Twinning Project SI04/EN/01
Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)
Navodila za monitoring
Activity 4 / 12 / 14
Oktober 2006
Pripravili:
g. Richard Schlachta, Dr., Bavarian State Ministry for Environment, Public Health and Consumer
Protection
g. Gerald Ebertsch, Bavarian Agency for Environment
g. Hans-Joachim Hummel, Dr., Federal Environmental Agency
ga. Schluckebier, District Government of Upper Bavaria
g. Klaus-Dieter Warnatz, Brandenburg Agency for Environment
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Kazalo
1.
UVOD
3
2.
MONITORING NAPRAV
4
2.1
Določitev zahtev za nadzor emisij v odločbi dovoljenja
4
2.2
Merilna mesta
5
2.3
Ocenitev merilnih vrednosti – pravilo zaokroževanja
6
2.4
Na kaj se nanašajo mejne vrednosti emisij
7
2.5
Stalne meritve
7
2.6
Občasne meritve emisij
13
2.7
Bilanca topil pri napravah VOC
17
3
PRILOGE
22
Priloga 3.1:
Pri preseganju spodaj navedenih pragovnih vrednosti masnih pretokov emisij
(najmanjša vrednost urnega pretoka snovi) se priporoča stalen nadzor
(vzeto iz TA Luft 2002)
23
Priloga 3.2:
Standard Form of Test Report for the Determination of Emissions
25
Priloga 3.3:
Meritve lahko hlapnih organskih spojin s plamenskim ionizacijskim
detektorjem (FID)
36
Stalne meritve emisij iz naprav IPPC, ki niso podvržene Direktivi
LCP 2001/80/ES ter Direktivi o sežiganju odpadkov 2000/76/ES
47
Stalne meritve emisij za naprave IPPC, ki so podvržene Direktivi LCP
2001/80/ES
53
Priloga 3.6:
Stalne meritve emisij iz naprav, ki so podvržene Direktivi 2000/76/ES
58
Priloga 3.7:
Občasne meritve emisij za naprave IPPC, ki niso podvržene Direktivi LCP
2001/80/ES ter Direktivi o sežiganju odpadkov 2000/76/ES
64
Priloga 3.8:
Obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov
72
Priloga 3.10:
Primer poročila o emisijah – VOC
76
Priloga 3.4:
Priloga 3.5:
Priloga 3.11: Smernice VDI in standardi za merilno tehniko za merjenje emisij
101
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
2 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1. Uvod
Ta navodila so rezultat dela pri Aktivnosti 4 ter Komponenti 5 Twinning pogodbe. Cilj teh aktivnosti je
bil, da se pripravi priročnik za nadzor emisij (monitoring) in inšpekcijski nadzor (inspection) naprav, ki
spadajo v Direktivo IPPC.
Načeloma je treba razlikovati med pojmoma „monitoring“ in „inspection“. „Monitoring“ pomeni nadzor
upoštevanja dopustnih emisijskih mejnih vrednosti. Upoštevanje se dokaže npr. z meritvami emisij ali
ustrezno nadzorno opremo naprav za čiščenje odpadnih plinov. Pojem „inspection“ pa pomeni
aktivno nadzorovanje naprave s strani pristojnega organa. Inšpekcijski nadzor v smislu nadzora
okolja je obravnavan ločeno v drugih navodilih.
Ta navodila obravnavajo „monitoring“ v smislu nadzora emisij. V njih boste našli zahteve za nadzor
emisij iz naprav IPPC. Navodila so bila osnovana na določilih iz TA Luft 2002 v Nemčiji. Če za
konkretno napravo veljajo ustrezni pravni predpisi, npr. Uredba za velike kurilne naprave (Direktiva
2001/80/ES), Uredba o sežigu odpadkov (Direktiva 2001/80/ES), potem tam določeni predpisi za
upoštevanje mejnih vrednosti emisij prednostno veljajo (zlasti glede stalnih meritev). Četudi bi naj ta
navodila veljala samo naprave, ki spadajo pod Direktivo IPPC, predlagamo, da jih v postopku
dovoljevanja upoštevate tudi pri drugih ne-IPPC napravah, s čimer boste dosegli enotno izvajanje
postopka.
O rezultatih navodil smo s slovenskimi strokovnjaki razpravljali na delavnicah.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
3 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.
Monitoring naprav
2.1
Določitev zahtev za nadzor emisij v odločbi dovoljenja
V skladu s členom 9 (3) Direktive IPPC mora dovoljenje za naprave IPPC vključevati dopustne
vrednosti emisij tistih onesnaževal (poimensko so to onesnaževala s seznama v Prilogi III Direktive
IPPC), za katera je verjetno, da jih bo posamezna naprava izpuščala v pomembnih količinah, pri
čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja iz ene prvine okolja v drugo (voda,
zrak, tla). Po členu 9 (5) Direktive IPPC mora dovoljenje vsebovati ustrezne zahteve za spremljanje in
nadzorovanje emisij, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in
obveznost, da se pristojnemu organu zagotavljajo podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z
dovoljenjem.
