in uporabi deževnice? Ocenite preprečevalne ukrepe in eventualno
izpolnjevanje obveznosti iz dovoljenja.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 127 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
4.4. Trajna uporaba vode
Za ta del je možno uporabiti vodno ravnotežje (poglejte del 3 v navodilih).
Najprej morajo biti ocenjeni ukrepi za zmanjševanje porabe vode. Ko so ti ukrepi izvedeni, potem je potrebno
oceniti ukrepe za trajno uporabo vode.
4.4.1 Splošni ukrepi za zmanjševanje porabe vode
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje minimalizacije emisije snovi za onesnaževanje vode je
primerna kombinacija ali selekcija spodaj navedenih tehnologij:
- ugotavljanja virov odpadne vode in njihove kakovosti, kvantitete in variabilnosti,
- kolikor je mogoče omejevanja porabe vode v postopku,
- kolikor je mogoče omejevanja onesnaževanja procesne vode z osnovnimi snovmi, izdelki ali odpadki,
- kolikor je mogoče ponovno uporabljanje odpadne vode,
- kolikor je mogoče povratno pridobivanje ali zadrževanje snovi iz matične lužnice, ki so neustrezne za
ponovno uporabo.
4.5. Energija
4.5.1 Vlarem II – Poglavje 4.9 Načrtovanje energije
Člen 4.9.1. Določila tega poglavja ustrezajo za vse dodeljene obrate s celotno porabo energije vsaj
0,5 petajoulov na leto.
Definicija “uporaba energije”: primarna uporaba električnega toka in primarna energetska uporaba
energentov in ne ne-energetska uporaba energentov, v obliki energentov, ki se uporabljajo kot
osnovna sestavina.
Člen 4.9.2. § 1. Upravljavec mora imeti pred 1. julijem 2005* pri sebi energijski načrt, ki je narejen v
skladu z določili iz členov 3, 4, 5 in 6 iz sklepa, glede načrtovanja energije za razdeljene energijsko
intenzivne obrate. Ta načrt se nahaja v obratu na vpogled za kontrolne storitve.
§ 2. Upravljavec izvede najpozneje do 30. oktobra 2007 vse ukrepe iz energijskega načrta, z interno
obrestno mero vsaj 15 % po obdavčitvi.
§ 3. Upravljavec izvede v obdobju treh let po vlogi izvedenega energijskega načrta vse ukrepe iz tega
energijskega načrta z interno obrestno mero vsaj 15 %, po obdavčitvah.
* spremenjeno z VER- Sklepom (BVR 4/02/05 - BS 28/02/05)
4.5.2 Sklep Flamske Vlade, z dne 14. maja 2004, glede načrtovanja energije za razdeljene energijsko intenzivne
obrate (BS 16/7/04)
Člen 2. Energijski načrt in študija energije so sestavljeni s strani priznanih strokovnjakov za energijo,
na pobudo in na odgovornost upravljavca. Upravljavec da strokovnjakom za energijo na razpolago vse
potrebne informacije in jim nudi potrebno sodelovanje.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 128 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Člen 3. §1. Energijski načrt obsega vsaj sledeče elemente:
1° tehnični opis obrata,
2° izmerjeno letno porabo energije,
3° ime in naslov strokovnjaka (strokovnjakov) za energijo, ki so sodelovali pri sestavljanju energijskega načrta,
4° rezultati analize specifične uporabe energije in identifikacija možnih ukrepov za zmanjšanje te specifične
porabe energije,
5° seznam ukrepov, kot so navedeni v točki 4°,
6° naslednji elementi za vsakega od pod točko 4° in 5° navedenih ukrepov:
a)
tehnični opis;
b)
strošek investicije;
c)
letni strošek uporabe;
d)
pričakovan prihranek energije;
e)
letni finančni dobiček s tem prihrankom energije;
f)
čas povrnitve zaslužka;
g)
interna obrestna mera po obdavčitvah,
7° seznam vseh ukrepov, ki imajo, v skladu s podatki v točki 6°, interno obrestno mero vsaj 15 % po
obdavčitvah,
8° kronološki načrt korakov s časovnim usklajevanjem za uporabo vseh pod točko 7° navedenih ukrepov v
skladu s členom 4.9.2 poglavja 4.9 z naslovom II, s časovnimi omejitvami, določenimi v VLAREM-u,
9° v kolikor gre za energijski načrt, ki je sestavljen z namenom pridobitve ponovnega dovoljenja, mora biti
kronološki načrt korakov sestavljen tako, da so vsi ukrepi navedeni pod točko 7° izvedeni v obdobju 3 let.
Člen 4. §1. Energijski načrt se s priporočeno pošto vloži za izjavo o skladnosti pri energijski administraciji. Ta
sprejme odločitev o skladnosti energijskega načrta. Energijska administracija lahko pri tej nalogi prejme pomoč
zunanjih strokovnjakov.
§2. Energijski načrt je skladen, če ustreza sledečih zahtevam:
1° energijski načrt je podpisan in datiran s strani upravljavca in s strani strokovnjaka za energijo pri energijski
administraciji,
2° energijski načrt je sestavljen v skladu s strukturo, predpisano v členu 3,
3° energijski načrt vsebinsko ustreza določilom, navedenim v členu 3.
[…]
§4. Energijska administracija s priporočenim pismom sporoči upravljavcu svojo motivirano odločitev o skladnosti
celotnega energijskega načrta znotraj 40 dni, po dnevu prejema celotnega energijskega načrta. Energijska
administracija lahko rok za odločitev o skladnosti, na način motivirane odločitve, podaljša enkrat za največ 30 dni.
Upravljavca s priporočenim dopisom obvesti o podaljšanju roka obravnave.
§5. Če energijska administracija znotraj roka iz §4 ni sprejela nobene odločitve, se vložen energijski načrt
obravnava kot skladen.
Člen 5. §1. Energijska administracija je pooblaščena za najem strokovnjaka za energijo.
§2. Strokovnjak za energijo ustreza vsaj sledečim zahtevam:
1° ne sme biti del zaposlenih v podjetju institucije, za katero sestavlja energijski načrt ali energijsko študijo,
2° poseduje osnovno tehnično in poslovno ekonomsko znanje o ustanovi, ki jo raziskuje.
Člen 6. §1. Skladnost energijskega načrta velja za obdobje 4 let, šteto od datuma, ko je energijska administracija
načrt potrdila kot skladen.
Poglavje V Posebna določila
Člen 16. Energijski načrt, ki je potrjen v okviru sporazuma o energijskem nadzoru, velja kot skladen energijski
načrt za uporabo v tem sklepu.
4.5.3 Dogovor o benchmarking-u (več informacij na www.benchmarking.be) - povzetek
Dogovor o benchmarking-u se sklene za velika energijsko intenzivna podjetja, iz vseh industrijskih sektorjev.
Pristop poteka glede na poslovno enoto. Spodnja meja 0,5 PJ glede na poslovno enoto se upošteva, ker je to
objektiven kriterij za mejo, pod katero bi študija benchmarka postala predraga. V specifičnih primerih se lahko
podjetja pod 0,5 PJ vendarle odločijo, da pristopijo k dogovoru o benchmarku. Dogovor teče do leta 2012.
S pristopom k dogovoru se podjetja zavežejo, da bodo energijsko učinkovitost svojih procesnih obratov
prinesla na svetovni vrhunski nivo in/ali ga obdržala do leta 2012, upoštevajoč, da se bo tudi svetovni vrhunski
nivo izboljšal v vmesnem obdobju.
Kot svetovni vrh niso mišljeni najboljši na svetu, temveč omejena količina, za katero obstaja več metod:
- v celotni benchmark so vključeni vsi primerljivi obrati na svetu in je svetovni vrh definiran kot najboljša
desetina (10 % najboljših podjetij),
- v regijski benchmark so vključene najboljše regije in je povprečje najboljše regije definirano kot svetovni
vrh,
- v najboljši praktični metodi se pogleda samo najboljše podjetje na svetu in ima svetovni vrh specifično
porabo, ki je 10 % višja kot pri tem najboljšem podjetju,
- v kolikor prejšnje metode niso izvedljive, se s preiskavo razišče, kateri ukrepi so ekonomsko rentabilni.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 129 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Študije benchmarka so izvedene s strani izkušenih svetovalcev, za vsak procesni obrat posebej. Razdelitev
podjetja v procesne obrate je nujno potrebna, da se pridobijo enote, ki so primerljive z drugimi obrati v tujini.
Zgodilo se bo torej, da bo eno podjetje opravilo benchmark za več kot en obrat, tako da je odstopanje od
svetovnega vrha različno glede na posamični procesni obrat. Potem je potrebno eno štetje postopkov, vsako s
svojim odstopanjem in proizvodnim volumnom, da se dobi celotno odstopanje podjetja v primerjavi s
hipotetičnim svetovnim vrhunskim podjetjem.
Podjetje sestavi, najkasneje leto in pol po pristopu k dogovoru, energijski načrt, v katerem so navedeni vsi
ukrepi, ki so potrebni, da se trajno premosti zaostanek za svetovnim vrhom. V dogovoru je predpisana
časovna razporeditev, kako hitro morajo biti ti ukrepi izvedeni, odvisno od ekonomske rentabilnosti. Od takrat
dalje bo podjetje letno sestavljalo sledeča poročila in poročilo o nadzoru.
Kot vodilna skupina za dogovor, je bila sestavljena "Komisija za benchmarking", sestavljena iz predstavnikov
uradov in industrijskih sektorjev. Ta Komisija ureja splošno koordinacijo, išče rešitve za kočljive točke pri
izvedbi (na primer posebne situacije, ki nastanejo pri določitvi svetovnega vrha), kontrolira napredek in objavlja
poročila o rezultatih dogovora.
Izračuni in izvedba dogovora so zelo pomembni in jim je treba slediti zelo natančno. Temu je namenjena
neodvisna instanca: Pisarna za verifikacije. Ta pisarna za verifikacije služi svetovalcem relativne višine in za
odobritev uporabljenih metodik, predno se začne preiskava relativne višine. Pisarna ocenjuje in potrdi
pravilnost tudi za vložen energijski načrt, izvedbo ukrepov in nadzor in sestavljanje poročil. Sestavlja nasvete
in poročila za potrebe Komisije za benchmarking.
Kot protistoritev za trud podjetij, Flamska vlada jamči, da bo poravnala dodatne ukrepe za podjetja na področju
racionalne porabe energije CO2; še posebej to velja za dajatve in emisijske najvišje vrednosti. Nadaljnje naj bi
storila vse, da bi za podjetja iz dogovora pridobila oprostitev od dodatnih belgijskih ali evropskih ukrepov.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 130 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
5. PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ODPADKOV
5.1. Zakonski predpisi
5.1.1 Odpadne snovi
Člen 2 v definiciji odpadnih snovi je bil zelo pred kratkim razširjen s členom 2 a in b, ki podaja natančnejšo
dopolnitev razlage pojma ‘odstraniti nekaj’. Obdelani kriteriji so lahko v skladu z Evropsko zakonodajo
pomembni pri določitvi, če je določena snov v določenem trenutku na določenem mestu odpadna snov ali ne.
Člen 2, a in b z Uredbo z dne 22. aprila 2005 (B.S. 13/05/05) ponovno stopi v veljavo. S tem odpade formalna
dopolnitev pojma ‘odstranitve nečesa’. Glede na to, da člen 2, a in b temelji na Evropski zakonodaji, ostaja
koristno, da se preverijo kriteriji, ki so tu na voljo.
Bivši člen 2, a in b se je glasil: ‘Snov ali predmet ni odpadna snov, v kolikor je takoj, v celoti in brez dodatne
predhodne obdelave, uporabljen v odobrenem obratu kot nadomestilo primarne snovi, pri čemer snov ustreza
veljavnemu proizvodnemu standardu vključno z okoljsko higienskimi vidiki in je glede sestave in vpliva na
človeka in okolje primerljiva s primarno snovjo, ki jo nadomešča’.
Kriteriji, ki jih je potrebno preveriti:
→ Se snov uporablja v odobrenem obratu?
→ Ali to poteka neposredno?
→ Ali to poteka v celoti?
→ Ali to poteka brez posebne predpriprave?
→ Ali nadomešča primarno snov?
→ Ali snov ustreza veljavnemu proizvodnemu standardu, ki velja za primarno snov, ki jo
nadomešča?
→ Ali je snov na področju sestave in vpliva na človeka in okolje primerljiva s primarno snovjo, ki jo
nadomešča?
Evropska zakonodaja teh kriterijev ne potiska naprej kot kriterije za določitev, če je neka snov odpadna snov
ali ne. Tudi drugi, tukaj ne navedeni kriteriji, lahko igrajo pomembno vlogo.
5.1.2. Registracija in predelava
Register proizvedenih odpadnih snovi - Vlarea
Člen 6.2.1. § 1. Proizvajalec odpadnih snovi v podjetju ureja register odpadnih snovi, ki vsebuje sledeče
podatke, ki se nanašajo na proizvedene odpadne snovi:
1° količina odpadnih snovi v litrih ali kg,
2° vrsta in sestava odpadnih snovi z navedbo kode iz seznama vprašanj v skladu s členom 6.1.1, 1 (to je
EURAL koda Æ poglejte v nadaljevanju),
3° način obdelave in uporabe odpadnih snovi: zasipanje, kurjenje, recikliranje, predhodna obdelava pred
zasipanjem, kurjenjem, recikliranjem ali uporabo kot sekundarna surovina v skladu s poglavjem IV,
4° v kolikor je potrebno, ime, naslov in identifikacijska številka prenosnika in prevoznika odpadnih snovi,
5° ime, naslov in identifikacijska številka prejemnika odpadnih snovi, razen, če se odpadne snovi uporabijo kot
sekundarna surovina, ampak ob upoštevanju določil v točki 6°,
6° v kolikor bo obdelovalna usedlina čiščenja uporabljena kot gnojilo ali sredstvo za izboljševanje tal, je način
obdelave, kot je določeno v prilogi 4.2.1.C, imena in naslovi prejemnikov obdelovane usedline čiščenja in
mesta uporabe.
§ 2. Predhodno omenjen register odpadnih snovi se najmanj vsak mesec dopolni z najbolj aktualnimi podatki.
§ 3. Kot register odpadnih snovi se lahko uporabi zbirka identifikacijskih obrazcev v skladu s členom 5.1.1.4,
dopolnjeno s podatki iz točke 1 o gibanjih odpadkov, za kar, v skladu s členom 5.1.1.5 4., ni zahtevan
identifikacijski obrazec, ali podatki, ki niso preneseni.
Določila pravilne EURAL kode poteka na podlagi sheme toka na naslednji strani. Več razlage o tem je na
strani 17 na nadaljnjih navodilih pri Evropskem seznamu odpadnih snovi Eural.
Predlagan postopek
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 131 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priporočljivo je, da z naključnimi vzorci zaprosite tudi za dokumente, ki potrjujejo prevoz in obdelavo
odpadnih snovi (identifikacijski obrazci za odpadne snovi v skladu z Vlarea člen 5.1.1.4., tovornimi listi
(CMR-ji), računi,…). Ali so odpadne snovi v različnih dokumentih opisane na isti način? Ali držijo teže?
Registrirani in priznani prenosniki in pretvorniki, ki so na voljo preko interneta www.ovam.be – poglavje
‘Podjetja’ – predmet ‘Odpadne snovi’ (levo na zaslonu). Registrirani prevozniki niso na voljo na
internetu.
5.1.2.8. Izvoz v tujino
Za prevoze odpadnih snovi preko meje velja Evropska direktiva 259/93/EGS (imenovana tudi EVOA direktiva).
Ta Direktiva razlikuje med odpadnimi snovmi, ki so določene za koristno uporabo, in odpadnimi snovmi, ki so
namenjene za odstranjevanje (poglejte Vlarea člen 1.3.1. in 1.4.1.). Odpadne snovi, namenjene za koristno
uporabo, so razdeljene na zelen (najmanj tveganja), oranžen ali rdeč seznam (največ tveganja). Prenos
nekaterih odpadnih snovi preko državnih meja zahteva obvezno najavo.
Postopek najave se uporablja:
→ za prenos odpadnih snovi, ki se v tujini koristno uporabijo in se nahajajo na oranžnem ali rdečem
seznamu,
→ za prenos vseh odpadnih snovi, ki so v tujini odstranjene,
→ za prenos vseh odpadnih snovi, ki se ne nahajajo na zelenem, oranžnem ali rdečem seznamu.
Odpadna snov, ki se ne nahaja na zelenem, oranžnem ali rdečem seznamu, se obravnava kot odpadna snov
z rdečega seznama.
Mešanica odpadnih snovi se obravnava kot odpadna snov z rdečega seznama, če se mešanica sama ne
nahaja na enem od seznamov.
Odpadna snov, ki je sestavljena iz več delov, ki so navedeni posebej na zelenem, oranžnem ali rdečem
seznamu, se obravnava kot odpadna snov z rdečega seznama.
Zelen, oranžen in rdeč seznam so na razpolago na www.emis.vito.be/navigator
Več informacij o uvozu in izvozu odpadnih snovi najdete v OVAM brošuri, ki jo lahko naložite preko spletne
strani OVAM (www.ovam.be).