Na splošno je treba določiti dopustne vrednosti emisij:
•
za vsak posamezni vir;
•
za vsako onesnaževalo zraka ali skupino snovi, če se snovi ali skupine snovi nahajajo v
surovem plinu v pomembnih količinah;
•
kot masno koncentracijo in/ali masni pretok ali dopustno masno razmerje;
•
za posebne zahteve pri zagonu ali zaustavitvi.
Če se odpadni plini iz več raznovrstnih naprav izpuščajo skozi skupni vod ali skupni odvodnik, je
treba zahteve za omejevanje emisij določiti tako, da ne bo prišlo do višjih emisij, kot pri izpuščanju
odpadnih plinov brez skupnega odvodnika. Do pomembne količine neke snovi v neočiščenem plinu
neke naprave pride, če na podlagi skupnega odvajanja neočiščenih odpadnih plinov iz naprave
preseganj v prilogi imenovanih vrednosti emisij ni mogoče izključiti. V odločbi dovoljenje je treba
omejiti ali masni pretok ali, v primeru njegovega preseganja, masno koncentracijo.
Opomba:
Imenovani masni pretoki (glej priloge) se nanašajo na emisije v očiščenem plinu celotne
naprave (ali skupne naprave) in predstavljajo maso emisij v eni obratovalni uri pri pravilnem
obratovanju ob upoštevanju obratovalnih pogojev, ki so najbolj neugodni za ohranjanje
čistosti zraka.
Odpadne pline, ki se jih ne da preprečiti, je treba zajeti na viru nastanka, če je to tehnično in finančno
izvedljivo. Obratovalni postopki, ki so povezani z izklopi ali obitjem naprav za čiščenje odpadnih
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
4 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
plinov, morajo biti načrtovani ter vodeni tako, da bodo emisije čim nižje, ter posebej spremljani in
nadzorovani z evidentiranjem ustreznih obratovalnih parametrov.
Pri določanju pogojev v dovoljenju je treba upoštevati, da morajo biti ti pogoji jasno določeni
ter izvedljivi za upravljavca, organ pa jih bo dolžan spremljati in nadzorovati.
2.2
Merilna mesta
Če je treba opraviti stalne ali občasne meritve emisij, je treba urediti in podrobneje določiti merilna ali
vzorčevalna mesta. Merilna mesta morajo biti zadostno velika, lahko dostopna ter izgrajena in izbrana
tako, da bodo omogočala reprezentativne in merilno-tehnično neoporečne meritve emisij iz neke
naprave. Pri tem je treba upoštevati priporočila iz Smernice VDI 4200.
Merilna mesta
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
5 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Merilna mesta
2.3
Ocenitev merilnih vrednosti – pravilo zaokroževanja
Če je treba za ocenitev emisij (dopustne vrednosti emisij) preveriti številčne vrednosti, je treba z enim
decimalnim mestom več kot je določena dopustna vrednost določiti ustrezne merilne in računske
veličine za ocenjevanje. Končen rezultat je treba zaokrožiti na zadnjo decimalko ter ga navesti v isti
enoti in z enakim številom mest kot dopustno vrednost.
Primer:
Preverjanje upoštevanja dopustne vrednosti emisij za zajete odpadne pline:
Dopustna vrednost emisij za zajeti odpadni plin: 50 mg /Nm3
Maks. povprečna vrednost posamezne meritve pri občasnem merjenju: 50,49 mg /Nm3
Zaokroženo po zgoraj omenjenem pravilu zaokroževanja: 50 mg /Nm3
Rezultat: Dopustna vrednost emisij za zajeti odpadni plin je upoštevana!
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
6 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.4
Na kaj se nanašajo mejne vrednosti emisij
V odločbo dovoljenja je treba napisati, na kaj se dopustne vrednosti emisij nanašajo. Praviloma se
masne koncentracije emisij nanašajo na suhi odpadni plin, tj. po odbitku vlage, izražene kot pare v
odpadnih plinih, pri standardnih pogojih (273,15 K in 101,3 kPa).
Prostornine plinov se lahko dodajo odpadnim plinom za hlajenje ali redčenje, če je to tehnično nujno
potrebno. Vendar pa se jih ne sme upoštevati pri določanju masne koncentracije onesnaževal v
odpadnih plinih.
Če se dopustne vrednosti emisij nanašajo na vsebnost kisika v odpadnih plinih, je treba izmerjene
masne koncentracije v odpadnih plinih preračunati po naslednji enačbi:
E
B
=
21 − O B
21 − O M
×
E
M
pri čemer je:
EM
EB
OM
OB
izmerjena masna koncentracija,
masna koncentracija, glede na referenčno vsebnost kisika,
izmerjena vsebnost kisika,
referenčna vsebnost kisika.