5.1.2.10. Redčenje odpadnih snovi – Vlarea
Člen 5.2.2.2. Prepovedano je mešati odpadno snov z eno ali več drugimi snovmi z namenom nižje koncentracije
ene ali več v odpadnih snoveh prisotnih snovi,
1° za razredčeno odpadno snov pride v poštev metoda odstranjevanja, ki ni dovoljena za nerazredčeno
odpadno snov,
2° odpadna snov, ki mora biti odstranjena, a se še lahko koristno uporabi,
3° odpadna snov, ki ne pride v poštev, da bi se lahko uporabila ali preoblikovala v sekundarno surovino, ali se
uporabila kot in/ali za oblikovanje sekundarne surovine.
3.2.3. Shema toka
START:
določite izvor in
zunanje značilnosti
odpadne snovi
korak 1
izključno embalaže?
ja
poglavje 15
ne
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 132 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
korak 2
korak 3
poiščite postopek / izvor
v poglavju 1 do 12
in poglavju 17 do 20
najden izvor?
ja
poiščite specifično
kodo odpadka
koda najdena?
ja
razdelitev OK
ne
ne
korak 4
odpadna snov iz
poglavja 13, 14, 15 ali 16?
ja
določite specifično
kodo odpadka
razdelitev OK
ja
določite specifično
kodo odpadka
razdelitev OK
ne
korak 5
selektivno izbran
tok iz
poglavja 20?
ne
korak 6
koda XX YY 99
iz najpomembnejšega
postopka / sektorja
Ljubljana, oktober 2006
KONEC:
naredite eventualno razliko
med nevarnimi in
nenevarnimi
zrcalnimi kodami
Guideline on inspection procedure
Stran - 133 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
5.1.3 Pregled možnih konkretnih ukrepov
5.1: Splošne najboljše razpoložljive tehnologije
Osnovne snovi:
- interna recikliranje čiste odpadne kovine (§ 4.1.4, 4.1.5 in 4.1.6 ),
- ločeno skladiščenje ostankov in odpadnih snovi za omogočanje ponovne uporabe, recikliranja in
odstranjevanja (5.1),
- uporaba embalaže za ponovno uporabo (§ 4.1.7).
5.2: Najboljše razpoložljive tehnologije za livarne železnih kovin
Elektroobločne peči:
- taljenje s penasto žlindro (§4.2.2.2),
- dodatno dovajanje filtrskega prahu v peč, za odpraševalne naprave z večjo vsebnostjo kovin
(§4.9.5.1).
Kupolne peči:
- omejitev tvorbe žlindre z ukrepi in procesnim vodenjem (§ 4.9.3),
- predhodna obdelava žlindre za omogočitev ponovne uporabe, v kolikor obstaja lokalno tržišče za
odlaganje (§4.9.2),
- prestrezanje in zbiranje koksovega grušča (§4.9.4.1).
5.4: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje z izgubljenim jedrom
Z betonom vezane peščene forme
- primarna regeneracija z betonom vezanih peščenih form (§ 5.4 in 4.8.2)
S smolo vezane peščene forme:
- povratno pridobivanje amina iz pralne vode iz mokrega pranja cold-box odpadnega plina, v kolikor
totalni volumen rekuperiranega amina dovoljuje ekonomsko vodenje (§ 4.6.5),
- omejevanje količine naloženega peska, z uporabo strategije regeneracije in ponovne uporabe:
tehnologije za uporabo, navedene glede na tip peska (5.4 in 4.8.4; 4.8.5; 4.8.6; 4.8.7; 4.8.8;
4.8.10; 4.8.11; 4.8.13),
- strjevanje in odstranjevanje nestrjenega cold -box peska in hladno hladilnega jedrnatega peska, v
specifično enoto, minimalna interna recirkulacija 5 - 10 % jedrnatega peska (§ 4.8.11).
5.5: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje v trajne forme
Splošno
- povratno pridobljen pesek iz odstranjevanja jeder, razpoložljiv za ponovno uporabo (§ 4.8.13)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 134 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
6. PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE EMISIJ V ZRAK
6.1. Nadzorovana mesta emisije in veljavni pogoji
Predlagan postopek
Inventarizirajte vsa izvedena mesta emisije.
Navedite, katere naprave so na to priključene in kakšna je njihova razdelitev glede na Vlarem in katere
tehnologije čiščenja (end-of-pipe) se bodo uporabile.
Ocena:
- v kolikor so že bila izvedena merjenja emisije: ocenite frekvenco merjenja, upoštevanje mejnih
vrednosti emisije, izvajanje priznanj/atestov itd.
+ ali obstajajo še drugi parametri, za katere morajo potekati merjenja?
- v kolikor še niso bila izpeljana merjenja emisije: upravljavec lahko pokaže, da merjenja emisije
niso zahtevana (na primer ni možno prekoračenje nivoja količinskega pretoka, izračuni emisije…)
Pod 6.1.2 vnesite v preglednico le neusklajenosti (prekoračitve mejnih vrednosti emisije, ne-priznani
izvajalec, nezadostna merilna frekvenca,…).
Ocena upoštevanja mejnih vrednosti emisije
Pomembne točke:
- enote
- suh ali moker plin
- referenčna vrednost kisika ER= EM * ((21-OR)/(21-OM))
z:
EM = izmerjena emisija
ER = emisija, ki se nanaša na referenčno vrednost
OR = referenčna vsebnost kisika
OM = izmerjena vsebnost kisika
Pri uporabi naknadnega izgorevanja je referenčna vrednost kisika = 18 %.
- ne izračunano hlajen zrak ali razredčeni zrak!!
- vedno se lahko obračuna merilna napaka v višini 30 %
Æ z drugimi besedami (izmerjena vrednost * 0,7) < mejna vrednost emisije?
6.2. Preprečevanje emisije – najboljše razpoložljive tehnologije
Predlagan postopek
Ocenite ukrepe, ki so bili sprejeti za preprečevanje emisij (end-of-pipe).
Kako se obnašajo emisije glede na emisijske vrednosti, ki so povezane z najboljšimi razpoložljivimi
tehnologijami, objavljenimi v BREF livarnah (poglejte spletno stran z ustreznim členom iz BREF-a)?
Pregled možnih konkretnih ukrepov
5.1: Splošne najboljše razpoložljive tehnologije
Dokončanje livarskih izdelkov
- prestrezanje odpadnih plinov in obdelava s suhim ali mokrim odstranjevanjem prahu (§ 4.5.10.1 4.5.10.2)
5.2: Najboljše razpoložljive tehnologije za livarne železnih kovin
Obdelava železnih kovin:
- prestrezanje in odvajanje odpadnih plinov iz AOD pretvornika s pomočjo strešnega odsesavanja
(§ 5.2 in 4.5.7.1),
- selekcija tehnologije nodularizacije brez proizvodnje dimnega plina, ali prestrezanje MgO-plina s
pokrovom ali zaporo z odsesavanjem ali sesalno kapo z vrečastim filtrom, da je ulovljen prah na
razpolago za ponovno uporabo (§ 5.2 in 4.5.7.2).
Peči z vrtljivim bobnom:
- prestrezanje plina iz peči tesno pri izhodu, naknadno izgorevanje, hlajenje s toplotnim
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 135 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
izmenjevalnikom, čemur sledi odstranjevanje prahu (5.2 in 4.5.5.1),
preprečevanje in omejevanje emisije dioksinov in furanov, s kombinacijo primarnih in/ali
sekundarnih ukrepov (§ 5.2 in 4.5.1.4),
prestrezanje plina iz peči blizu izhoda in odvod preko dimnika.
Elektroobločne peči:
- prestrezanje plinov iz peči s pomočjo sesalnih kap, 'fourth hole' odvajanje ali izolacija peči (§
4.5.3.1),
- hlajenje plinov iz peči in odstranjevanje prahu z vrečastim filtrom (§ 5.2 in 4.5.3.2).
Indukcijske peči:
- uporaba odsesavanja plinov iz peči preko kape, odprtine ali pokrova na vsaki peči in
maksimalizacija lovljenja med celotnim ciklom delovanja (§5.2 in 4.5.4.1),
- suho čiščenje dimnega plina (§ 5.2).
Indukcijske peči:
- čiščenje dimnih plinov s sledilnim prestrezanjem, hlajenjem in odstranjevanjem prahu s pomočjo
vrečastega filtra ali mokrega izpiralnika (§ 5.2 in 4.5.2.1),
- preprečevanje in omejevanje emisije dioksina in furanov, s kombinacijo primarnih in/ali
sekundarnih ukrepov (§5.2 in 4.5.1.4),
- uporaba mokrega izpiralnika za naprave, ki se topijo z bazično žlindro (§ 4.2.1.3).
5.3: Najboljše razpoložljive tehnologije za livarne neželeznih kovin
(pm)
5.4: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje z izgubljenim jedrom
Litje, drobljenje in lomljenje:
- ohišja livarskih in hladilnih cevi in uporaba odsesavanja za serijske livarske cevi (§ 4.5.9.2),
- ohišja izločevalnih rešetk in obdelava odpadnega plina z mokrim ali suhim odstranjevanjem prahu
(§ 4.5.9.3).
Pesek, vezan s smolo za forme
- obdelava odpadnih plinov s cold-box jedrsko proizvodnjo s pomočjo:- adsorpcije na aktivnem
oglju- izgorevanje- kemični izpiralnik- biofilter (§5.4 in 4.5.8.4)
5.5: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje v trajne forme
Splošno
- ohišje iz enote za odstranjevanje jedra in obravnava odpadnih plinov s pomočjo mokrega ali
suhega odstranjevanje prahu (§4.5.9.3)
6.3. Javljanje prekoračitev in preprečevanje emisije pri okoliščinah podjetja, ki so drugačne kot
običajne
Predlagan postopek
Povežite z vprašanji v delu 3.4.
6.4. Bilanca topil
Predlagan postopek
Najprej preverite, če so prisotne aktivnosti, ki spadajo pod rubriko 59.
Če se da, je potrebno letno sestaviti dokument o bilanci topil: je ta popoln, dobro razgrajen in
poudarja, da je treba upoštevati pogoje?
Vlarem II – Poglavje 5.59
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 136 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Člen 5.59.3.2. § 1. Upravljavec mora uradu, ki izvaja nadzor, biti zmožen v vsakem trenutku pokazati, da se
upošteva:
1° mejne vrednosti emisije za odpadne pline, difuzne in celotne mejne vrednosti emisije,
2° zahteve programa redukcije na podlagi priloge 5.59.2,
3° predpise člena 5.59.2.1, § 2.
Priloga 5.59.3 vsebuje direktive za bilanco topil, s čimer se lahko poudari, da so upoštevani ti parametri.
§ 2. Upravljavec na koncu izračuna in prekontrolira letno emisije hlapnih organskih snovi, ki so posledica uporabe
organskih topil. Vsakoletno in najkasneje do 31. marca sestavi za leto, ki sledi letu, ko je prišlo do emisij,
dokument, v katerem so navedeni sledeči podatki:
1° opis obrata, z navedbo vseh potrebnih podatkov, relevantnih za izračun emisij,
2° pregled rezultatov merjenj, izveden v skladu s členom 5.59.3.1 (v kolikor ustrezno),
3° izračun emisijskih vrednosti in kontrola predpisov, navedenih v § 1,
4° Upravljavec priskrbi prepis tega dokumenta uradu, ki izvaja nadzor ali Oddelku za okoljska dovoljenja, ko ta
za to zaprosi.
Letni dokument (člen 5.59.3.2) je najpomembnejši predmet, ki ga je potrebno kontrolirati.
Merjenja nadzorovanih emisij (člen 5.59.3.1)
- Obstoječi obrati: obvezno od 1. januarja 2004
- upoštevanje preteklosti ⇒ priloga 4.4.4 se lahko eventualno uporabi
- v kolikor naknadna obdelava in > 10 kg/h TOC: nepretrgoma
- druga mesta emisije:
- občasno merjenje (3 merilni rezultati na kampanjo -> 3 h?)
- mesečno pri hlapnih organskih snoveh z R-stavki
- polletno pri drugih hlapnih organskih snoveh
- letno s pomočjo optimizacije naknadnega izgorevanja + nepretrgan T° nadzor
- ni meritev: člen 5.59.3.1,§3
6.6. Okoljski kakovostni standardi
Predlagan postopek
Za oceno le-tega lahko dobite informacijo v Poročilu o vplivih na okolje, v drugih izračunih razširjenosti
in/ali merjenjih s strani Flamske okoljske družbe v merilnih postajah, ki se nahajajo v bližini.
6.8. Preprečevanje in zmanjševanje emisij v zrak pri obratih za skladiščenje in pretovarjanje
Predlagan postopek
Povežite z vprašanji v delu 3.4.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 137 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
7. PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE EMISIJ V VODO
7.1. Odpadna voda v podjetju
7.1.3. Samokontrola
Za vprašanja, ki se nanašajo na obveznosti merjenja in evaluacijo rezultatov samokontrole, se lahko uporabi
poseben kontrolni list s pripadajočimi informacijami.
7.1.4. Upoštevanje pravil glede odstranjevanja odpadne vode – kontrola odpadne vode podjetja preko okoljske
inšpekcije
Predlagan postopek
Na področju kontrole celovitega preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vodimo z dobičkom
povezano poskusno kampanjo o učinku očiščene odpadne vode celotnega podjetja v obdobju vsaj 7
dni (tako, da so na razpolago vsaj podatki o dobičku teh 7 dni - poglejte tudi pri ravnotežju vode), pri
čemer je vsaj trikrat vzet in analiziran zajemni vzorec + mešalni vzorec.
Parametrski paket : ZS, BZV, CZV, nitrat, nitrit, Kjeldahl-N, amoniakalni-N, celotni-P, MAK, PAK,
fenolen, dopolnjeno z dovoljenimi parametri (na primer kovine, kloridi, sulfati, fluoridi,…). Predlog v
povezavi z optimalno uporabo razpoložljivega proračuna: ‘osnovni parametri’ se analizirajo na vseh
stopnjah, ‘ostali’ parametri se analizirajo le za določene postavke (selekcija narejena preko TA, na
osnovi izkušenj in znanja podjetja).
7.1.5. Najboljše razpoložljive tehnologije – Splošni ukrepi za preprečevanje in minimalizacijo snovi, ki
onesnažujejo vodo
Predlagan postopek
Za oceno vidikov najboljših razpoložljivih tehnologij so dodatno potrebne še dopolnilne informacije. Pri
tem med drugim uporabite podatke iz inventarizacije za čiščenje vode in predelavo usedline. Te
podatke je moč primerjati med različnimi (analognimi) podjetji in s podatki v BREF-u.
Pregled možnih konkretnih ukrepov
5.1: Splošne najboljše razpoložljive tehnologije
Splošno
- prestrezanje odpadne vode iz utrjenih površin in uporaba ločevanja olja na sistemu za
prestrezanje, za odvajanje v površinsko vodo (§ 4.6.4)
- čiščenje odpadne vode iz mokrih čistilnih sistemov dimnega plina in drugih tokov odpadne vode (§
4.6.2 in 4.6.3)
5.5: Najboljše razpoložljive tehnologije za litje v trajne forme
HPDC (High-Performance Distributed Computing)
- prestrezanje izplakovalne vode v krogotok odpadne vode za nadaljnjo obdelavo (§ 5.5)
- prestrezanje tekočine, ki pušča iz hidravličnih sistemov, v krogotok odpadne vode za nadaljnjo
obdelavo: z ločevanjem olja in destilacijo, vakuumskim izparevanjem ali biološko razgradnjo (§
4.6.4 in 4.6.6)
7.1.8. Preprečevanje emisij pri okoliščinah podjetja, ki so drugačne kot običajne in pri nesrečah
Predlagan postopek
Ta vprašanja je treba oceniti v povezavi z vprašanji v delih 3.3 in 3.4 navodil.
7.2. Hladna voda
7.2.4. Upoštevanje pravil odvajanja – kontrola hladne vode s strani okoljske inšpekcije
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 138 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Predlagan postopek
V okviru IPPC kontrole odvzamemo vsaj en količinski vzorec vseh hladilnih vod podjetja (in prav tako
tudi zajete vode, da se omogoči eventualna uporaba delta principa).
Parametrski paket: parametri dovoljenj, tako za hladno vodo, kot za odpadno vodo podjetja (vzrok:
če, tudi če naključno, se odvede (delni) tok odpadne vode podjetja preko hladne vode, se to lahko
odkrije z analizo za podjetje specifičnih parametrov, ki običajno v parametrih dovoljenj preprečujejo
odvajanje odpadne vode podjetja) + pesticidi (lahko so odvisni od snovi, ki jih podjetje dodaja hladni
vodi).
7.3. Standardi kakovosti okolja
Predlagan postopek
Za ocenjevanje vpliva odvajanja podjetja na standarde kakovosti okolja, je potrebna informacija o
situaciji odvajanja (predvsem ne preko čistilnih naprav kanalizacijske vode) in o prevzetem vodnem
toku (kakšen okoljski - kakovostni cilj ima ta vodni tok, kakšne koncentracije so izmerjene pred in po
odvajanju podjetja).
Vse izmerjene omrežne podatke Flamske okoljske družbe najdete na njihovi spletni strani:
www.vmm.be.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 139 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
8. PREPREČEVANJE IN ZMANJŠEVANJE EMISIJ V TLA IN PODTALNICO
8.1. Splošno
Orientacijska raziskava tal je obvezna:
O pri prenosu, zaprtju obrata ali zaustavitvi delovanja,
A pri prenosu, zaprtju obrata ali zaustavitvi delovanja, in
vsakih dvajset let (poglejte člen 4, § 1, 1°, v sklepu), prvič najpozneje 31. decembra 2003,
B pri prenosu, zaprtju obrata ali zaustavitvi delovanja, in
vsakih deset let (poglejte člen 4, § 1, 2°, v sklepu), prvič najpozneje 31. decembra 2001,
C pri prenosu, zaprtju obrata ali zaustavitvi delovanja, in
vsakih pet let (poglejte člen 4, § 1, 3°, v sklepu), prvič najpozneje 31. decembra 1999.
Člen 7, § 3 o strokovnjakih za sanacijo tal: V kolikor Javna flamska družba za odpadke meni, da obstajajo
resni napotki, da onesnaženje tal lahko prekorači standarde za sanacijo tal ali grozi, da jih bo prekoračilo, se
izvede opisna raziskava tal.
8.2. Pridobivanje podtalnice
Vlarem II – Poglavje 5.53
Člen 5.53.1.2. Pridobivanje podtalnice je načrtovano, spremenjeno, izgrajeno in raziskovano v skladu
s pravili ustreznih strokovnjakov. Potrebno se je izogniti vsakemu onesnaževanju podtalnice, tako med
polaganjem, kot tudi med uporabo.
Shema izdelave nadzorne komore
Pomembne točke:
1. jašek je dostopen (pomembno za vzdrževanje in izvedbo meritev),
2. nadzorna komora: pokončna zazidana ali zacementirana robna konzola naokrog in popolnoma zaprt
kovinski pokrov z obrobo,
3. pokrov jaška nad cevjo jaška,
4. ravna nedeformirana cev (minimalni premer 18 mm) v izvrtani luknji z zapornim čepom
merjenje nivoja podtalnice, tako v mirovanju, kot v toku, vedno mora biti možnost meritve v jašku črpalke,
5. merilnik pretoka:
- namestitev merilnika pretoka pred prvo izhodno točko;
- namestitev merilnika glede na kodeks dobre prakse (merjenje celotne prostornine, zadostna ravna cev
spredaj/zadaj, previdnostni ukrepi, izklapljanje/spreminjanje/resetiranje ni možno);
- možno odčitavanje proizvajalca glede na znamko, leto izgradnje, številko izdelave, smer toka,
maksimalen delovni tlak, če je višji kot 10 barov, na merilnikih mrzle vode tudi meteorološki razred in
nominalna merilna zmogljivost, certifikatska oznaka modela, znak žiga,
6. pipa za odvzeme vzorca za merilnikom pretoka.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 140 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
8.3. Preprečevanje in zmanjševanje emisij v tla in podtalnice v proizvodne prostore
Več informacij v povezavi s tem delom najdete v poglavju 6 v BREF-u LVOC (Large Volume Organic
Chemicals) (strani 136-137). Za zaščito tal in podtalnice pred onesnaževanjem so najboljše razpoložljive
tehnologije kombinacija ali selekcija različnih tehnologij, kot je, utrjena podlaga v proizvodnem prostoru, zaščita
pred prenapolnitvijo, nadziranje kakovosti podtalnice, odkrivanje puščanj, razpoložljivost materiala za
prestrezanje, in ostalo.
Primeri možnih sredstev in postopkov:
☼ odvajanje P1 ali P2 izdelkov v premične posode poteka ali na prostem ali v zaprtem prostoru s podom, ki
tesni tekočino in ni gorljiv in je opremljen s prestrezno napravo za po nesreči popackane snovi in tekočine,
ki puščajo; naprava za prestrezanje, ne neposredno ali posredno v povezavi z javno kanalizacijo,
površinsko vodo, jaškom ali slojem podtalnice (Vlarem II člen 5.17.1.16),
☼ preprečevanje packanja in puščanja z omejevanjem purgiranja, pretovarjanja in odvzemanja vzorcev,
☼ proizvodni prostor opremljen z neprepustnimi podi in sistemom za prestrezanje,
☼ uporaba posod za kapljanje, kjer je potrebno in med vzdrževalnimi deli,
☼ preprečevanje puščanja in emisij med čiščenjem,
☼ odvajanje čistilne vode v sistem procesne vode ali v sistem prestrezanja,
☼ konstrukcija cevnih sistemov tako, da se prepreči puščanje v tla in podtalnico (navedene povezave,
omejevanje količine prirobnic in loput…,)
☼ opremljenost z materiali za prestrezanje (absorpcijska sredstva - posode za kapljanje - …), ki jih je, v
primeru puščanja, možno hitro uporabiti.
Nadzorni in vzdrževalni programi:
☼ ukrepi za zagotovitev efektivnega nadzora nad različnimi prostori in skladiščnimi prostori obrata; zgradbe,
posode, obrobe, naprave itd., morajo biti v brezhibnem stanju; vsaka pomanjkljivost, zaradi katere je
ogrožena zaščita človeka in okolja, mora biti nemudoma odpravljena (Vlarem II člen 5.17.1.14),
☼ program vzdrževanja in nadzor: nadzor puščanja pri aparaturah / ceveh / loputah / prirobnicah / posodah /
rezervoarjih (vizualno – inšpekcijski pregledi - količine izdelkov – …),
☼ kontrola sistemov prestrezanja (vsebina - tesnitev): nadzor, sistemi odkrivanja…
8.4. Preprečevanje in zmanjševanje emisij v tla in podtalnico v obratih za skladiščenje in pretovarjanje
Namen tega dela kontrole je ugotoviti, če je upravljavec izvedel potrebne ukrepe, da se izognemo packanju
izdelka, izgubam pri puščanju in puščanju v tla in podtalnico, in nezgodnim emisijam v tla in podtalnico ter da
se izognemo onesnaževanju tal in podtalnice.
Za to je bila izvedena analiza možnih vzrokov in posledic, identificirani so bili preprečevalni in zaščitni ukrepi v
Vlarem II in BREF Skladiščenje. Analiza je v nadaljevanju na kratko opisana za rezervoarje in za obrate za
pretovarjanje.
V navodilih so odstopanja strukture analize in efektivna kontrola ukrepov razdeljeni na 2 dela: kontrola papirjev
glede dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah in zakonskih dokumentov (prisotnost, potrebna
vsebina,…) () in verifikacija na terenu (). S kombinacijo obeh delov pridobimo popolno sliko glede
preprečevalnih in zaščitnih ukrepov.
Puščanje in izločanje iz rezervoarja po nesreči
Preprečevalni ukrepi (vzroki):
- preprečevanje prevrnitve rezervoarja
zaradi slabega koncepta ali
konstrukcije
Tveganje:
- preprečevanje prevrnitve rezervoarja puščanje ali
zaradi pogrezanja
izločanje
- preprečevanje prevrnitve rezervoarja izdelka iz
zaradi korozije ali erozije
rezervoarja
- prenapolnjenost rezervoarja
- preprečevanje prevrnitve rezervoarja
zaradi prenizkega ali previsokega
pritiska
Ljubljana, oktober 2006
Zaščitni ukrepi:
- pravočasno odkritje puščanja
- preprečevanje širjenja nevarnih snovi v
tla in/ali podtalnico
- v kolikor pride do puščanja, preprečite
nadaljnje onesnaževanja tal in
podtalnice
Guideline on inspection procedure
Stran - 141 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Puščanje in izločanje iz obratov za pretovarjanje po nesreči
Zaščitni ukrepi:
Preprečevalni ukrepi (vzroki):
- pravočasno odkritje puščanja
- preprečevanje korozije ali poškodbe
- preprečevanje širjenja nevarnih snovi v
cevi
tla in/ali podtalnico
- preprečevanje gibanja vozila
Tveganje:
- preprečevanje manipulativnih napak
puščanje ali - v kolikor pride do puščanja, preprečite
nadaljnje onesnaževanja tal in
- preprečevanje napačne ocene
izločanje
podtalnice
prostega mesta v rezervoarju
izdelka iz
- preprečevanje praznjenja v napačen
obrata za
rezervoar
pretovarjanj
- preprečevanje vpliva vozila na
e
napravo ali na drugo vozilo
- preprečevanje prenapolnjenja
tovornjaka
- preprečevanje puščanja pri
razrahljanih ceveh
8.4.1. Površinsko skladiščenje tekočin
Koncept in realizacija rezervoarja in opreme
Dokumenti z natančnimi kriteriji:
- Poročila, atesti,… priznanih strokovnjakov so dovolj razločna in razširjena, da je iz zapisa jasno,
da so zakonski predpisi upoštevani. (Vlarem II člen 1.3.3.2)
- Iz atestov je razvidno, katera dovoljena konstrukcijska koda je bila uporabljena. (Vlarem II člen
5.17.3.2 in priloga 5.17.2)
- Odkrivanje puščanja je obvezno pri posodah z dvojnimi stenami, ki niso v zbiralnih posodah. To
odkrivanje puščanja mora biti s skladu s prilogo 5.17.2 v Vlarem II. (Vlarem II člen 5.17.3.1)
- V povezavi s tem se za odkrivanje puščanj uporabijo sledeče metode (BREF Skladiščenje
4.1.5.4.4 A-D):
☼ sistem odkrivanja puščanja tipa “Release Prevention Barrier System”
☼ kontrole inventarja
☼ akustični signali
☼ sistem nadzora talnih hlapov
- Pri načrtovanju se upošteva (a) specifične lastnosti nevarnih snovi, (b) podatke o izkušnjah in (c)
zaščito pred odstopajočimi procesnimi pogoji. (BREF Skladiščenje 5.1.1.1)
- Nadaljnje je potrebno upoštevati sledeče ukrepe, da se prepreči korozija (BREF Skladiščenje
5.1.1.3):
☼ katodična zaščita
☼ preprečevanja vdora deževnice ali podtalnice
☼ korozijski inhibitorji
☼ drenaže (odstranjevanje akumulirane vode)
- Tesnitev cevi je zagotovljena. Z drugimi besedami, na voljo je atest, ki navaja, da so cevi
primerne za navedene tlake in temperature in so prav tako kompatibilne s prisotnimi snovmi.
(Vlarem II člen 5.17.1.4.§1)
- Nedostopne cevi morajo biti položene v jašek, ki je napolnjen s finozrnatim inertnim materialom.
Ta jašek mora tesniti tekočine in imeti nagib proti prestreznemu jašku, ki tesni tekočine. Na voljo
je atest, ki kaže, da je ta pogoj izpolnjen. (Vlarem II člen 5.17.1.4.§2).
- Ta sistem sme biti zamenjan z alternativnim sistemom, ki poleg preprečevanja onesnaževanja tal
in/ali podtalnice nudi enaka zagotovila, kot ta sistem in je priznan s strani strokovnjaka za okolje.
Ta atest je na vpogled pri TA.
8.4.2. Obrati za skladiščenje in pretovarjanje
Koncept in realizacija obrata za skladiščenje in pretovarjanje
Dokumenti z natančnimi kriteriji:
- Poročila, atesti,… priznanega strokovnjaka so dovolj jasni in razločni, da je iz napisanega
razvidno, da so upoštevani zakonski predpisi. (Vlarem II člen 1.3.3.2)
- Tesnitev cevi je zagotovljena. Z drugimi besedami, na voljo je atest, ki navaja, da so cevi (še
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 142 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
posebej fleksibilne cevi in druge napeljave in cevi za pretovarjanje) primerne za navedene
tlake in temperature in so prav tako kompatibilne s snovmi za pretovarjanje. (Vlarem II člen
5.17.1.4)
Mesto postavitve mora imeti zadostno nosilno moč. Na voljo je atest, ki to dokazuje. (Vlarem
II člen 5.17.1.17).
Prisotna je inštrumentacja (razvidno na shemah), ki preprečuje prekomerno napolnitev:
merjenja nivoja, neodvisen alarm visokega nivoja, samozapiralne lopute pri visokem nivoju.
(BREF Skladiščenje 5.3.2.1, poglejte tudi del o rezervoarju)
Opomba: Samozapiralne lopute, v kolikor so prisotne, morajo biti vgrajene v procesni design
po toku navzgor, tako da zapiranje loput nima vpliva na tok navzgor (BREF Skladiščenje
5.3.2.1, poglejte tudi del o rezervoarju).
Operacije
Dokumenti z natančnimi kriteriji:
- Vsaka izvedba polnjenja poteka pod nadzorom upravljavca ali njegovega podrejenega.
Nadzor mora biti organiziran tako, da je možno kontrolirati operacijo polnjenja in je možno v
primeru nezgode nemudoma poseči. (Vlarem II člen 5.17.1.17.3°)
- Potrebne ročne intervencije pri alarmu so določene, na voljo so ustrezni postopki. (BREF
Skladiščenje 5.1.1.3)
- Na voljo so navodila/operacijski postopki, ki preprečujejo prekomerno napolnitev med
polnjenjem rezervoarja. Zagotovljeno je, da je na voljo zadosti praznega prostora za sprejem
polnjenja serije. (BREF Skladiščenje 5.3.2.1, poglejte tudi del o rezervoarju)
- Popackane, lahko tudi razredčene, onesnažujoče snovi se odstranijo v skladu z veljavnimi
pravili. (Vlarem II člen 4.1.7.3)
- Prevzete tekočine se odstranijo v skladu z določili, še posebej glede odstranjevanja odpadnih
snovi. (Vlarem II člen 5.17.1.17.6°)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 143 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
9. OBVLADOVANJE NESREČ
9.1. Splošno
Namen je ugotoviti, če upravljavec (na sistematičen način) upošteva potrebne ukrepe za omejitev posledic
nesreč. Pri tem je potrebno poudariti nezgodne emisije, tako imenovane okoljske nesreče.
Izvajanje potrebnih ukrepov implicira, da potekajo identifikacija, analiza in ocena možnih scenarijev nesreče in
da se na osnovi tega določijo intervencijske strategije, intervencijski in nujni ukrepi. Scenariji nesreč in
intervencijske strategije so najpogosteje vključene v poslovno interni načrt za izredno stanje.
Dejansko obstaja močna povezava s sestavnim delom 3.4 ‘Preprečevanje nesreč’ v navodilih. Določila
preprečevalnih ukrepov in intervencijskih strategij, intervencijskih in nujnih ukrepov poteka praviloma na osnovi
enake identifikacije, analize in ocene možnih scenarijev nesreče.
Predlagan postopek
Raziščite ta vidik, izhajajoč iz konkretnega scenarija nesreče, na primer izbranega na osnovi javljanja
dogodkov iz preteklosti. Raziščite tako sistemske vidike (potrebni postopki…), kot tudi učinkovito
izvedbo.
Upravljavca o tem obvestite. V navodilih je navedenih nekaj vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti,
najsi bo med informiranjem ali pa med dodatnim krogom vprašanj po informiranju. V kolikor je
potrebno, dopolnite z ugotovitvami na terenu.
Natančni kriteriji scenarijev nesreče:
-
Scenariji obsegajo zagotovo nezgodne emisije, ki lahko povzročijo onesnaževanje, med drugim
tekočinske madeže, ki so lahko povod za onesnaževanje tal ali za širjenje v kanalizacijo,
podtalne vode, površinske vode ali sosednje površine. (Vlarem II člen 4.1.3.4 in člen 4.1.5.3.)
Natančni kriteriji intervencijske strategije in ukrepi v sili:
-
Določijo in upoštevajo se potrebni ukrepi za odkrivanje in alarmiranje grozeče nevarnosti.
Določanje in nameščanje intervencijskih sredstev poteka v dogovoru z lokalnimi gasilci. (Vlarem
II člen 4.1.3.2)
Potrebni ukrepi, ki preprečujejo širjenje sproščenih nevarnih snovi v okolje (tla, podtalna ali
površinska voda, zrak), so določeni in upoštevani: nepropustni podi, sistemi za prestrezanje,
zaščita kanalizacije za deževnico, vodne zavese…
Nezgodno razširjene tekočine na noben način ne smejo biti odvedene direktno v podtalnico,
javno kanalizacijo, vodni tok ali v katero koli zbirališče površinskih voda. (Vlarem II člen 4.1.3.3)
Natančni kriteriji postopka obveščanja:
-
-
Župan in Oddelek okoljske inšpekcije sta nemudoma obveščena o dogodku in o (predvidenih)
ukrepih pri resni oviri ali škodi, ali grozeči nevarnosti za okolje.
Druge osebe, ki lahko, kot posledica emisije, utrpijo škodo, so nemudoma obveščene z navedbo
ukrepov, ki jih lahko izvedejo, da preprečijo nevarnosti, oziroma, jih zamejijo. To določilo pa prav
tako ne velja, ko so predpisi določeni s strani zvezne vlade in uporabni na področju civilne
zaščite.
Če lahko emisija pomeni nevarnost za poškodbo čistilne naprave odpadne vode, upravljavec
nemudoma opozori nadzornika zadevne naprave.
V kolikor čistilno tehnični ukrepi naprave izpadejo, zaradi motnje ali drugega vzroka, ali ko so
zaradi nekaterih razlogov prekoračene vrednosti emisije in imisije, upravljavec o tem nemudoma
obvesti nadzornega uradnika.