Če podjetje za zmanjševanje emisij uporablja priključene naprave za čiščenje odpadnih plinov, potem
se lahko izračun za snovi, za katere naprava za čiščenje odpadnih plinov obratuje, opravi samo za
tisti čas, ko je bila izmerjena vsebnost kisika nad referenčno vsebnostjo kisika. Pri procesih
zgorevanja s čistim kisikom ali zrakom, obogatenim s kisikom, je treba v okoljevarstvenem dovoljenju
določiti posebna določila.
2.5
Stalne meritve
Upoštevati je treba zahteve iz Direktive o sežigu odpadkov 2000/76/ES in Direktive o omejitvi emisij
onesnaževal iz velikih kurilnih naprav 2001/80/ES oz. v slovensko zakonodajo prenesene zahteve. Za
vse ostale naprave, ki presegajo v prilogi navedene masne pretoke emisij, priporočamo, da se
pomembne vire naprave stalno spremlja in nadzoruje. Nek izpust velja za pomembnega takrat, ko
njegova emisija znaša več kot 20% najmanjše vrednosti masnega pretoka emisij iz priloge.
Upoštevati je treba, da se navedeni masni pretoki nanašajo na celotno (ali skupno) napravo.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
7 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Zahtevo po stalnem spremljanju in nadzorovanju nekega vira se lahko opusti, če ta izpust obratuje
letno manj kot 500 ur ali je njegov delež v letni masi izpuščenih emisij v zrak manjši od 10%.
Če so onesnaževala zraka v odpadnih plinih v tesnem medsebojnem razmerju, se lahko stalno
merjenje omeji na eno vodilno komponento. Sicer pa se stalne meritve lahko opusti, če se lahko z
drugimi preverjanji, npr. sestave goriv ali surovin ali procesnih pogojev, z zadostno sigurnostjo
ugotovi, da so omejitve emisij upoštevane.
2.5.1
Roki za izvajanje stalnih meritev
Nove naprave / znatno spremenjene naprave
Obstoječe naprave
Izvajanje stalnih meritev:
Izvajanje stalnih meritev:
Od prvega zagona
Od 01.11.2007
Umerjanje:
Umerjanje:
Pred prvim zagonom in nato vsaka 3(5*) leta
Pred prvim zagonom merilne opreme do
najpozneje konca 31.10.2007 in nato vsaka 3
(5*) leta
Preverjanje delovanja:
Preverjanje delovanja:
1x letno, od prvega zagona
1x letno, od prvega zagona
* pri napravah, ki ne potrebujejo dovoljenja, ki pa spadajo v Direktivo VOC
2.5.2
Izbira opreme za določanje emisij
Za stalne meritve je treba uporabiti ustrezno merilno in analitsko opremo. Atestirana merilna in
analitska oprema mora biti javno objavljena (npr. na spletu) za celotno Slovenijo.
Merilni postopki so opisani v prilogi 3.10 teh navodil.
Poleg tega je treba zahtevati, da s strani organa pooblaščeni izvajalec izda potrdilo o pravilni vgradnji
merilne opreme za stalno merjenje.
Okoljsko ministrstvo naj prav tako za celotno Slovenijo izdela in objavi posebne smernice za
atestiranje, vgradnjo, umerjanje in vzdrževanje merilne opreme.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
8 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Primer uporabe naprav za stalno merjenje emisij
Merilna naprava GM 910 - CO
Merilna naprava GM 30/2 – SO2-/NOX
Merilna naprava za prah OMD 41
Primer naprave za analizo in stikalne omarice
Naprava za analizo
Stikalna omarica
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
9 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Sistem analize emisij D – EMS
2.5.3
Referenčne veličine
Naprave, za katere je treba masno koncentracijo emisij stalno nadzorovati, morajo biti opremljene z
merilno in analitsko opremo, ki stalno meri in prikazuje obratovalne parametre, potrebne za
ocenjevanje in vrednotenje stalnih meritev, npr. temperaturo odpadnih plinov, volumski pretok
odpadnih plinov, vsebnost vlage, tlak, vsebnost kisika, in vsakič tudi pomembne obratovalne signale.
Stalno merjenje obratovalnih parametrov se lahko opusti, če imajo ti parametri na podlagi izkušenj le
majhen razpon nihanj, so za ocenjevanje emisij nepomembni ali pa jih je možno z zadostno
sigurnostjo določiti na neki drugi način.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
10 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Toplotni element
Merilna naprava LU 2 – O2
2.5.4
Ocenjevanje in vrednotenje merilnih rezultatov
Iz stalnih merilnih vrednosti naj se bi načeloma za vsake zaporedne pol ure oblikovala polurna
povprečna vrednost. Polurne povprečne vrednosti naj se bi prav tako preračunale na posamezne
referenčne veličine in shranile s pripadajočimi statusnimi signali. Ocenjevanje se naj naredi z
ustreznim računalnikom za emisije, katerega vgradnjo in parametriranje je preveril pooblaščeni
izvajalec.
Iz polurnih povprečnih vrednosti naj se bi za vsak koledarski dan oblikovale in shranile dnevne
povprečne vrednosti glede na dnevni obratovalni čas.
Naprava ustreza zahtevam, če
¾ nobena dnevna povprečna vrednost ne presega določenih dopustnih vrednosti emisijske
masne koncentracije,
¾ nobena polurna povprečna vrednost 2-kratno ne presega določenih dopustnih vrednosti
emisijske masne koncentracije.
Preseganja je treba ločeno prikazati in nemudoma sporočiti pristojnemu organu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
11 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Zahtevalo se bi naj, da upravljavec o rezultatih stalnih meritev enega koledarskega leta pripravi letno
poročilo, ki ga nato v roku 3 mesecev po poteku posameznega koledarskega leta posreduje
pristojnemu organu. Upravljavec mora merilne rezultate hraniti 3 leta.
Primer prikaza tehnike čiščenja odpadnih plinov in emisijskih merilnih
vrednosti v komandni postaji elektrarne
Opomba za naprave VOC:
Odstopajoče od zgoraj omenjenega določila je treba oblikovati urne povprečne vrednosti. Mejne
vrednosti emisij veljajo za upoštevane (glej člen 22 slovenske Uredbe o mejnih vrednostih emisije
hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, kratko: Uredba
VOC), če
¾ nobena v normalnem obratovanju zajeta dnevna povprečna vrednost ne presega mejnih
vrednosti emisij in
¾ nobena urna povprečna vrednost ni 1,5-krat večja od mejne vrednosti emisij.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
12 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.5.5
Umerjanje in preizkus delovanja
Zahtevalo se bi naj, da opremo za stalno merjenje emisij umeri s strani pristojnega organa
pooblaščen laboratorij, ki tudi preveri njeno delovanje. Umerjanje mora potekati v skladu s
standardom EN 14181. Umerjanje merilne opreme je treba ponoviti po vsaki znatni spremembi,
drugače pa vsaka tri leta (pri napravah, ki ne potrebujejo dovoljenja: 5 let). Poročila o rezultatih
umerjanja in preizkusa delovanje je treba pristojnemu organu sporočiti v 8 tednih.
Preizkus delovanja opreme za stalno določanje emisij je treba vsakoletno ponoviti.
Zahtevalo se bi naj, da upravljavec poskrbi za redno vzdrževanje in preverjanje delovanja merilne
opreme.
Do sprememb v rokih umerjanja lahko pride na podlagi prednostnih zahtev, ki sledijo iz direktiv
Evropske Unije.
Primer priprave merilnega mesta za umerjanje
Nastavki za umerjanje
Nastavki za priključitev merilne
opreme za umerjanje
2.6
Občasne meritve emisij
V nadaljevanju smo predlagali tiste zahteve, ki bi naj veljale za naprave s stalnim merjenjem emisij;
zanje je odgovoren upravljavec.
Če se spremljanje in nadzorovanje upoštevanja mejne vrednosti emisij izvaja s stalnimi merilnimi
postopki, potem se občasne meritve emisij za te snovi lahko opusti.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
13 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.6.1
Roki za izvajanje občasnih meritev
Emisije mora z meritvami določiti pooblaščeni izvajalec. Glede na določila v Zvezni Republiki Nemčiji
so predlagani naslednji časovni roki:
Nove naprave / znatno spremenjene naprave
Obstoječe naprave
Prvič:
Ne prej kot 3 mesece in ne kasneje
kot 6 mesecev po prvem zagonu
Prvič:
Do konca 2007
Ponavljajoče:
Vsaka 3 leta
Ponavljajoče:
Vsaka 3 leta
Zahteva po izvajanju občasnih meritev se lahko izpusti, če se emisije določa s stalnimi meritvami (glej
pogl. 3.5).
2.6.2
Načrtovanje meritev
Meritve za določitev emisij morajo potekati tako, da so rezultati emisij iz naprave reprezentativni in
medsebojno primerljivi pri podobnih napravah in obratovalnih pogojih. Načrtovanje meritev naj
ustreza Smernici VDI 4200 (verzija december 2000) in Smernici VDI 2448, prvi del (verzija april
1992). Pristojni organ lahko zahteva, da se načrtovanje meritev pred tem ustrezno uskladi.
Kot minimalna zahteva naj velja, da bi se naj opravile vsaj 3 posamezne meritve med pravilnim
obratovanjem pri obratovalnih pogojih, ki na podlagi izkušenj lahko povzročijo najvišje emisije.
Posamezne meritve praviloma trajajo pol ure; rezultat posameznih meritev je treba določiti in navesti
kot polurno povprečno vrednost. V posebnih primerih, npr. pri šaržnem obratovanju ali nizkih masnih
koncentracijah v odpadnih plinih, je treba čas povprečenja ustrezno prilagoditi.
Priporočamo tudi, da se pri rednih obratovalnih stanjih z nestalnimi emisijami opravi vsaj še eno
dodatno meritev, npr. med čiščenjem ali regeneracijskimi postopki, daljšimi zaustavitvami ter zagoni.
Za snovi, ki se nahajajo v različnih agregatnih stanjih, je treba pri merjenju sprejeti posebne ukrepe
za zajetje vseh delcev (npr. skladno s Smernico VDI 3868, prvi del, verzija december 1994).