9.2. Preprečevanje in nadzorovanje požara
Cilj tega dela kontrole je ugotoviti, če je upravljavec izvedel potrebne ukrepe za preprečitev požara in omejil
posledice tega za človeka in okolje.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 144 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Požar je kompleksen fenomen, ki se ga med drugim da opisati s pomočjo ognjenega trikotnika. Požar lahko
nastane le, v kolikor so naslednji trije elementi istočasno prisotni:
- gorljiva snov, ki je lahko tako plin, tekočina ali trdna snov,
- oksidacijsko sredstvo, največkrat kisik (vsebnost kisika v zraku je približno 21 %),
- vnetljiva energija, ki izvira iz zunanjega plamena, iskrice ali toplotnega vira.
Ti trije elementi so predstavljeni v obliki trikotnika, ‘ognjenega trikotnika’.
Tako gorljiva snov, vnetljivi vir kot prisotni kisik, morajo ustrezati določenim pogojem, da pride do povzročitve
požara. Vsakič, glede na tip gorljive snovi, bo količina oksidacijskega sredstva in vnetljive energije, ki je
potrebna za nastanek požara, različna.
Sredstva za preprečevanje in nadzorovanje požarov morajo vedno ustrezati enemu od elementov ognjenega
trikotnika. Na osnovi analize vzrokov in posledic se identificirajo potrebna sredstva za preprečevalno požara in
boj proti požaru v Vlarem II in BREF Skladiščenje.
V navodilih se efektivna kontrola ukrepov razdeli na 2 dela: kontrolo papirjev najboljših razpoložljivih tehnologij
in zakonskih dokumentov (prisotnost, potrebna vsebina,…) () ter verifikacijo na terenu (). S kombinacijo
obeh delov se pridobi popolna slika potrebnih sredstev za preprečevanje požara in sredstev za boj proti
požaru.
Testiranje dokumentov
Natančni kriteriji električne naprave (AREI):
-
Obstaja poročilo o letnem testiranju s strani priznane organizacije za visoko napetost.
Nizka napetost se testira vsaj vsakih 5 let s strani priznane organizacije. Poročilo o testiranju se
lahko predloži.
Natančni kriteriji preprečevanje požara:
-
-
-
Za skladiščenje in obdelavo eksplozivnih, zelo lahkih in rahlo vnetljivih in vnetljivih izdelkov je s
strani Tehnične delovne inšpekcije potrjen aktualen načrt preprečevanja hrupa. Vse (električne)
aparature znotraj con, kjer (lahko) vlada nevarnost eksplozije, so prilagojene za zahteve, kot je
navedeno v načrtu. (Vlarem II člen 5.17.1.9)
Potrebni ukrepi, še posebej ozemljitve, materiali brez iskric, prilagojene dejavnosti pri
pretovarjanju in nameščanju…, so izvedeni, da se preprečijo nevarne elektrostatične pošiljke pri
skladiščenju in obdelavi eksplozivnih, zelo lahkih in rahlo vnetljivih in vnetljivih izdelkov. (Vlarem
II člen 5.17.1.7) Ti ukrepi so določeni v ustreznih navodilih.
V območjih z vnetljivim ozračjem se upošteva prepoved nošenja oblačil in obutve, ki lahko
povzročijo preskok isker. (Vlarem II člen 5.17.1.7)
Natančni kriteriji registra shranjenih nevarnih izdelkov:
-
Ti podatki so shranjeni tako, da je možno vsak trenutek določiti v podjetju prisotno količino
nevarnih izdelkov glede na upravljavca.
Ta register ali alternativni nosilec informacije na mestu mora biti na razpolago za kontrolnega
uradnika in gasilsko službo.
Natančni kriteriji ocene sredstev za preprečevanje požarov pri skladiščenju P1/P2- izdelkov v
parkih rezervoarjev:
-
Prisotna je vsaj ena za okoliščine ustrezna in prirejena inštalacija za peno in/ali gasilna ali
hladilna naprava, določena v dogovoru z gasilsko službo.
Prisotna je zadostna količina vode za gašenje, da je možno rezervoarje dovolj dolgo škropiti
in/ali hladiti.
Delovanje gasilnih ali hladilnih naprav mora biti pri izpadu električna toka avtomatično zaščiteno
z alarmno napravo ali podobnimi napravami. (Vlarem II člen 5.17.3.13)
Verifikacija na terenu
Natančni kriteriji prepovedi kajenja:
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 145 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
-
Prepoved je prikazana na vsakem vhodu (vključno s privezi).
Prepoved velja za celotno področje podjetja ali prepoved je navedena v višini nevarnih območij.
Natančni kriteriji glede sredstev za boj proti požaru:
-
Gasilni aparati so jasno označeni.
Dobro delovanje gasilnih naprav se redno kontrolira (kontrolne nalepke).
Vodne napeljave in hidranti so enostavno prepoznavni (rdeče barve) in zaščiteni pred korozijo,
zmrzovanjem (so zakopani dovolj globoko, ogrevani, suh sistem...) in mehansko škodo (promet
za cesti, posledice eksplozij...).
Na voljo je zadostna količina vode za gašenje: velik rezervoar vode in/ali naravna rezerva (kanal,
tok...). Sesalna točka za vodo za gašenje iz naravne rezerve je zaščitena pred zajemanjem
delčkov. Pri uporabi vodnega rezervoarja je potrebno redno kontroliranje zaloge.
Prisotnost zadostne zaloge gasilne pene. Zaloga se redno kontrolira. Izbrana gasilna pena ob
uporabi ne pomeni dodatne obremenitve za okolje.
Gasilski prostor, črpalke vode za gašenje, in podobno, se nahajajo v stavbi, ki je odporna na
eksplozijo in požar in izven vsakršnega območja nevarnosti (vsaj 30 m od najbližjega tveganja
požara).
Na voljo je dovolj hidrantov (v območju 50 m vsakega tveganja požara). Prisotni so razpršilniki,
mobilni ali fiksni monitorji za hlajenje določenih sestavnih delov naprave.
Na smotrno izbranih mestih so nameščeni gasilni aparati. Gasilni aparati so na razpolago vsaj pri
obratih za pretovarjanje, črpalkah, v skladišču in pri premičnih posodah in pri zbiralnih posodah.
Natančni kriteriji glede dostopnosti rezervoarjev:
- Dostop do rezervoarjev in postaj za pretovarjanje mora biti dovolj širok, da je možen dostop
intervencijskih vozil. Stopnja naklona ne sme biti previsoka (maksimalno 6 %).
- Dostop do rezervoarjev in postaj za pretovarjanje je možen iz dveh različnih smeri (da se
zagotovi dostop pri različnih smereh vetra) brez neoznačenih slepih ulic (v kolikor ni možno
obračanje na koncu ulice).
- Vsak rezervoar ima eno prosto stran, ki je dostopna s poti (razen za skupino manjših
rezervoarjev), torej maksimalno 2 rezervoarja drug ob drugem v vrsti.
- Obstaja prometni načrt z (vsaj na tleh) označenimi skladovnicami in z območji za parkiranje, tako
da vsi dostopi, ki so potrebni za gašenje požara, ostanejo prosti.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 146 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Priloga 8.8
Primer izpolnjenega zapisnika inšpekcijskega pregleda/tehničnega pregleda naprave na kraju
samem v cementarni podjetja: Zaščita pred imisijami …
Priloge:
1. Izvlečki iz odločb
Udeleženi organi:
1. Podatki o napravi
XXX
XXX
Cementarna
Firma:
Sedež:
Naprava:
Organ za izdajo
dovoljenja:
Občina:
Šifra občine:
Št. upravljavca:
Proizvodna enota/Št.
lokacije:
Št. naprave:
Deli naprav in stranske naprave:
Zap. št.
1.
2.
Oznaka
Cementarna
Kamnolom
2. Preverjanje upoštevanja pogojev iz odločb
Preverijo se pogoji iz spodaj navedene odločbe. Pogoji, katere se je preverilo, in rezultat tega
preverjanja so označeni v izvlečkih iz odločb (Priloga 1) (označeni deli).
Datum odločbe
Številka odločbe
Izvlečki iz odločbe (številke strani)
3. Preverjanje naprave
Zap. št. Kratka oznaka
2.1
2.2
Rezultat
4. Ostalo, npr. spoznanja z ogleda naprave, druge pripombe
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 147 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Zap. št. Kratka oznaka
4.1
Rezultat
4.2
4.3
5. Priprava potrebe po ukrepanju na podlagi tehničnega pregleda
Odločba z
dne
Pogoj
Potreba po ukrepanju
6. Sprememba pogojev
Odločba z
dne
Pogoj
Potreba po ukrepanju
Za zapisnik
Inšpektorat
Sprejel/-a v vednost
Upravljavec naprave
.........................................................
Datum, podpis
.........................................................
Datum, podpis
Priloga: Izvlečki iz odločb
Kazalo:
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 148 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Uvodna pripomba:
Izhodiščno dovoljenje za cementarno XXX
in
znatna sprememba cementarne XXX
• s povečanjem proizvodne kapacitete z … t/d na … t/d,
• z zamenjavo satelitskega hladilnika z rešetkastim hladilnikom,
• z zamenjavo elektrofiltra z napravo z vrečastim filtrom (odpraševanje peči),
• z rekonstrukcijo toplotnega izmenjevalnika,
• z zamenjavo ventilatorjev peči,
• z dozirnim mestom za sekundarna goriva,
• s povečanjem in spremembo uporabe sekundarnih goriv,
• s postavitvijo novih cementnih silosov;
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 149 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
ODLOČBO
I.
Dovoljenje po Direktivi o celovitem preprečevanju in nadzorovanju
onesnaževanja (IPPC)
1.
Predmet dovoljenja
…
2.
2.1
Načrtna dokumentacija za dovoljenje – obseg dovoljenja
Načrtna dokumentacija
V nadaljevanju navedena dokumentacija je sestavni del te odločbe in vključuje opombe organa za
izdajanje dovoljenj.
Dokumentacija obravnava ukrepe v skladu s to odločbo in je obvezujoča le, če ne nasprotuje spodaj
navedenim ugotovitvam in dodatnim pogojem.
•
2.2
2.2.1
Vlogo dovoljenja z dne 10.03.2006 sestavlja 5 registratorjev (dopolnitev dokumentacije vloge z dne
06.04.2006). Vloga v osnovi obsega naslednje:
1.1
topografsko karto M 1:5000,
1.2
katastrski načrt,
1.3
tokovno shemo proizvodnje,
1.4
splošen opis obratovanja in postopkov,
1.5
podatke o povečanju zmogljivosti,
1.6
tehnične podatke – podjetje Scheuch,
1.7
seznam uporabljanih odpadkov,
1.8
načrt virov emisij,
1.9
tabelaričen seznam virov emisij,
1.10
podatke o dobavnih poteh, o obratovalnih časih naprav, predelavi in odstranjevanju
odpadkov ter o zaščiti pred hrupom.
Obseg dovoljenja – osnovni podatki o napravi
Obratovalni časi:
Cementarna
Polni obratovalni čas; tudi ob nedeljah in praznikih
Kamnolom
Izključno ob delavnikih, od 6:00 do 22:00 ure
2.2.2
Gorilna moč toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči … t/d klinkerja. Kurilna moč toplotnega
izmenjevalnika-rotacijske peči ne sme preseči skupno … MW, ne glede na delež običajnih oz.
sekundarnih goriv.
Opozorilo: Nadaljnje podatke o napravah in projektiranju za obratovanje cementarne in
kamnoloma pripadajočih delov naprav in stranskih naprav, je treba vzeti iz vloge dovoljenja; so del
tega dovoljenja.
OK: Vpogled v zapisnik peči
2.2.3
2.2.4
Kot običajna goriva se lahko uporabijo
zemeljski plin,
petrolkoks z največ 5 mas. % žvepla.
OK: Vpogled v zapisnik peči
Sekundarna goriva
Delež sekundarnih goriv pri kurilni moči toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči skupno ne sme
preseči … % trenutno obratovane celotne kurilne moči. Delež nevarnih odpadkov poleg tega ne
sme preseči skupaj 40% posamezne kurilne moči. Naslednja sekundarna goriva pri tem ne smejo
preseči maksimalnih deležev, navedenih v tabeli. Pri manjši zmogljivosti peči (< … MW) je treba
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 150 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
maksimalno količino sekundarnih goriv zmanjšati sorazmerno v razmerju z obratovano kurilno
močjo/maks.
Delež celotne
Sekundarno gorivo
Maks. količina v t/h Mesto dodajanja
(glede na polno
kurilne moči v %
obremenitev)
…
Poleg zgoraj omenjenih odpadkov se lahko uporablja odpadke z visoko kurilno vrednostjo iz
proizvodnje kamene volne ter uporabljeno aktivno oglje, izključno kot interno nastal odpadek
(pribl. 6 t/letno). Te odpadke je treba zmleti v mlinici premoga skupaj s petrolkoksom.
Opozorilo:
Izračun posameznih dopustnih maksimalnih količin sekundarnih goriv v odvisnosti s spodnjo
kurilno vrednostjo sekundarnih goriv in obratovane kurilne moči mora biti narejen avtomatsko z
računalnikom za kurilno moč.
Pri avtomatskem izračunu dopustnega deleža sekundarnih goriv je treba vsakič uporabiti trenutno
spodnjo kurilno vrednost Hu goriva (npr. lastna analiza). Pri … je treba uporabiti spodnjo kurilno
vrednost Hu 27 MJ/kg.
OK: Vpogled v zapisnik peči
2.2.5
Sekundarne surovine
Kot sekundarno surovino se lahko uporablja škajo iz železarstva kot dodatek jeklu. Škajo se
zmelje v mlinicah surovin skupaj s surovim materialom (delež … težni odstotek %).
OK: Vpogled v zapisnik peči
2.2.6
Podatki o vrečastem filtru za odpraševanje peči
Proizvajalec
Površina filtra
Število modulov
Število filtrirnih cevi
Dolžina cevi
Premer cevi
Filtrirni medij
2.2.7
Hladilnik klinkerja
Hladilnik klinkerja je sestavljen iz delov naprave hladilnika klinkerja z drobilcem klinkerja in vrečastim
filtrom s toplotnim izmenjevalnikom zrak-zrak.
Podatki za hladilnik klinkerja z valjčnim drobilnikom
Nazivna kapaciteta
Hladilna površina
Nameščena količina hladilnega zraka
Kapaciteta drobilnika in transportne
naprave za klinker
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 151 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Vrečasti filter s toplotnim izmenjevalnikom zrak-zrak
Podatki za vrečasti filter
Vsebnost prahu v surovem plinu
Vsebnost prahu v čistem plinu
Pretok zraka hladilnega zraka
Temperatura odpadnih plinov
Filtrni medij
OK: Kontrola stalnih zapisov
2.2.8
3.
3.1
Seznam virov emisij: glejte prilogo
Dodatni pogoji
Ohranjanje čistosti zraka
3.1.1
Zahteve za zmanjševanje emisij
3.1.1.1
Vse naprave in njihovi deli, pri katerih se v postopku obratovanja izloča prah oz. pri katerih se v
zunanji zrak lahko izloča prah, še zlasti
•
•
transporterji (npr. trakovi, korčni elevatorji in polži) vključno s presipnimi in oddajnimi mesti,
sušenje z mletjem, drobilniki, mlinice, rešetke, silosi, naprave za polnjenje in naprave za
prekladanje,
se morajo zasnovati v zaprti izvedbi oz. se morajo čim bolje ograditi in opremiti z ustreznimi
odsesovalnimi napravami.
Če pride pri instalaciji odsesovalnih naprav do sprememb podatkov o emisijah v primerjavi z
dokumentacijo vloge (npr. količin odpadnega zraka), se mora o tem nemudoma pisno obvestiti
organ za izdajanje dovoljenj.
OK: Kontrola z ogledom na kraju; netesnosti niso bile ugotovljene
3.1.1.2
Prašnata onesnaževala iz zajetih virov emisij (glej načrt virov emisij v prilogi) se morajo izločiti s
kakovostnimi odpraševalnimi napravami (filtrskimi izločevalniki).
Odpraševalne naprave morajo biti zasnovane tako, da jih odpadni zrak ne more zaobiti.
Odpraševalne naprave morajo biti dimenzionirane tako, da lahko zajamejo in predelajo vsa
prašnata onesnaževala odpadnega zraka pri polni moči obratovanja naprav.
OK: Kontrola z ogledom na kraju; netesnosti niso bile ugotovljene
3.1.1.3
Stopnja izločanja odpraševalnih naprav za zgoraj navedene vire emisij se mora določiti tako, da
prašnate emisije v odpadnem zraku nikoli ne presežejo 20 mg/m3.
Navedena vrednost velja za odpadni zrak pri normnih pogojih 1.013 mbar, 273 K, suh.
OK: Vpogled v izjavo o garanciji izdelovalca filtra
3.1.1.4
Instalirane odsesovalne in filtrirne naprave se morajo vzdrževati in obratovati v skladu s Smernico
VDI 2264 »Obratovanje in vzdrževanje filtrirnih naprav«. Filtrirne naprave je treba redno vizualno
pregledovati. V primeru, da se opazijo prašnate emisije, se morajo ustrezne naprave takoj preveriti
in po potrebi popraviti. V ta namen je treba imeti na zalogi zadostno število novih vrečastih filtrov.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 152 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Vsi pregledi in vzdrževalna dela se morajo zapisovati v dnevnik obratovanja, ki ga je treba predložiti
na zahtevo organa za izdajo dovoljenj.