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
14 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Opomba za naprave VOC:
Občasne meritve emisij morajo biti opravljene takrat, ko je masni pretok emisij iz naprave ≤ 10 kg C/h
ali če podjetje obratuje brez naprave za čiščenje odpadnih plinov (glej člen 19 slovenske Uredbe
VOC). Ne glede na zgoraj navedene zahteve, se bi naj pri napravah VOC kot minimalna zahteva
opravile vsaj 3 enourne posamezne meritve med pravilnim obratovanjem pri obratovalnih pogojih, ki
na podlagi izkušenj lahko povzročijo najvišje emisije.
Izbira merilnega postopka
Meritve emisij morajo potekati ob upoštevanju merilnih postopkov iz Priloge 3.8.1.7 priročnika
VDI/DIN „Ohranjanje čistosti zraka“, kjer so
navedene smernice in standardi, kakor tudi ob
upoštevanju standardov EN. Vzorčenje naj poteka v skladu s Smernico VDI 4200.
Opomba za naprave VOC:
Upoštevanje mejne vrednosti emisij za snovi CMR (člen 5 (7) Direktive VOC 1999/13/ES) in snovi, za
katere je predpisan stavek R40 (člen 5 (8) Direktive VOC 1999/13/ES), je treba preveriti na vsoti
masnih koncentracij posameznih hlapnih organskih spojin.
Določanje celotnega ogljika mora biti opravljeno z ustrezno merilno opremo za stalno merjenje (npr.
po merilnem postopku plamenskega ionizacijskega detektorja). Umerjanje uporabljane merilne
opreme mora biti opravljeno za emisije iz definiranih snovi ali zmesi snovi teh snovi ali računsko
zaradi »response« faktorjev, ki jih je treba določiti na podlagi umerjanja s propanom. Pri bolj
kompleksnih zmeseh snovi je treba uporabiti reprezentativni »response« faktor.
V utemeljenih izjemah se lahko celotni ogljik določi z določitvijo ogljika, zajetega z adsorpcijo na
silikagel.
2.6.3
Vodenje, ocenjevanje in vrednotenje merilnih rezultatov
Zahtevalo naj bi se, da se o rezultatih meritev pripravi in nemudoma posreduje merilno poročilo.
Merilno poročilo mora vsebovati podatke o načrtovanju meritev, rezultatu vsake posamezne meritve,
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
15 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
uporabljenem merilnem postopku in obratovalnih pogojih, ki so pomembni za ocenjevanje
posameznih vrednosti in merilnih rezultatov. Sem spadajo tudi podatki o gorivih in uporabljenih
snoveh kot tudi o obratovalnem stanju naprave in napravah za zmanjševanje emisij; poročilo mora
ustrezati Prilogi B Smernice VDI 4220 (verzija september 1999).
Zahteve glede dopustnih vrednosti veljajo za upoštevane, če
•
nobena posamezna meritev skupaj z merilno negotovostjo ne presega mejne vrednosti za
emisije.
Preverjanje, ali merilni postopek ustreza stanju merilne tehnike – zlasti glede na njegovo merilno
negotovost – je potrebno le, če merilni rezultat skupaj z merilno negotovostjo ne upošteva dopustne
vrednosti za emisije. V primeru preseganj je treba narediti nadaljnje preiskave (npr. preverjanje za
napravo specifičnih vzrokov).
Primer 1:
Mejna vrednost = 50 mg/Nm3
Izmerjene vrednosti: 42 mg/Nm3, 45 mg/Nm3, 49 mg/Nm3
Merilna negotovost: 3 mg/Nm3
Rezultat:
Maks. merilni rezultat (49 mg/Nm3) + merilna negotovost (3 mg/Nm3) = 51 mg/Nm3
¾ preseganje mejne vrednosti
¾ preverjanje merilnega postopka glede stanja tehnike je potrebno
¾ če stanje tehnike ustreza: preverjanje vzrokov, specifičnih za napravo, z optimiranjem emisij
¾ dodatna naknadna odredba o dodatnih ukrepih zmanjševanja emisij ni možna (merilna negotovost
v prid upravljavca).
Če se z naknadnim odredbami, ki temeljijo na določanju emisij, zahtevajo dodatni ukrepi
zmanjševanja emisij, je treba merilno negotovost upoštevati v prid upravljavca.
Primer 2:
Mejna vrednost = 50 mg/Nm3
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
16 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Izmerjene vrednosti: 42 mg/Nm3, 45 mg/Nm3, 58 mg/Nm3
Merilna negotovost: 3 mg/Nm3
Rezultat:
Maks. merilni rezultat: 58 mg/Nm3
¾ preseganje mejne vrednosti
¾ preverjanje vzrokov, specifičnih za napravo, z optimiranjem emisij
¾ dodatna naknadna odredba o dodatnih ukrepih zmanjševanja emisij možna
(merilna negotovost v prid upravljavca:
58 mg/Nm3 – merilna negotovost 3 mg/Nm3 = 55 mg/Nm3 > mejna vrednost)
Opomba za naprave VOC:
Odstopajoče od tega veljajo pri napravah VOC zahteve za upoštevane (glej člen 22 slovenske
Uredbe VOC), če
•
nobena od treh posameznih meritev urne povprečne vrednosti ne presega mejne vrednosti za
emisije.
2.7
Bilanca topil pri napravah VOC
2.7.1
Splošno
V skladu z Direktivo EU 1999/13/ES je upravljavec dolžan organu dokazati upoštevanje naslednjih
zahtev (člen 9 (1) Direktive VOC):
¾ mejne vrednosti emisij za odpadne pline, vrednosti za nezajete emisije in mejne vrednosti
skupnih emisij;
¾ zahteve iz načrta zmanjševanja emisij.
Kot dokazilo za upoštevanje je treba pripraviti bilanco topil.
Bilanca topil služi naslednjemu:
1. Dokazilo za upoštevanje zahtev
¾ Upoštevanje mejne vrednosti emisij za odpadne pline, vrednosti za nezajete emisije in
mejne vrednosti skupnih emisij
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
17 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
¾ Upoštevanje načrta zmanjševanja emisij
¾ Upoštevanje zahtev po členu 5 (3) Direktive VOC
2. Določanje nadaljnjih možnosti zmanjševanja
3. Zagotavljanje informacij javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z direktivo
Bilanco topil mora pripraviti upravljavec.
2.7.2
Roki za pripravo bilance topil
Nove naprave / znatno spremenjene naprave
Obstoječe naprave
Prvič:
Predložitev bilance topil v okviru vloge za dovoljenje oz.
pri registraciji pred prvim zagonom naprave
¾
¾
Ponavljajoče:
Potem letno
¾
2.7.3
Predložitev za prijavo
Pri napravah z načrtom zmanjševanja
emisij: pri vlogi za načrt zmanjševanja
in nato letno
Pri napravah z upoštevanjem mejne
vrednosti za emisije po Prilogi 3 Uredbe
VOC: najpoznejše obdobje priprave
bilance: 01.11.2007 – 31.10.2008; nato
letno
Izračun nezajetih emisij (F) na podlagi bilance topil
Nezajete emisije (F) se lahko določi na dva načina:
Lahko se sešteje topila v odpadni vodi (O2), v končnem izdelku (O3) ter nezajete emisije topil v zrak
(O4) in na neki drugi način sproščena topila (O9).
a) Neposredna metoda:
F = O2 + O3 + O4 + O9
Z neposrednim izračunom količin se lahko določi količino F. Opravijo se lahko tudi drugi enakovredni
izračuni, na primer z uporabo učinkovitosti zajema pri postopku.
Ta neposredna metoda je manj praktična, saj se z neposrednim merjenjem težko izmeri emisije skozi
vrata in okna.
b) Posredna metoda (diferenčna metoda):
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
18 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Na splošno je veliko bolj primerno, da se nezajete emisije določa posredno, pri čemer se od vnesenih
topil (razen I2) odšteje tista topila, ki ne sodijo k nezajetim emisijam. To so topila v zajetih odpadnih
plinih (O1) oz. v zajetih očiščenih odpadnih plinih (O1.1), v odpadkih (O6), v končnih izdelkih (O7) in
regeneriranih topilih (O8) ter v napravah uničena ali vezana topila (O5).
a) Brez upoštevanja emisij v zajetih neočiščenih odpadnih plinih kot nezajete emisije
F = I1 - O1 - O5 - O6 - O7 - O8
b) Z upoštevanjem emisij v zajetih neočiščenih odpadnih plinih kot nezajete emisije
F = I1 - O1.1 - O5 - O6 - O7 - O8
Ugotovljene nezajete emisije ne smejo presegati mejne vrednosti iz Prilogi 3 slovenske Uredbe VOC,
ki je določena za različne tipe naprav. Ta mejna vrednost x je določena kot delež celotnega vnosa
topil (I1 + I2):
x [%] = F/(I1 + I2) *100
2.7.4
Določitev skupnih emisij
Določitev skupnih emisij je pomembna za tiste tipe naprav, ki morajo upoštevati mejno vrednost
skupnih emisij, ter za industrijske komplekse, ki uporabljajo načrt zmanjševanja emisij. Skupne
emisije (E) so izražene kot vsota vseh nezajetih emisij (F) in emisij v zajetih odpadnih plinih (O1) oz.
zajetih očiščenih odpadnih plinih (O1.1).
a) Brez upoštevanja emisij v zajetih neočiščenih odpadnih plinih kot nezajete emisije
E = F + O1
b) Z upoštevanjem emisij v zajetih neočiščenih odpadnih plinih kot nezajete emisije
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
19 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
E = F + O1.1
Skupne emisije se izraža glede na zahteve iz Priloge 3 Uredbe VOC ali deli z ustreznim parametrom
izdelka ali pa izrazi kot delež vnosa topil (I1 + I2). Izračunano vrednost se nato primerja z določeno
mejno vrednostjo skupne emisije. V nadaljevanju so navedeni tipi naprav iz Uredbe VOC z mejno
vrednostjo za skupne emisije.