OK: Vpogled v obratovalni dnevnik, nadomestne filtrne cevi na razpolago
3.1.1.5
Prašnati delci, ki jih izločajo odpraševalne naprave, se morajo prek zaprtega skladiščnega in
transportnega sistema vračati v proizvodnjo.
OK: Ogled na kraju
3.1.1.6
Očiščen odpadni zrak se mora na prosto izločati skozi dimnike, katerih izpust se nahaja vsaj tri
metre nad streho oz. najvišjim robom posamezne naprave (višine izpustov glej načrt virov emisij v
prilogi).
Izpust dimnikov ne sme biti pokrit. Za zaščito pred padavinami se lahko namesti deflektor.
OK: Ogled na kraju
3.1.1.7
Vozne poti in površine industrijskega kompleksa na področju naprav morajo biti izvedene iz kritja iz
bitumena, iz cementnega betona ali podobnega materiala, ki lahko zadržijo obremenitev vozil.
Utrjene površine in posamezne obratovalne naprave je treba redno čistiti, da ne pride do vrtinčenja
prahu.
OK: Ogled na kraju
3.1.2
Mejne vrednosti emisij
3.1.2.1
Toplotni izmenjevalnik-rotacijska peč mora obratovati tako, da v očiščenem odpadnem zraku
1.
nobena dnevna povprečna vrednost ne preseže naslednjih emisijskih mejnih vrednosti:
a)
celotni prah
… mg/m³
b)
organske snovi, izražene kot celotni ogljik,
… mg/m³
c)
d)
e)
f)
g)
h)
2.
plinaste anorganske klorove spojine,
izražene kot klorovodik,
… mg/m³
plinaste anorganske fluorove spojine,
izražene kot fluorovodik,
… mg/m³
žveplov dioksid in žveplov trioksid,
izražen kot žveplov dioksid,
… mg/m³
dušikov monoksid in dušikov dioksid,
izražen kot dušikov dioksid
… mg/m³
živo srebro in njegove spojine,
izraženo kot živo srebro
… mg/m³
ogljikov monoksid
… mg/m³
nobena polurna povprečna vrednost ne preseže naslednjih emisijskih mejnih vrednosti:
a)
celotni prah
… mg/m³
b)
organske snovi, navedene kot celotni ogljik,
… mg/m³
c)
Ljubljana, oktober 2006
plinaste anorganske klorove spojine,
izražene kot klorovodik,
Guideline on inspection procedure
… mg/m³
Stran - 153 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
d)
e)
f)
g)
h)
3.
4.
plinaste anorganske fluorove spojine,
izražene kot fluorovodik,
… mg/m³
žveplov dioksid in žveplov trioksid,
izražen kot žveplov dioksid,
… mg/m³
dušikov monoksid in dušikov dioksid,
izražen kot dušikov dioksid
… mg/m³
živo srebro in njegove spojine,
izražene kot živo srebro
… mg/m³
ogljikov monoksid
… mg/m³
nobena povprečna vrednost, ki je izmerjena pri odvzemu vzorca, ne preseže naslednjih
emisijskih mejnih vrednosti:
a)
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,
talij in njegove spojine, izražene kot Tl,
skupno … mg/m³
b)
antimon in njegove spojine, izražene kot Sb,
arzen in njegove spojine, izražene kot As,
svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,
krom in njegove spojine, izražene kot Cr,
kobalt in njegove spojine, izražene kot Co,
baker in njegove spojine, izražene kot Cu,
mangan in njegove spojine, izražene kot Mn,
nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,
vanadij in njegove spojine, izražene kot V,
kositer in njegove spojine, izražene kot Sn,
skupno … mg/m³
c)
arzen in njegove spojine, izražene kot As,
benzo(a)piren,
kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,
kobalt in njegove spojine, izražene kot Co,
krom in njegove spojine, izražene kot Cr,
skupno … mg/m³
nobena povprečna vrednost, ki je izmerjena pri odvzemu vzorca, ne preseže emisijske
mejne vrednosti, ki je za dioksine in furane določena v Evropski direktivi o sežiganju
odpadkov – podana kot skupna vrednost v skladu s postopki iz Evropske direktive o
sežiganju odpadkov – in ki znaša … ng/m³;
in
5.
nobena polurna povprečna vrednost ne preseže emisijske mejne vrednosti za benzen, ki
znaša … mg/m³. Želena vrednost za benzen je masna koncentracija … mg/m³.
OK: Kontrola stalnih emisijskih zapisov
3.1.2.2
Emisijske mejne vrednosti (masne koncentracije) iz točke 3.1.2.1 se nanašajo na prostornino
dimnega plina pri normni temperaturi 273 K in tlaku 1013 kPa ter po korekciji za vsebnost vodnih
hlapov in pri referenčni vsebnosti kisika 10 % v odpadnem plinu (referenčna vsebnost kisika).
OK: Kontrola poročila o kalibraciji
3.1.2.3
Pri ovrednotenju izmerjenih vrednosti je treba upoštevati, da se lahko izmerjene vrednosti za snovi, katerih emisije se zmanjšajo in omejijo s pomočjo čistilnih naprav za odpadne pline (tukaj: celotni prah, dioksini in furani ter težke kovine v skladu z Evropsko direktivo o sežiganju odpadkov ra-
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 154 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
zen živega srebra, NOx pri obratovanju naprave SNCR) izračunajo samo za čase, ko leži izmerjeni delež kisika nad referenčnim deležem kisika.
3.1.2.4
V točki 3.1.2.1 navedene emisijske mejne vrednosti za dušikov monoksid in dušikov dioksid,
izražen kot dušikov dioksid, veljajo do 30.10.2007. Do tega datuma je treba emisije NOx s
pomočjo primarnih ukrepov (npr. plamenskega hlajenja, enakomernost dodajanja goriv itd.) še
dalje zmanjševati. Od 31.10.2007 dalje mora toplotni izmenjevalnik-rotacijska peč obratovati tako,
da pri emisijah dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izraženega kot dušikov dioksid, v
očiščenem odpadnem plinu
a)
b)
nobena dnevna povprečna vrednost ne preseže
emisijske mejne vrednosti
in nobena polurna povprečna vrednost ne preseže
emisijske mejne vrednosti
… mg/m³
(glejte opombo)
… mg/m³
(glejte opombo)
OK: Kontrola stalnih emisijskih zapisov
3.1.2.5
…
3.1.2.6
… mora obratovati tako, da so v očiščenem odpadnem plinu upoštevane naslednje emisijske
mejne vrednosti za celotni prah:
Polurna povprečna vrednost:
… mg/m3
OK: Kontrola emisijskih poročil (posamezne meritve)
3.1.2.7
...
3.1.2.8
...
3.1.2.9
Naprave za segrevanje termo olja
3.1.2.10
Kotlovnica v kamnolomu
Kurilna moč naprave znaša … kW. Naprava sme obratovati samo na kurilno olje EL in tako, da
število saj 1 in izguba odpadnega plina … % nista presežena.
OK: Kontrola dobavnic o kurilnem olju
3.1.2.11
Kotlovnica v …
Kurilna moč naprave znaša … kW. Naprava sme obratovati samo na zemeljski plin in tako, da
izguba odpadnega plina … % ni presežena.
OK: Ogled na kraju
3.1.3
Zahteve za odvajanje odpadnih plinov
3.1.3.1
Očiščeni odpadni plini iz toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči se morajo v vseh obratovalnih
načinih (združeno, polovično oz. direktno obratovanje) odvajati skozi …- metrski dimnik.
OK: Ogled na kraju
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 155 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.1.3.2
Notranji premer dimnika na izpustu v skladu z vlogo ne sme preseči … m.
OK: Ogled na kraju
3.1.3.3
Očiščeni odpadni plini iz hladilnika klinkerja morajo biti odvedeni skozi dimnik višine najmanj … m.
Notranji premer dimnika na izpustu ne sme v skladu z vlogo preseči vrednosti … m.
OK: Ogled na kraju
3.1.3.4
...
3.1.4
Obratovanje naprav z vrečastim filtrom za odpraševanje odpadnih plinov
rotacijske peči in hladilnika klinkerja
3.1.4.1
Za zagotavljanje pravilnega obratovanja vrečastih filtrov (rotacijska peč in hladilnik klinkerja) je
treba izvesti naslednje preventivne ukrepe:
•
•
nadziranje delovanja naprav za izločanje, npr. s pomočjo nadziranja števila obratov na
zapornicah,
nadziranje nivoja polnjenja v zbiralnikih za prah v posameznih filtrirnih komorah.
V primeru prekoračitve dovoljenih mejnih vrednosti se mora na mestu, kjer se stalno nekdo
nahaja, vklopiti alarm.
OK: Ogled na kraju
3.1.4.2
Stanje loput za sveži zrak (odprta/zaprta) na obeh vrečastih filtrih je treba neprestano preverjati in
beležiti.
Časi, ko so bile lopute za sveži zrak odprte, je treba vključiti v letno poročilo o emisijah.
OK: Vizualna kontrola loput za sveži zrak; preverjanje letnega emisijskega poročila oz.
dosedanjih emisijskih zapisov
3.1.4.3
Za oba vrečasta filtra je treba izdelati navodilo za obratovanje, v katerem so poleg navodil za
namensko uporabo (npr. zagoni in ustavitve, čiščenje, zamenjava gibkih cevi, vzdrževanje)
navedeni tudi
•
•
ukrepi v primeru nevarnosti (javljanje alarma, protipožarna zaščita),
ter v katerem je določeno, da se v skladu z navedbami proizvajalca – toda najmanj enkrat
letno – preveri delovanje varnostnih priprav naprav z vrečastim filtrom (naprave za procesno
krmiljenje, zapore) oz. da se priprave preverijo na brezhibno stanje ter da se o kontrolnih
pregledih vodijo zapisniki.
Upoštevajte Smernico VDI 2264 »Zagon, obratovanje in vzdrževanje filtrirnih naprav za izločanje
plinastih in prašnatih snovi iz plinskih tokov«.
OK: Ogled na kraju; vpogled v poslovnik
3.1.4.4
Merilne, krmilne in regulirne naprave (naprave za procesno krmiljenje) za varno obratovanje obeh
vrečastih filtrov je treba v skladu z VDI/VDE 2180 razdeliti na zaščitne, nadzorne in obratovalne.
Zaščitne naprave se npr. klasificirajo in ustrezno izvedejo v okviru pogovora o varnosti v skladu z
EN 61508-5/DIN V 19250. Zaščitne naprave za procesno krmiljenje se morajo na tokovnih
shemah R+I ustrezno označiti. Glede na možne nevarnosti je treba izpolniti potrebne pogoje za
varno delovanje – tj. z izbiro ustreznih komponent in ustreznim ožičenjem.
OK: Ogled na kraju; izpraševanje odgovornih
3.1.4.5
Izpad vrečastega filtra (odpraševanje peči)
V primeru izpada enega od obeh vrečastih filtrov (npr. zaradi okvare ventilatorja) se mora takoj
zaustaviti dovajanje goriva in moke.
⇒ Izpad filtrirne komore
Če rotacijska peč med izpadom ene filtrirne komore obratuje dalje, veljajo določbe iz točke 3.1.2.1
(Motnje obratovanja).
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 156 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Na razpolago je treba imeti dovolj nadomestnih filtrirnih cevi. Za druge zahteve glejte točko
3.1.5.2.21.
OK: Ogled na kraju; kontrola sprejetih določil
3.1.4.6
Upravljalno osebje se mora s pomočjo navodil za obratovanje pred zagonom in tudi letno
usposabljati. Usposabljanje se mora dokumentirati.
OK: Vpogled v dokumente
3.1.4.7
Pristojno gasilsko službo je treba (npr. v okviru vaj) seznaniti o novem vrečastem filtru in
nevarnostih požara, ki jih prinaša.
OK: Informiranje pri gasilskem društvu
3.1.5
Merjenje in nadzorovanje
3.1.5.1
Merilno mesto
3.1.5.1.1
Za izvajanje stalnih meritev in posameznih meritev v odpadnem plinu rotacijske peči, hladilnika
klinkerja, mlinic cementa in pakirnice cementa je treba ob uskladitvi z uradno določenim inštitutom
(v nadaljevanju merilni inštitut) zagotoviti ustrezna merilna mesto. Pri tem je treba upoštevati
zahteve iz Smernice VDI 4200 (december 2000). V kolikor to ni možno (npr. dolžina merilnega
območja), mora primerno merilno mesto določiti merilni inštitut ob uskladitvi z organom za izdajo
dovoljenj.
OK: Vpogled v potrdilo merilnega inštituta
3.1.5.1.2
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, imeti mora varne delovne ploščadi, prometne poti morajo biti
lahko dosegljive in oblikovane tako, da so omogočene reprezentativne in neoporečne meritve.
OK: Vpogled v potrdilo merilnega inštituta
3.1.5.2
Stalne meritve
3.1.5.2.1
V očiščenih odpadnih plinih toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči je treba masne
koncentracije naslednjih emisij
a)
celotni prah,
b)
žveplov dioksid in žveplov trioksid, izražena kot žveplov dioksid,
c)
dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid 2
d)
živo srebro in njegovo spojine, izražen kot živo srebro,
e)
celotni ogljik in
f)
ogljikov monoksid
stalno določati, beležiti in ocenjevati.
Nadalje je treba za ocenitev s pravili skladnega obratovanje stalno določati, zapisovati in
ocenjevati naslednje obratovalne velikosti (referenčne velikosti)
g)
h)
i)
j)
k)
volumen kisika (O2) v odpadnih plinih,
temperature odpadnih plinov,
volumski pretok odpadnih plinov,
vsebnost vlage in
tlak odpadnega plina, če ta ni stalno konstanten 3,
kakor tudi temperature sinterskih con in temperature na ciklonu 5.
OK: Nadzor stalnih emisijskih zapisov
3.1.5.2.2
2
3
Če je iz bodočih posameznih meritev v odpadnem plinu rotacijske peči razvidno, da prihaja do
emisij plinastih anorganskih klorovih spojin, izraženih kot klorovodik v znatnem obsegu, je treba
Če se na podlagi posameznih meritev pri kalibraciji pokaže, da je delež dušikovega dioksida pri emisijah dušikovega
oksida pod 10 %, potem se stalno merjenje dušikovega dioksida opusti in odobri dologačnje deleža z izračunom.
Če se je pri prvi kalibraciji merilne opreme izkazalo, da je tlak odpadnih plinov konstanten, potem se lahko stalne
meritve tlaka odpadnih plinov opustijo.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 157 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
predelati merilno opremo za stalno ugotavljanje emisij plinastih anorganskih klorovih spojin, izraženih kot klorovodik.
OK: Nadzor merilnih poročil o posameznih meritvah
3.1.5.2.3
Pretok sekundarnih goriv, ki so navedena v pogoju točke 2.2.4, je treba gravimetrično stalno določati in beležiti.
Urni pretok je treba zapisati. Te zapiske je treba shraniti za najmanj 5 let in jih na zahtevo
posredovati organu za izdajanje dovoljenj.
OK: Nadzor stalnih obratovalnih zapisov
3.1.5.2.4
Poleg tega je treba stalno evidentirati procentualni celotni delež sekundarnih goriv pri posameznih
kurilni moči, kot tudi procentualni delež posameznih sekundarnih goriv pri posameznih kurilni
moči. Procentualni skupni delež sežganih nevarnih odpadkov je treba ločeno prikazati.
OK: Nadzor stalnih obratovalnih zapisov
3.1.5.2.5
V očiščenem odpadnem plin hladilnika klinkerja je treba masno koncentracijo emisij skupnega
prahu stalno zajemati, registrirati in ocenjevati. Poleg tega je treba določiti, registrirati in oceniti
naslednje potrebne obratovalne (referenčne) veličine za ocenitev ustreznega obratovanja
a)
b)
c)
c)
temperature odpadnih plinov,
volumski pretok odpadnih plinov,
vsebnost vlage,
tlak odpadnih plinov.
Za to je predvidena ustrezna merilna oprema.
Opomba:
Stalno merjenje obratovalnih parametrov ni potrebno, če vgrajena merilna oprema že kaže
normirane merilne vrednosti ali pa imajo ti parametri, na podlagi izkušenj, zelo mala nihanja. To je
treba organu za izdajo dovoljenj dokazati s kalibriranjem z ustreznimi merilnimi postopki. V tem
primeru je treba računalnik merilne vrednosti parametrirati z ugotovljenimi, najbolj neugodnimi
vrednostmi kot stalna vrednost (Worst-Case).
OK: Nadzor stalno zajetih obratovalnih podatkov
3.1.5.2.6
3.1.5.2.7
…
...
3.1.5.2.8
Pri vgradnji in obratovanju stalno delujoče merilne in analitske opreme je treba upoštevati
naslednje:
a)
Vgradnja merilne in analitske opreme mora potekati v skladu s Smernico VDI 3950.
O tem je treba organu za izdajo dovoljenj predložiti ustrezno potrdilo, ki ga izdaja pristojni
deželni organ ali po deželnem pravu določen inštitut za umerjanje (v nadaljevanju inštitut za
umerjanje).