Naprave po Priloge 3 Uredbe VOC
Dimenzija mejne vrednosti za
skupne emisije
3.1
Kemično čiščenje
g / kg očiščenega izdelka
4.
Površinska zaščita vozil LV ≥ 15 t/a
g / m²
7.
Površinska zaščita žičnih navitij
g / kg navitja
11.
Površinska zaščita usnja
g / m²
12.
Impregnacija lesa
kg / m³ impregniranega lesa
13.
Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov
g / m²
15.
Proizvodnja obutve
g / na par dokončane obutve
16.
Proizvodnja premaznih sredstev, lakov, barv in lepil
17.
Predelava kavčuka
18.
Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje
%, glede na vnos topil (I1+I2)
kg / t surovega materiala
rastlinskega olja
19.
Proizvodnja farmacevtskih izdelkov
%, glede na vnos topil
Določitev skupnih emisij lahko poteka tako, da se od kupljenih ali vnesenih topil (I1) odšteje vsa
topila, ki se ne sproščajo, torej količine topil v odpadkih (O6), v končnih izdelkih (O7) ter uničena (O5)
in regenerirana skladiščena topila (O8). To metodo imenujemo posredno določanje ali diferenčna
metoda1:
E = I1 – O5 – O6 – O7 – O8
Pri številnih napravah, zlasti napravah za površinsko obdelavo, je za določanje skupnih emisij
potreben samo vnos topila I1 in delež topila v odpremljenih odpadkih, saj do drugih iznosov (O7, O8,
1
O1 tukaj zaradi E = (I1 – O1 – O5 – O6 – O7 – O8) + O1 ni treba upoštevati
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
20 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
O5) praviloma ne prihaja oz. se jih lahko zanemari pri prvem približku. To pomeni, da se določanje
poenostavi takole:
E = I1 – O6
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
21 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3
Priloge
3.1
3.2
3.3
3.4
3.5
3.6
3.7
3.8
3.9
3.10
Pragovne vrednosti za stalne meritve emisij
Vzorec merilnega poročila za občasne meritve emisij
Meritve lahko hlapnih organskih spojin s FID
Stalne meritve emisij – predlogi pogojev splošno
Stalne meritve emisij – predlogi pogojev LCP
Stalne meritve emisij – predlogi pogojev za odpadke
Občasne meritve emisij – predlogi pogojev splošno
Obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov – predlogi pogojev
Primer poročila o emisijah – VOC
Smernice VDI in standardi za merilno tehniko za merjenje emisij
This guideline has been prepared by the STE. However, the report itself is not an official EU document and does not
represent EU policy. The views expressed above are those of the authos. This guideline is confidential to the client and we
accept no responsibility of whatsoever nature to third parties to whom this report, or any part thereof, is made known. Any
such party relies on the report at their own risk.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
22 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.1:
Pri preseganju spodaj navedenih pragovnih vrednosti masnih pretokov emisij
(najmanjša vrednost urnega pretoka snovi) se priporoča stalen nadzor (vzeto iz
TA Luft 2002)
Imenovani masni pretoki se nanašajo na emisije v očiščenem plinu celotne naprave (skupne naprave)
in predstavljajo maso emisij v eni obratovalni uri pri normalnem obratovanju ob upoštevanju
obratovalnih pogojev, neugodnih za ohranjanje čistosti zraka.
Najmanjša vrednost
urnega pretoka snovi
Snov
Nadzor
Prah
1 – 3 kg/h
Stalen
nadzor
pravilnega
delovanja
obratovanja naprave za čiščenje odpadnih
plinov (kvalitativna merilna oprema)
Prah
> 3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije
Nevarnostna skupina I (Hg, Tl)
1,25 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu oz. masne koncentracije, če je na
voljo primerna merilna oprema.
Nevarnostna skupina II (Pb, Co, 12,5 g/h
Ni, Se, Te)
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu oz. masne koncentracije, če je na
voljo primerna merilna oprema.
Nevarnostna skupina III (Sb, Cr, 25 g/h
CN, lahko vnetljivi fluoridi, Cu, Mn)
Prašnate organske snovi iz točke 0,5 kg/h
5.2.5 iz nevarnostne skupine I
Rakotvorne, mutagene ali za
reprodukcijo
strupene
snovi,
obstojne,
bioakumulativne
in
strupene (snovi iz točke 5.2.7 TA
Luft)
V primeru, da je na voljo primerna merilna
oprema, naj se pri preseganju omenjenih
masnih pretokov predvidi merilno opremo za
stalno določanje masne koncentracije.