Mesto vgradnje merilne in analitske opreme, kakor tudi njihov tip in merilno območje in
območja prikaza, morajo biti jasno razvidni iz tega potrdila.
OK: Preverjanje potrdila inštituta za kalibriranje
b)
Merilno in analitsko opremo lahko upravlja samo ustrezno usposobljeno strokovno osebje ob
upoštevanju proizvajalčevih navodil za uporabo.
c)
Za redne preglede merilne in analitske opreme je treba skleniti pogodbo o vzdrževanju.
Takšna pogodba ni potrebna, če upravljavec razpolaga s kvalificiranim osebjem in
ustreznimi napravami za vzdrževanje.
OK: Preverjanje pogodbe o vzdrževanju
d)
...
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 158 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
e)
f)
3.1.5.2.9
O vseh delih na merilni in analitski opremi je treba voditi kontrolno knjigo, ki jo je treba na
željo organa za izdajo dovoljenj tudi predložiti. Nadalje mora dokumentiranje kakovosti po
odseku 7 DIN EN 14181 (QAL 3) potekati na kontrolnih kartah ali s pomočjo programske
opreme.
OK: Vpogled v kontrolno knjigo in dokumentacijo o zagotavljanju kakovosti
...
...
3.1.5.2.10 Ko so ukrepi spreminjanja zaključeni, mora inštitut za umerjanje umeriti merilno opremo, ki se jo
uporablja za stalno ugotavljanje emisij.
Inštitut za umerjanje mora umerjanja ponoviti pri znatni spremembi načina obratovanja toplotnega
izmenjevalnika-rotacijske peči, vključno s pripadajočimi napravami za čiščenje odpadnih plinov ali
merilno opremo, in sicer vsakokrat po poteku treh let.
Umerjanje mora biti izvedeno v skladu z DIN EN 14181 (september 2004).
O rezultatih umerjanja mora inštitut za umerjanje pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950.
Ta poročila mora upravljavec poslati organu za izdajo dovoljenj v elektronski obliki (z uporabo
programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje dvanajst tednov po
umerjanju.
Opomba: Verzija VDI 3950, izdaja 1 – 3 je trenutno v postopku prilagajanje na DIN EN 14181 in
se bo združila v smernico VDI 3950 (novo).
OK: Preverjanje kalibracijskih poročil
3.1.5.2.11
3.1.5.2.12
3.1.5.2.13
3.1.5.2.14
...
...
…
Vse merilne vrednosti, ki nastanejo v obratovalnem času toplotnega izmenjevalnika-rotacijske
peči, je treba z ozirom na čas zajeti in zapisati.
Signale stanj o začetku in koncu obratovalnih časov, to pomeni za začetek in konec zapisovanja
računalnika za merilne vrednosti, je treba pravočasno pred prvim zagonom spremenjenega
toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
OK: Preverjanje zajetih in zabeleženih merilnih vrednosti
3.1.5.2.15 Zapise stalne merilne opreme je treba hraniti najmanj 5 let in na zahtevo predložiti organu za
izdajo dovoljenj.
OK: Zapisi se hranijo
3.1.5.2.16 ...
3.1.5.2.17 Med obratovanjem toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči se iz merilnih vrednosti izračuna
polurna povprečna vrednost za vsake naslednje pol ure in preračuna na referenčno vsebnost
kisika v skladu z dodatnimi določili iz točke 3.1.2.2.
Iz polurnih povprečnih vrednosti se za vsak dan določi dnevna povprečna vrednost, nanašajoča se
na dnevni obratovalni čas. Za določanje veljavne dnevne vrednosti ni treba upoštevati največ pet
polurnih povprečnih vrednosti v nekem poljubnem dnevu zaradi nedelovanja ali vzdrževalnih del
na sistemu za opravljanje stalnih meritev. Zaradi nedelovanja ali vzdrževalnih del na sistemu za
opravljanje stalnih meritev se ne sme upoštevati največ 10 dnevnih povprečnih vrednosti letno.
Zato je treba delati ustrezna beleženja preko računalnika za merilne vrednosti.
OK: Zapisovanje poteka strokovno
3.1.5.2.18 …
3.1.5.2.19 ...
3.1.5.2.20 O rezultatih stalnih meritev enega koledarskega leta je treba narediti ocenitve (letno poročilo o
emisijah snovi) in jih v roku treh mesecev po poteku posameznega koledarskega leta predložiti
organu za izdajo dovoljenj.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 159 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Vrsto in način ocenitev je treba uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
OK: Preverjanje poročil
3.1.5.2.21 ...
3.1.5.2.22 Obratovalno osebje mora s signali za motnje (optičnimi in akustičnimi) nemudoma opozoriti na
motnje v obratovanju toplotnega izmenjevalnika-rotacijske peči, vključno z pripadajočimi
napravami za čiščenje odpadnih plinov, ki lahko privedejo do preseganj emisijskih mejnih
vrednosti kot tudi do nedoseganj temperature sinterskih con 1300 °C in najnižje temperature na 5.
ciklonski stopnji.
Merilno opremo za stalno ugotavljanje emisij (masnih koncentracij) in pogojev zgorevanja
(temperatura sinterskih con, najnižja temperatura 5. ciklonske stopnje) je treba opremiti z
indikatorji mejnih vrednosti, ki ob vsakem preseganju neke določene polurne povprečne vrednosti
kakor tudi ob preseganju najnižje temperature v kontrolnem pultu, sprožijo optičen in akustičen
signal.
Pri tehnično neizogibnih izpadih obeh vrečastih filtrov (odpadni plin peči ali hladilnik klinkerja)
nadaljnje obratovanje posamezne naprave ne sme preseči štirih zaporednih ur in 60 ur v enem
koledarskem letu. Omejitev emisij za celotni prah pri tem ne sme preseči masne koncentracije 150
mg/m3 odpadnega plina, izmerjenega kot polurna povprečna vrednost.
OK: Signali o motnji aktivirani
3.1.5.3
Občasne meritve
3.1.5.3.1
...
3.1.5.3.2
V odpadnih plinih emisijskih virov CR … je treba prvič v letu … in nato vsakič po poteku treh let
ponavljajoče s strani uradno priznanega merilnega inštituta ugotoviti, ali so upoštevane v pogoju
3.1.2.7 določene emisijske omejitve za celotni prah.
OK: Merilno poročilo preverjeno
3.1.5.3.3
Pri pripravah in opravljanju meritev je treba upoštevati naslednje: …
3.1.5.3.4
Za meritve za določanje masnih koncentracij snovi po pogoju iz točk 3.1.5.3.1 črka c) do e) z
izjemo benzo(a)pirena, znaša čas vzorčenje najmanj pol ure; naj ne znaša več kot dve uri.
3.1.5.3.5
Za meritve za določanje masnih koncentracij dioksinov in furanov ter benzo(a)pirena naj čas
vzorčenja znaša najmanj šest ur; naj ne znaša osem ur.
3.1.5.3.6 Meritve za določanje masnih koncentracij dioksinov in furanov morajo potekati v skladu s standardom
Norm DIN EN 1948 del 1-3 (maj 1997).
Meja dokazljivosti uporabljenega analitskega postopka naj za v Direktivi o sežiganju odpadkov
imenovane poliklorirane dibenzo diokside in dibenzo furane ne znaša več kot 0,005 nanogramov
na kubični meter odpadnih plinov .
3.1.5.3.7
Določanje masnih koncentracij organskih snovi, izraženih kot celotni ogljik, mora potekati v skladu
s standardom DIN EN 12619 (september 1999).
3.1.5.3.8
…
3.1.5.3.9
Poročila o rezultatih posameznih meritvah (merilna poročila) mora upravljavec predložiti na
elektronskem mediju (ob uporabi programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakič
najkasneje osem tednov po meritvah.
OK: Merilna poročila so bila posredovana v roku
3.1.5.3.10 …
3.1.5.3.11 Upoštevanje zahtev iz točk 3.1.2.9 – 3.1.2.11 je treba dokazati z meritvami okrajne dimnikarske
službe ali uradno pooblaščenega merilnega inštituta. O rezultatu meritev je treba pripraviti potrdilo
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 160 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
po vzorcu Priloge IV ali V 1. BImSchV. Upoštevane zahtev mora potekati z vsakoletnimi meritvami.
OK: Potrdilo je na razpolago
3.2
Uporaba odpadkov kot sekundarno gorivo ali sekundarna surovina
3.2.1
Splošno
3.2.1.1
Uporabijo se lahko izključno odpadki – vključno … – z navedenimi omejitvami (tukaj: …), ki so
predstavljeni v spodnji tabeli in označeni s šifro odpadka glede na Uredbo o evropskem seznamu
odpadkov (Klasifikacijski seznam odpadkov EWC):
Šifra odpadka
3.2.1.2
Pojmovanje odpadka
Dodajanje sekundarnih goriv po pogoju iz 2.2.4 se lahko izvede šele, ko znaša proizvodna moč
klinkerja več kot 50 % dovoljene količine in je temperatura sintranja več kot 1.350 °C. Dodajanje
sekundarnih goriv preko peči lahko dodatno poteka le takrat, ko znaša temperatura na ciklonu X
najmanj … °C. Uporabiti se morajo ustrezni merilni in zaporni instrumenti.
S pomočjo avtomatiziranih priprav se mora zagotoviti, da je šaržiranje rotacijske peči s sekundarnimi
gorivi možno šele, ko znaša temperatura sintranja > 1.350°C,
• da se lahko šaržiranje rotacijske peči s sekundarnimi gorivi izvaja samo tako dolgo, dokler se
ohranja temperatura sintranja,
• da dodajanje sekundarnih goriv preko peči poteka le takrat, ko znaša temperatura sinterskih con
najmanj 1.350°C in temperatura na ciklonu X najmanj …°C,
• da se šaržiranje rotacijske peči s sekundarnimi gorivi ob preseganju stalno nadzorovanih
emisijskih mejnih vrednosti celotnega C ali ob izpadu ali motnji vrečastega filtra prekine. Kot
kriteriji za izklop se v skladu z vlogo določijo naslednji parametri:
- polurna povprečna vrednost za prah: > … mg/m3
- polurna povprečna vrednost za celotni C: > … mg/m3
Dodajanje sekundarnih goriv se lahko izvede šele, ko se motnja odpravi.
OK: Nastavljeni parametri so bili preverjeni na ogledu; pogoji zaklepa so bili preverjeni
3.2.1.3
Ravnanje z odpadki mora potekati v skladu z navodili za obratovanje v dokumentaciji vloge.
OK: Vpogled v poslovnik; ravnanje z odpadki je ustrezno
3.2.1.4 …
3.2.1.5 Letno uporabljene vrste in količine odpadkov (vključno s tistimi odpadki, ki so nastali interno in so
bili dovedeni rotacijski peči) se morajo po preteku koledarskega leta, a najkasneje do 28.02.
naslednjega koledarskega leta, skupaj z navedbo obratovalnih ur rotacijske peči v letu, brez poziva
sporočiti organu za izdajanje dovoljenj.
OK: Dokumentacija po pravočasno poslana
3.2.1.6
3.2.1.6.1
Zahteve za prevzem in odstranjevanje odpadkov
Organizacijski načrt
Sestaviti se mora organizacijski načrt, ki se mora redno posodabljati in na zahtevo predložiti
organu za izdajanje dovoljenj.
OK: Organizacijski načrt obstaja
3.2.1.6.2
Pravilnik obratovanja
Podjetje mora izdelati pravilnik obratovanja ali ga, če ta že obstaja, prilagoditi uporabljenim
odpadkom. Pravilnik obratovanja mora vsebovati glavne predpise za obratovalno varnost in red.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 161 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Pravilnik se mora predložiti organu za izdajanje dovoljenj in v primeru sprememb obratovanja
dopolniti.
OK: Poslovnik (pravilnik obratovanja) obstaja
3.2.1.6.3
Priročnik za obratovanje
Podjetje mora izdelati priročnik za obratovanje ali ga, če ta že obstaja, prilagoditi uporabljenim
odpadkom. V priročniku za obratovanje morajo biti navedeni ukrepi, ki so potrebni za pravilno
odstranjevanje odpadkov in varno delo z napravo v času normalnega obratovanja, vzdrževanja in
motenj obratovanja. Potrebni ukrepi se morajo uskladiti z načrti opozarjanja v izrednih situacijah in
načrti ukrepov. Poleg tega mora priročnik za obratovanje definirati interne postopke za ravnanje z
odpadki, ki jih je treba še posebej pozorno nadzirati, ter ukrepe v primeru, da se dostavljeni
odpadki ne ujemajo z navedbami v ustreznih izjavah dokazila o odstranjevanju odpadkov.
V priročniku za obratovanje morajo biti navedene naloge in obseg odgovornosti osebja, delovna
navodila, ukrepi za nadzor in vzdrževanje ter obveznosti glede informacij, dokumentacije in
shranjevanja v skladu z naslednjimi pogoji. V primeru sprememb obratovanja je treba priročnik za
obratovanje dopolniti.
OK: Priročnik za obratovanje obstaja
3.2.1.6.4
Dnevnik obratovanja
Podjetje mora za namene dokazovanja pravilnega obratovanja voditi dnevnik obratovanja.
Dnevnik obratovanja mora zajemati vse podatke, ki so potrebni za uporabo odpadkov, še posebej:
a) dokazila o odstranjevanju odpadkov/poenostavljena dokazila o odstranjevanju odpadkov, ki so
namenjeni sežigu (pripeti jih je treba skupaj z ustreznimi spremnicami/prevzemnimi listi (po
potrebi tudi dobavnimi listi) urejeno zloženi v evidenčnih knjigah b) oz. c),
b) evidenčno knjigo za sprejete in sežgane odpadke – podatki o vrsti, izvoru, količini ter drugi
podatki,
c) evidenčno knjiga za odpadke, ki nastanejo pri obratovanju naprave ter za odpadke, ki so bili
izločeni na kontroli sprejema in se jih odstrani izven naprave,
d) dokumentacijo v primeru, če pride do razlik med dobavljenimi odpadki (sekundarna goriva) in
navedbami v ustreznih izjavah dokazila o odstranjevanju odpadkov ter izvedene ukrepe,
e) posebne dogodke, predvsem motnje v obratovanju vključno z možnimi vzroki in izvedenimi
ukrepi,
f) obratovalne čase in čase mirovanja naprave,
g) rezultate pregledov lastne kontrole in lastnih meritev,
h) vrsto in obseg vzdrževalnih ukrepov,
i) rezultate kontrol delovanja.
Če organ za izdajanje dovoljenj zahteva še dodatna dokazila, se morajo tudi ta vključiti v dnevnik
obratovanja.
Pooblaščenec industrijskega kompleksa za odpad mora dnevnik obratovanja vsaj enkrat tedensko
prepisati. Dnevnik obratovanja se lahko vodi v elektronski obliki. Dnevnik se mora varno hraniti in
preprečiti se mora nepooblaščen dostop. Dnevnik obratovanja mora biti vedno na vpogled in
omogočeno mora biti, da se kadarkoli predloži v čistopisu. Če se evidenčne knjige b) oz. c) vodijo
v elektronski obliki, se je treba o tem dogovoriti z organom za izdajanje dovoljenj.
OK: Dnevnik obratovanja obstaja; vpisovanje poteka skladno s pogoji
3.2.1.6.5 Roki hrambe
3.2.1.6.6
Letni pregled
Upravljavec mora o podatkih dnevnika obratovanja iz točke 3.2.1.6.4 pod črkami b) – f) izdelati
letni pregled, pri črkah b) – d) pa je treba uporabiti šifro odpadka v skladu s Klasifikacijskim
seznamom odpadkov EWC.
Podatke iz točke 3.2.1.6.4 pod črko b) je treba dodatno razdeliti glede na proizvajalce odpadkov.
Po potrebi je treba podatke pod e) in f) ovrednotiti in oceniti.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 162 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Letni pregled je treba v roku 3 mesecev po preteku koledarskega leta predložiti organu za
izdajanje dovoljenj.
OK: Letni pregled je bil predložen v roku
3.2.1.6.7 Izvajanje sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem
3.2.1.6.8
Osebje in pooblaščenec industrijskega kompleksa za odpadke
Podjetje mora imenovati pooblaščenca industrijskega kompleksa za odpadke in o tem pisno
obvestiti organ za izdajanje dovoljenj.
OK: Pooblaščenec za odpadke je bil imenovan in zapisan
3.2.2
Uporaba … materiala in sipkih odpadkov
3.2.2.1
Obseg dovoljenja
...
3.2.2.1.1
Dovoz … materiala in sipkih odpadkov se lahko izvaja samo v zaprtih ali pokritih vozilih. … in
sipki odpadki se morajo dovesti pripravljeni za v peč tj. pripravljeni za pihanje. Glede tega se je
treba posvetovati z dobavitelji in skleniti ustrezne dogovore. Sipki odpadki, med njimi …, se ne
smejo skladiščiti v silosih.
OK: Ogled na kraju
3.2.2.1.2
Deli naprave in priprave skladiščenja, silosa in dozirne naprave, kjer se lahko med delovnim
procesom izloča prah, se morajo ograditi in opremiti z ustreznimi odsesovalnimi napravami.
Prašnata onesnaževala, ki se nahajajo v odpadnih plinih, se morajo izločevati s kakovostnimi
odpraševalnimi napravami. Stopnjo izločanja odpraševalnih naprav je treba določiti tako, da
prašnate emisije v čistem plinu nikoli ne presežejo 20 mg/m3.
OK: Ogled na kraju, naprave so enkapsulirane; izjava o garanciji izdelovalca je bila
predložena
3.2.2.2
Sekundarna goriva in kurjenje
3.2.2.2.1
...
3.2.2.2.2
3.2.2.2.3
…
… in sipki odpadki se morajo vnašati na glavi peči, na glavno kurišče (primarno kurišče).
OK: Ogled na kraju
3.2.2.3
Analize materiala in vhodne kontrole
3.2.2.3.1
Zahteve za kakovost
•
•
•
•
Proizvajalec mešanic sekundarnega goriva mora s pomočjo rednih analiz zagotoviti, da so
dostavljeni … in sipki odpadki na podlagi svojih fizikalnih lastnosti in kemične sestave
primerni za uporabo kot sekundarno gorivo v cementarni.
Pripravljene mešanice goriva ter sipki odpadki morajo k temu izpolnjevati zahteve za kakovost
v skladu s točko 3.2.2.2.2. Tako je treba k vsaki mešanici dobavitelja sekundarnega goriva
priložiti certifikat o mešanici goriva, ki vsebuje podatke o obremenitvi snovi.
Na podlagi pogodbe z dobaviteljem sekundarnih goriv je treba zagotoviti, da se … ali sipki
odpadki predajo cementarni samo, če ustrezajo zahtevam za kakovost po točki 3.2.2.2.2.
Enkrat letno, najkasneje do 28.02., je treba organu za izdajanje dovoljenj v elektronski obliki
(s programsko opremo, ki je uveljavljena na tržišču) predložiti analize dobaviteljev
sekundarnih goriv iz prejšnjega koledarskega leta.
OK: Preverjanje naključnih certifikatov; analize so bile predložene
3.2.2.3.2 Dostavljene mešanice sekundarnega goriva ter sipkih odpadkov se kontrolirajo in dokumentirajo v
skladu z navodili za obratovanje v dokumentaciji vloge. Pri tem je treba upoštevati:
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 163 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
•
O dostavljenih mešanicah se vodi dnevnik obratovanja, ki vsebuje podatke o vrsti goriva (šifra
odpadka), količini materiala, izvoru, prevozniku in dnevu dobave ter deklaraciji šarže z
rezultati preiskav glede šarže.
• Dostavljene mešanice se lahko sprejmejo samo, če podatki v certifikatu ustrezajo zahtevam
za kakovost iz točke 3.2.2.2.2 in če je bilo z vizualnim pregledom ugotovljeno brezhibno
stanje dostavljene mešanice. Pošiljke, ki ne ustrezajo, je treba zavrniti.
• Dnevnik obratovanja in certifikati se morajo hraniti najmanj tri leta po zadnjem vnosu in na
zahtevo organa za izdajanje dovoljenj predložiti. Dnevnik obratovanja se lahko vodi tudi v
elektronski obliki.
• Ko se pokuri … t … materiala oz. sipkih odpadkov, je treba od vsakega dobavitelja vzeti
reprezentativni vzorec. Vzorec mora na parametre iz 3.2.2.2.2 preiskati neodvisni inštitut.
Poleg tega je treba določiti kurilno vrednost Hu. V kolikor analiza pokaže odstopanja od
zahtev za kakovost iz točke 3.2.2.2.2, je treba o uskladitvi potrebnih ukrepov nemudoma
obvestiti organ za izdajo dovoljenj.
• Rezultati analiz iz preteklega koledarskega leta se organu za izdajanje dovoljenj predložijo
vsako leto, najkasneje do 28.02.
OK: Kontrola obratovalnega dnevnika in analiz
3.2.2.3.3 Lasten nadzor v delujočem procesu
•
Za namene lastnega nadzora je treba z avtomatsko napravo za odvzem vzorcev na nekem
ustreznem mestu v dodajanju goriv v glavno kurišče vzeti reprezentativne vzorce in mesečno
analizirati parametre v skladu s pogojev 3.2.2.2.2. Če pride pri analizi do odstopanj od zahtev
za kakovost, ki so določene v točki 3.2.2.2.2, se mora takoj obvestiti organ za izdajanje
dovoljenj in dogovoriti o potrebnih ukrepih. Del mesečnih mešanih vzorcev je treba hraniti kot
rezervni vzorec (2 leti).
• Rezultati analiz iz preteklega koledarskega leta se organu za izdajanje dovoljenj predložijo
vsako leto, najkasneje do 28.02.
OK: Avtomatska naprava za jemanje vzorcev obstaja, analize so bile predložene
3.2.2.3.4
Novo dodajanje posameznih odpadkov k mešanici goriva
3.2.2.3.5
Pri prvi meritvi in ponovnih meritvah (meritvah emisij) je treba uporabljene … materiale in sipke
odpadke pregledati v obsegu analize, ki je določena v točki 3.2.2.2.2.
OK: Kontrola merilnih poročil o emisijah (posamezne meritve)
3.2.2.3.6
Pristojni nadzorni organ je v okviru nadzora naprav upravičen, da 2-krat letno izvede
nanapovedano kontrolo goriva v primerjavi z analizami. Stroške analize nosi upravljavec sam.
OK: Odvzem vzorca opravljen, rezultati analiz ustrezajo
3.2.2.4
Zahteve in pogoji za zaščito pred nevarnostmi
3.2.2.4.1 Za preprečevanje širitve požara na priprave za praznjenje skladiščnega silosa za sekundarna goriva
se na tem področju predvidevajo vodni priključki.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.2
Aktiviranje stacionarne gasilne naprave na razpršeno vodo mora biti mogoče tako v komandnem
pultu kot tudi na območju skladiščnega silosa.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.3
Pri zasnovi gasilne naprave na razpršeno vodo se mora predvideti zadostna količina vode za
gašenje in ustrezen čas gašenja.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.4
Za učinkovito gašenje požara v skladiščnem silosu je treba za gasilno napravo na razpršeno vodo
imeti na zalogi dovolj omočila za primešanje.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 164 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.2.2.4.5
Število, površina in postavitev naprav za odsesavanje dima in toplote v območju skladiščnega
silosa in razkladalne postaje za tovorna vozila ter vrsta, število in postavitev ročnih gasilnih
aparatov v napravi se določijo skupaj s pristojnim organom.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.6
Za zagotavljanje oskrbe z vodo za gašenje je treba v bližini skladiščnega silosa, največ 80 m
stran, postaviti hidrant.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.7 V območjih skladiščnega silosa in transportnih trakov je treba namestiti avtomatske javljalnike požara
z optičnim in zvočnim alarmom na mestu postavitve in v komandnem prostoru.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.8
Razdelitev naprave na območja, kjer obstaja večja nevarnost nastanka eksplozivne atmosfere iz
zraka in prahu, ter zahteve za ta območja se morajo izvesti v skladu z Direktivo o varstvu pred
eksplozijami (Explosionsschutz-Richtlinie).
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.2.4.9
Izdelati se mora načrt gašenja v skladu z DIN 14095 in pravilnik o požarnem redu v skladu z
DIN 14096 in ju predložiti pristojnim organom.
Preverjanje poteka s strani organa za protipožarno zaščito
3.2.3
Uporaba …
3.2.3.1
Obseg dovoljenja in zahteve za kakovost
3.2.3.1.1 Obseg dovoljenja:
Kot dodatna sekundarna goriva se lahko uporabijo …, v nadaljevanju ….
OK: Ogled na kraju
3.2.3.1.2 Sestava …
V dobavljenih … se naslednje masne koncentracije navedenih sestavinah ne smejo prekoračiti. Kurilna
vrednost vsake posamezne dostave mora znašati najmanj 11.000 kJ/kg.
Škodljiva snov
Enota
Klor
mas. %
Žveplo
mas. %
PCB (po DIN EN 12766)
osamezna dostava
mg/kg
Težke kovine:
j (Cd)
mg/kg
rebro (Hg)
mg/kg
Tl)
mg/kg
(As)
mg/kg
(Ni)
mg/kg
c (Pb)
mg/kg
(Cr)
mg/kg
(Cu)
mg/kg
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 165 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
ij (V)
mg/kg
r (Sn)
mg/kg
3.2.3.1.3 Vsak posamezni odpadek …, ki se uporabi pri proizvodnji mešanice goriva, ne sme preseči
naslednjih masnih koncentracij:
• Klor
… mas. %
•
Brom, jod v seštevku
... mg/kg
•
Živo srebro (Hg)
… mg/kg
•
Talij (Tl)
… mg/kg
•
Cd, As, Sb v seštevku
… mg/kg
•
Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn
v seštevku
… mg/kg
Kurilna vrednost vsakega posameznega odpadka mora znašati najmanj 11 MJ/kg.
OK: Rezultati analiz so bili preverjeni
3.2.3.1.4
…
3.2.3.1.5 …
3.2.3.1.6
S pogodbenim dogovorom z dobaviteljem … je treba zagotoviti, da se … predajo cementarni
samo, če so upoštevani pogoji za kakovost iz točk 3.2.3.1.2 in 3.2.3.1.3 ter pogoji iz točke
3.2.3.1.4 (analiza deklaracije). Dobavitelj mora z rednimi analizami zgoraj omenjenih snovi
nadzirati in dokumentirati kakovost predanih ….
OK: Naključno preverjanje analiz deklaracij
3.2.3.1.7
Dobavitelj mora ob vsaki dostavi … priložiti dobavni certifikat, ki vsebuje naslednje podatke:
• poimenovanje šarže (npr. številka),
•
šifre vsebovanih odpadkov
(Abfallverzeichnis-Verordnung),
•
kurilno vrednost Hu,
•
delež klora in žvepla,
•
delež PCB,
•
težke kovine: živo srebro, talij, kadmij, antimon, arzen, svinec, krom, kobalt, baker,
mangan, nikelj, vanadij, kositer.
v
skladu
z
Uredbo
o
klasifikaciji
odpadkov
OK: Certifikat dobavitelj je ustrezen
3.2.3.1.8
...
3.2.3.1.9
O dobavljenem … je treba voditi dnevnik obratovanja, ki mora zajemati naslednje podatke:
• datum dostave, količino,
•
priložen certifikat v skladu s točko 3.2.3.1.7,
•
podpis osebe, ki je upravičena za prevzem,
•
rezultati lastnih analiz.
Dnevnik obratovanja se mora na lokaciji naprave hraniti najmanj pet let po zadnjem vnosu ter se
mora na zahtevo predložiti organu za izdajanje dovoljenj.
OK: Vpogled v dnevnik obratovanja
3.2.3.1.10 Zadržani vzorci
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 166 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
Upravljavec cementarne mora od vsake dostave … vzeti zadržani vzorec, primeren za analizo. Zadržani
vzorci se morajo označiti tako, da je možno nedvoumno določiti, h katerim spremnim listom
sodijo. Hraniti se morajo na ustrezen način.
OK: Skladiščenje zadržanih vzorcev je bilo preverjeno
3.2.3.1.11 …
3.2.3.1.12 ...
3.2.3.2 Zahteve za kurjenje
3.2.3.2.1 Mešanice … se dodajajo na glavi peči skozi glavno kurišče (primarno kurišče).
OK: Ogled na kraju
3.2.3.2.2
…
3.2.3.3
Dostava, skladiščenje in vnos …
3.2.3.3.1
Polnjenje skladiščnega rezervoarja za … se mora izvesti s pomočjo postopka ponovnega
zajemanja odpadnih plinov. Na enak način je treba postopati pri prečrpavanju med rezervoarji.
OK: Ogled na kraju
3.2.3.3.2
...
3.2.3.3.3
Na ceveh za zajemanje odpadnih plinov, ceveh za polnjenje in ceveh za praznjenje je treba
namestiti zaščite pred detonacijo in prebojem plamena.
OK: Kontrola s strani strokovnega organa
3.2.3.3.4
Agregati v skladišču rezervoarjev se morajo zasnovati v izvedbi, ki je zaščitena pred eksplozijo.
OK: Kontrola s strani strokovnega organa
3.2.4
Uporaba …
3.2.4.1
Zahteve za …
3.2.4.1.1
Uporabljajo se lahko … iz predelovalnih obratov, ki so odobreni v državah članicah EU in ki
uporabljajo predelovalne metode 1 do 5 iz Priloge V, poglavja III Uredbe 1774/2002 Evropske
parlamenta in Sveta z dne 03.10.2002 glede higienskih predpisov za živalske stranske proizvode,
ki niso namenjeni človeški prehrani. Dovoljenje za obratovanje in uporabljene predelovalne
metode
se
morajo
pri
vsaki
dostavi
dokazati
na
dobavnicah.
Poleg … se lahko uporabijo tudi jedilne maščobe (odpadne maščobe npr. iz gastronomije).
Dovoljenje se nanaša na odpadke s šiframi ….
OK: Kontrola dobavnic
3.2.4.1.2
Pred prvo predelavo … dobavitelja se mora organu za izdajanje dovoljenj dovolj zgodaj predložiti
naslednje podatke:
•
•
•
•
dobavitelja/prevoznika,
izvor …,
poimenovanje in količino materiala,
podatke glede sterilizacije v skladu s 3.2.4.1.1 pri uporabi ...
Poleg tega mora upravljavec pred prvo uporabo ... vsakega dobavitelja izdelati pregledno analizo
(spodnja kurilna vrednost, delež vode, delež maščobe, delež klora, dušika in žvepla ter naslednje
težke kovine Hg, Tl, Cd, Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn) in jo na zahtevo predložiti organu
za izdajanje dovoljenj. Morebitna preseganja škodljivih snovi iz točke.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 167 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.2.4.1.3
je treba takoj javiti organu za izdajanje dovoljenj. Analize morajo biti narejene v skladu z navodili
za obratovanje v dokumentaciji vloge.
OK: Preverjanje predloženih podatkov in preglednih analiz
3.2.4.1.3
Sestavine … ne smejo (glede na suho maso) preseči naslednjih masnih koncentracij:
Enota
Parameter
(glede na suho
maso)
Žveplo
mas. %
Klor
mas. %
Σ Cd, Tl
mg/kg
Hg
mg/kg
Σ Sb, Ar, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V,
Sn
mg/kg
Maks. deleži
škodljivih snovi
3.2.4.1.4
… se morajo vnašati na glavi peči, na glavno kurišče (primarno kurišče).
OK: Naknadna kontrola
3.2.4.2
Zagotavljanje kakovosti …
3.2.4.2.1
Uporabljene … morajo izpolnjevati zahteve za kakovosti iz točke 3.2.4.1.3. Tako je treba k vsaki
dostavi … priložiti dobavnico, ki vsebuje naslednje podatke:
• dobavitelja/prevoznika,
• izvor …,
• poimenovanje in količino materiala,
• dan dostave.
OK: Ocenitev dobavnic
3.2.4.2.2
Ob dostavi … se morajo izvesti naslednje vhodne kontrole:
•
•
kontrola dobavnice s strani osebja,
tedensko jemanje naključnega vzorca vsakega dobavitelja. Del naključnih vzorcev se
združi v četrtletne vzorce in preveri na naslednje parametre:
o spodnja kurilna vrednost,
o delež klora,
o delež žvepla,
o delež dušika,
o težke kovine: Hg, Cd, Tl, Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn.
V primeru prekoračitve maksimalnih vrednosti iz točke 3.2.4.1.3 je treba takoj obvestiti organ za
izdajanje dovoljenj in ga seznaniti z izvedenimi ukrepi.
3.2.4.2.3
3.2.4.2.4
Dobavnice in rezultati analiz se morajo priložiti dnevniku obratovanja. Dnevnik obratovanja in
dobavnice se morajo na lokaciji naprave hraniti vsaj pet let po zadnjem vnosu in na zahtevo
predložiti organu za izdajanje dovoljenj. Dnevnik obratovanja se lahko vodi tudi v elektronski
obliki.
OK: Vpogled v dnevnik obratovanja
Podatki o letno pokurjenih vrstah in količinah … se morajo po preteku koledarskega leta brez
poziva posredovati organu za izdajanje dovoljenj, vključevati pa morajo naslednje:
•
•
•
podatke o dobavitelju,
izvor …,
poimenovanje in količino pokurjenega materiala.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 168 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
OK: Sporočanje opravljeno
3.2.4.2.5
Skladiščenje, predelava in transport sekundarnih goriv
3.2.4.2.5.1 Odvoz … se mora izvesti v zaprtih tovornjakih s cisternami. Pri ravnanju z … v napravi do
doziranja v rotacijsko peč je treba uporabljati zaprte sisteme.
OK: Ogled na kraju
3.2.5
Uporaba …
3.2.5.1
Dovoljenje se nanaša na odpadek s šifro …. … se morajo dodajati prek zapornic v vzdižnem
kanalu ob vhodu peči (sekundarno kurišče).
Dodajanje … mora biti izvedeno tako, da znaša temperatura zgorevalnih plinov, ki nastajajo pri
sosežiganju, najmanj 850 °C. Minimalna temperatura se mora tudi pri neugodnih pogojih ohraniti
vsaj 2 s.
Organu za izdajanje dovoljenj je treba posredovati izračun časa ohranjanja in izračun
temperaturnega območja, ki z upoštevanjem zaprošene spremembe peči dokazuje, da so
navedeni pogoji zgorevanja od dodajanja … izpolnjeni. Pri tem se predpostavlja, da temperatura
sintranja znaša 1300 °C. Poteki temperature se morajo grafično prikazati nad vzdižnim kanalom.
OK: Ogled na kraju
3.2.5.2
Skladiščenje … je dovoljeno samo v obsegu, kot ga določajo oblasti. Pri tem je treba upoštevati
stanje varnostne tehnike (še posebej protipožarne zaščite in preprečevanja nevarnosti).
OK: Ogled na kraju
Pred povečanjem skladiščnih kapacitet je treba dobiti dovoljenje za spremembo.
Organ za
izdajo dovoljenj/nadzorni organ imata izključno pravico do dodajanja novih zahtev v skladu s
stanjem varnostne tehnike.
3.2.6 Uporaba
…
3.2.6.1
Dovoljenje se nanaša na interne odpadke s šiframi ….
3.2.6.2
Interne odpadke je treba v skladu z vlogo skladiščiti v … s težo največ 15 kg in dodajati preko
zapornice na kanalu izmenjevalnika toplote. Dodajanje … je treba pri tem prekiniti.
OK: Ogled na kraju
3.2.6.2
Vrsto, količino in šifro odpadka uporabljenih internih odpadkov je treba zabeležiti v dnevnik
obratovanja.
OK: Vpogled v dnevnik obratovanja
3.2.7
Odpadki iz …
3.2.7.1
Dovoljenje se nanaša na odpadke s šiframi ….
3.2.7.2
Odpadke se doda v ...
OK: Ogled na kraju
3.2.7.1
Dobavitelja, vrsto, količino in šifro odpadka uporabljenih internih odpadkov je treba zabeležiti v
dnevnik obratovanja.
OK: Vpogled v dnevnik obratovanja
3.2.8
Preprečevanje nevarnosti pri uporabi odpadkov
OK: Preverjanje s strani strokovnega organa
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 169 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.2.8.1
3.3.
Splošne zahteve za območja, kjer obstaja večja nevarnost eksplozije
Obveščanje javnosti
3.3.1
Upravljavec mora javnosti enkrat letno v mesecu marcu poročati o rezultatih meritev emisij in
pogojih zgorevanja (preteklega leta).
3.3.2
Obveščanje javnosti mora vsebovati naslednje:
a) splošni podatki:
• upravljavec (ime podjetja),
• obdobje poročanja,
• opis naprave,
• lokacija,
• podatki obratovanja v obdobju poročanja, npr. obratovalni časi in proizvodna zmogljivost,
časi izpadov naprave za čiščenje odpadnih plinov,
• pogoji za zgorevanje, ki jih je treba upoštevati,
• emisijske mejne vrednosti, ki se jih je treba držati ob upoštevanju dopustnih časov
izpadov,
• omejitve emisij, ki jih je treba upoštevati,
• ali so pogoji za zgorevanje in emisijske mejne vrednosti oz. omejitve emisij upoštevane
(da/ne),
• trajanje, obseg in razlog za neupoštevanje in
• sprejeti ukrepi v primeru neupoštevanja,
b) ostali podatki:
• letna povprečna vrednost stalno merjenih emisij,
• povprečna vrednost s posameznimi meritvami določenih emisij,
• volumski pretok odpadnih plinov,
• opomba, na katerem naslovu in telefonski številki (e-pošti) upravljavca je možno dobiti
nadaljnje informacije o ocenitvi meritev emisij in pogojih za zgorevanje ob upoštevanju
obratovalnih in poslovnih skrivnosti. Obvestilo mora biti objavljeno v pisni obliki v
lokalnem časopisu, javnih oglasnih deskah ali poslano preko direktne pošte. Pri objavi na
javnih oglasnih deskah je treba na to opozoriti z oglasom v lokalnem časopisu. Čas javne
objave mora znašati najmanj dva tedna.
3.3.3
3.4
Najmanj 14 dni pred objavo je treba organu za izdajo dovoljenj posredovati osnutek obvestila za
javnost.
OK: Preverjanje za objavo predvidenih podatkov
Zahteve za obratovanje kamnoloma
Kopanje v kamnolomu ni dovoljeno v nočnem času, torej med 22.00 uro zvečer in 6.00 uro zjutraj,
kakor tudi ne ob nedeljah in praznikih.
3.4.1
Zahteve in pogoji za ohranjanje čistosti zraka
3.4.1.1
Emisije prahu, ki nastajajo pri vrtanju lukenj za miniranje, je treba čim bolje odsesavati in
odpraševati z ustreznim izločevalnikom (npr. vrečasti filter). Prah, ki nastaja pri praznjenju filtra, je
treba zajeti in odpeljati v predelavo. Pri tem je treba poskrbeti za zaščito pred prašenjem.
OK: Ogled na kraju
3.4.1.2
Vozne poti znotraj območja kamnoloma je treba redno čistiti, v sušnih obdobjih pa škropiti z vodo
v zadostnih količinah, da se prepreči prašenje.
OK: Ogled na kraju
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 170 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.4.1.3
Vse naprave in dele naprav, pri katerih pri delovanju nastaja in uhaja prah oz. lahko uhaja v
zunanji zrak, zlasti transportni trakovi, mesta predaje in presipa materiala transportne naprave, je
treba ograditi in opremiti z ustreznimi odsesovalnimi napravami.
OK: Ogled na kraju
3.4.1.4
Prašnata onesnaževala v odpadnem zraku je treba izločiti s kakovostnimi napravami za
odpraševanje (izločevalniki).
Speljanje
prahu
mimo
naprave
za
odpraševanje
je
treba
preprečiti.
Naprave za odpraševanje morajo biti dimenzionirane tako, da lahko zajamejo in predelajo ves
prah, ki nastane pri obratovanju naprave pri popolni zmogljivosti. Prekomerno delovanje naprav je
treba preprečiti.
Prah, ki se ga izloča z napravami za odpraševanje, je treba preko zaprtega skladiščnega in
transportnega sistema vrniti v proizvodnjo.
OK: Ogled na kraju
3.4.1.5
Stopnjo izločanja naprav za odpraševanje je treba določiti tako, da prašnate emisije v odpadnem
zraku nikoli ne presežejo 20 mg/m³. Navedena vrednost se nanaša na odpadni zrak pri normnih
pogojih 1.013 mbar, 273 K, suh.
OK: Vpogled v izjavo o garanciji izdelovalca; preverjanje emisijskih merilnih poročil
3.4.1.6
Nameščene odsesovalne naprave in filtre ter pripadajoči agregati morajo delovati in biti
vzdrževani v skladu z VDI 2264 "Zagon, obratovanje in vzdrževanje izločevalnikov za izločanje
plinastih snovi in snovi v obliki delcev iz plinskih tokov". Filtre je treba tudi redno vizualno
pregledovati. Če se opazijo emisije prahu, je treba naprave nemudoma preveriti in po potrebi
popraviti. Pri napravah za odpraševanje je treba imeti na zalogi zadostno število nadomestnih
vložkov. Kontrole in vzdrževalna dela morajo biti zabeležena v dnevnik obratovanja.
OK: Vpogled v dnevnik obratovanja
3.4.1.7
Očiščen odpadni zrak se mora izločati skozi dimnike, katerih izpust se nahaja vsaj tri metre nad
delom posamezne stavbe ali stroja, navpično v zunanji zrak.
Izpust dimnikom ne sme biti pokrit. Za zaščito pred padavinami se lahko namesti deflektorje.
OK: Ogled na kraju
3.4.1.8
S potrdili proizvajalca je treba dokazati, da vgrajeni filtri zagotavljajo upoštevanje mejnih vrednosti
za prah. Dokazila je treba posredovati organu za izdajo dovoljenj najkasneje do prvega zagona
nove ali spremenjene naprave.
OK: Dokazila preverjena
3.4.2
Zahteve in pogoji za varstvo pred hrupom
3.4.2.1
Stroji in ostale priprave, ki se jih uporablja v kamnolomu, morajo ustrezati zahtevam iz upravnih
predpisov, uredb in direktiv o varstvu pred hrupom, zlasti Uredbi o protihrupni zaščiti strojev ali
naprav.
OK: Naključno preverjanje
3.4.2.2
Vozne poti je treba urediti tako, da obstaja minimalna zaščita (prelomni rob ali nasuti material)
višine 3 metrov do stanovanjske zazidave.
OK: Ogled na kraju
3.4.2.3
Meritve hrupa po točki 3.5.6 morajo pokazati:
• pri miniranju nastale maksimalne ravni hrupa (LAF maks.),
• celotne imisije zaradi hrupa (nivo ocenjevanja) v definiranih imisijskih področjih.
Pri določanju hrupa zaradi miniranja je treba za osnovo vzeti maksimalno dopustno količino
razstreliva celotnega miniranja. Meritve morajo obsegati tudi bolj kritična delovna območja in jih je
treba po potrebi uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
OK: Kontrola meritev hrupa
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 171 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.4.3
3.4.3.1
3.4.3.2
Zahteve in pogoji varstva pred vibracijami
Uporabljene količine razstreliva (zgornje meje) je treba izbrati tako, da so upoštevane zahteve iz
točk 3.4.3.3 in 3.4.3.4. V roku enega leta je treba o tem organu za izdajo dovoljenj posredovati
izvedensko mnenje.
OK: Kontrola izvedenskega mnenja
Minira se lahko samo enkrat dnevno, in sicer med 7.00 in 13.00 uro ali med 15.00 in 19.00 uro.
Neposredno prizadete osebe je treba o tem pravočasno opozoriti. Če se to naredi samo z
akustičnimi signali, je treba zagotoviti, da prizadeti le-te tudi dobro slišijo.
Če zaradi načina dela drugače ni mogoče, sta največ šest dni v letu dopustni dve miniranji dnevno
v zgoraj opisanem časovnem obdobju.
OK: Ogled na kraju
3.4.3.3
…
3.4.3.4
Za varstvo ljudi in zgradb je treba upoštevati naslednje orientacijske vrednosti (A0) KBFmaks. po
DIN 4150, 2. del, razpredelnica 1 v primerjavi s točko 5.5.1, pri tleh zadrževalnih prostorov:
Orientacijska vrednost
KBFmaks
Imisijsko mesto
Bivanjski objekt na določenih imisijskih mestih
6
Razen ob dnevih z dvema miniranjema (izjema po točki 3.4.3.2, 2. odstavek), je na imisijskih
mestih dopustna orientacijska vrednost (A0) KBFmax na miniranje zgolj tri.
3.4.3.5
Uradno pooblaščena služba mora na emisijskih mestih oz. stavbah enkrat letno opraviti meritve
vibracij v skladu z razpredelnicami iz točk 3.4.3.3 in 3.4.3.4.
Organ za izdajanje dovoljenj je treba najkasneje osem dni pred meritvami pisno obvestiti o
predvidenem terminu. Poročilo o meritvah je treba nemudoma posredovati organu za izdajo
dovoljenj, toda najkasneje do 15.12. tekočega leta brez poziva in neposredno preko merilnega
inštituta na elektronskem mediju (ob uporabi programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču).
OK: Kontrola merilnih poročil
3.4.4
Zahteve in pogoji za vodno gospodarstvo
OK: Preverjanje s strani strokovnega organa
3.4.4.4
Varstvo pri delu (glej uvodno pripombo)
OK: Preverjanje s strani strokovnega organa
3.4.4.5
Ostale zahteve in pogoji
3.4.4.5.1
Do … in nato vsakih 10 let je treba organu za izdajo dovoljenja predložiti lokacijski načrt z
vrisanimi dejanskim stanji posameznih odkopov.
3.4.4.5.2
Površina odkopa mora biti pred začetkom del v razširitvenem delu na odsek tako omejena, da je
možno kadarkoli prepoznati (dovoljene) meje odkopa v naravi. Za to potrebne označbe je treba
ohraniti do dokončne ponovne kultivacije/renaturalizacije.
OK: Ogled na kraju
3.4.4.5.3
V razmaku 10 let je treba naročiti izdelavo zračnih posnetkov celotnega kamnoloma (najmanj
formata DIN A3). Te je potrebno predložiti organu za izdajo dovoljenja vsakič do 31.12. tistega
leta, v katerem so bili posnetki narejeni. Navesti je treba še datum posnetka in merilo.
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 172 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.5
Zahteve in pogoji za protihrupno zaščito (celotni industrijski kompleks)
3.5.1
Kar zadeva protihrupno zaščito, je treba upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju.
3.5.2
Pragi ocenjevanja iz celotnega industrijskega kompleksa izhajajočega hrupa (cementarna in
kamnolom) na spodaj navedenih imisijskih mestih ne smejo presegati navedenih imisijskih
orientacijskih vrednosti:
3.5.3
Deli naprave, ki povzročajo hrup (npr. transportne naprave), morajo biti urejene, upravljane in
vzdrževane v skladu s stanjem protihrupne zaščitne tehnike. Pri tem je treba poskrbeti za zvočno
izoliranost in protivibracijsko postavitev, kar pomeni, preprečevanje togih spojev med stroji,
temeljev strojev in stavb oz. elementov in cevovodov.
OK: Ogled na kraju
3.5.4
Dovoz odpadkov je dovoljen izključno podnevi.
3.5.5
Okna in vrata, ki vodijo iz proizvodnih stavb, morajo biti med obratovalnim časom zaprta.
OK: Ogled na kraju
3.5.6
Najhitreje v treh in najkasneje v šestih mesecih po pravnomočnosti dovoljenja, in nato enkrat
letno, je treba z meritvami ravni hrupa (glej tudi 3.4.2.3) na izbranih imisijskih mestih preveriti, ali
so upoštevane zgoraj navedene imisijske orientacijske vrednosti. Za opravljanje meritev se lahko
zadolži le uradno certificirane merilne ustanove.
OK: Merilna poročila izkazujejo upoštevanje imisijskih orientacijskih vrednosti
3.5.7
3.5.8
...
...
3.6
Gospodarjenje z odpadki – zahteve za preprečevanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ki
nastajajo na industrijskem kompleksu
3.6.1
Nastajanje odpadkov je treba preprečiti.
Odpadke, ki se jim ne da izogniti, je treba v primeru, da je to tehnično in ekonomsko izvedljivo,
oddati v predelavo.
Odpadke, ki se jim ne da izogniti in se jih tudi ne da ponovno predelati, je treba odstraniti brez
negativnih vplivov na ljudi in okolico.
3.6.2
Pri predelavi in odstranjevanju odpadkov je treba upoštevati trenutno veljavna določila, kot npr.
Zakon o gospodarjenju v krožnem toku in Zakon o ravnanju z odpadki, Zakon o podedovanih
bremenih, Uredbo o dokazilih, Uredbo o odpadkih obrtnih dejavnosti, Uredbo o embalaži, Uredbo
o …, v njihovi veljavni različici. Interni odpadki se lahko predelajo v skladu z določili iz točke 3.2.6
v peči cementa.
3.6.3
Pri ureditvi načina odstranjevanja je treba vsak odpadek obravnavati posamično zase tj. ločeno
glede na mesto nastanka. To velja tudi takrat, ko odpadki, ki nastajajo na različnih mestih
naprave, ustrezajo isti šifri odpadka. Le odpadki, za katere je pot odstranjevanja skupna, se lahko
mešano odstranijo v povezavi z dokazilom o odstranjevanju, skladnem z Uredbo o dokazilih, in po
naročilu in merilih upravljavca predvidene naprave za odstranjevanje odpadkov.
Zato morajo biti odpadki pred mešanjem vsakič primerni za predviden način predelave. To je
treba z analizami dokazati organu za izdajo dovoljenja.
OK: Kontrola poti odstranjevanja in preverjanje analiznih poročil
3.6.4
Nastale odpadke je treba glede na vrsto ločeno zbirati v ustreznih posodah („Prepoved mešanja“)
in za transport pripraviti tako, da niso s silo dostopni nepooblaščenim osebam, in da ne more priti
do onesnaževanja okolja (npr. smrad, onesnaževanje vode itd.).
OK: Ogled na kraju
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 173 - od 175
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
3.6.5
3.7
Dokazila o predelavi in odstranjevanju je treba v skladu z zahtevami Uredbe o
dokazilih (NachwV) voditi v veljavni različici.
• Tisti odpadki, katerih nastanka ni mogoče preprečiti, in ki jih dokazljivo ni mogoče
predelati, se odstranijo skladno s predpisi gospodarjenja v krožnem toku in Zakonom o
ravnanju z odpadkih in tukaj navedenimi pravnimi uredbami.
• Glede na odstranjevanje odpadkov je treba upoštevati vsakokrat veljavne dolžnosti za
predajo.
OK: Naključna kontrola dokazil o predelovanju in odstranjevanju
Zahteve za vodno gospodarstvo za ravnanje s snovmi, nevarnimi za vodno okolje
OK: Preverjanje s strani strokovnega organa
3.8
Nadaljnje zahteve za …
Gradbeno dovoljenje
Požarno varnost
Varnost naprave
Varstvo pri delu…
II.
glejte uvodno pripombo
Trajanje dovoljenja (časovna omejitev)
(Določiti po slovenskem pravu)
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on inspection procedure
Stran - 174 - od 175