Prašnate rakotvorne
nevarnostne skupine I
snovi
iz 0,75 g/h
Stalne
prahu
meritve
koncentracije
celotnega
Prašnate rakotvorne
nevarnostne skupine II
snovi
iz 7,5 g/h
Stalne
prahu
meritve
koncentracije
celotnega
iz 12,5 g/h
Stalne
prahu
meritve
koncentracije
celotnega
0,75 g/h
Stalne
prahu
meritve
koncentracije
celotnega
Obstojne, bioakumulativne in zelo 1,25 µg/h
strupene snovi
Stalne
prahu
meritve
koncentracije
celotnega
Žveplov dioksid
Stalne meritve masne koncentracije emisij.
Prašnate rakotvorne snovi
nevarnostne skupine III
Prašnate mutagene snovi
30 kg/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
23 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Upravljavec mora zagotoviti, da se ugotovi
masna koncentracija žveplovega trioksida
med umerjanjem merilnika, njeno vrednost
pa se vključi v izračune rezultatov meritev.
Dušikov
dioksid,
dioksid
monoksid in
izražena kot
dušikov 30 kg/h
dušikov
Stalne meritve masne koncentracije emisij.
Če je iz rezultatov posameznih meritev
dušikovega dioksida razvidno, da je njegov
delež v emisiji dušikovega oksida manjši od
10 %, se stalno merjenje dušikovega
dioksida lahko opusti, njegov delež pa se
samo izračunava.
Ogljikov monoksid kot glavna snov 5 kg/h
za ocenitev, ko gre za zgorevanje
pri zgorevalnih procesih
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Ogljikov monoksid v vseh ostalih 100 kg/h
primerih
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Fluor in plinaste anorganske 0,3 kg/h
fluorove spojine, izražene kot
fluorovodik
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Plinaste
anorganske
klorove 1,5 kg/h
spojine, izražene kot klorovodik
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Klor
0,3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Žveplov vodik
0,3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Organske snovi iz točke 5.2.5 iz 1 kg C/h
nevarnostne stopnje I
Stalne meritve vsebnosti celotnega ogljika
Organske snovi iz točke 5.2.5
2,5 kg C/h
Stalne meritve vsebnosti celotnega ogljika
Živo srebro in njegove spojine
2,5 g/h (izraženih kot Stalne meritve masne koncentracije Hg
Hg)
(razen masne koncentracije Hg < 0,01
mg/m3)
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
24 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.2: Standard Form of Test Report for the Determination of Emissions
Name of the Laboratory
Reference No./Report No.:
Date:
Report on Emission Measurements
•
Operating company:
•
Location:
•
Type of measurement:
•
Order number:
•
Order date:
•
Day of measurement:
•
Report contents: x Pages, Appendix
•
Objectives:
1
Formulation of the measurement task
1.1
Party commissioning the work
1.2
Operating company
1.3
Location
(The information as to the location must clearly indicate the position of the emission source in the case
of a larger site (e.g. site C ..., Building 5))
1.4
Plant
(Information with reference to 4. BImSchV)
1.5
Time of measurement (Date)
1.5.1
1.5.2
Date of the last measurement
Date of the next measurement
1.6
Reason for the measurement
(e.g. acceptance measurement; a listing of measurement tasks may be found in Section 2.1 of
Guideline VDI 2448 Part 1).
1.7
Objectives
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
25 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
(This paragraph should give a detailed description of the measurement task. In the case of
measurements for the purposes of a permit or orders, the relevant numbers of the notice/order and the
specified limit values are to be given. In the case of measurements for the purposes of TA Luft or
orders under the BImSchG, the numbers or limit values given there are to be stated. Reference is to be
made to particular circumstances relating to measurement planning, see, for example, 3.2.2.2 of
TA Luft: e.g. batch operation, material transfer processes, etc. Reference should also be made to prior
knowledge about the plant (e.g. preliminary experiments, adjustment work, if applicable according to
the operator).
1.8
Components to be measured
1.9
Indication of whether and with whom the measurement plan has been agreed
1.10
Names of all persons participating in sampling on-site and number of assistants
1.11
Participation of further institutes
1.12
Technically responsible person
Name:
Telephone No.:
2
Description of the plant, materials handled
2.1
Type of plant
(any designation deviating from the 4. BImSchV for more precise description)
2.2
Description of the plant
(Brief description of the plant and the process with particular emphasis on the plant components which
are of particular importance in connection with the emission of air pollutants. In complex cases, a
simplified flow diagram of the plant is to be attached. The requirement for a plant description is
formulated in No. 7 of the Guideline VDI 2066 Part 1. Year of construction, boiler No., etc., are to be
indicated. The plant description shall include not only the absolute but also a specific capacity figure in
terms of, for example, the raw materials and/or the products. Parameters customary for the branch of
industry shall be used. The figures must be able to be assigned, as appropriate, to the operating unit or
the respective emission source. Thus, fuels or heating media used for specific plant components or
operating units are to be indicated, since in connection with No. 2.4 it may here be possible to draw
conclusions as to the emission characteristics, e.g. fuel ratios in the case of mixed firing).
2.3
Location of the plant and description of the emission source
2.3.1
2.3.2
2.3.2.1
2.3.2.2
2.3.2.3
2.3.2.4
2.3.2.5
Location
Emission source
Height above ground
Cross-sectional area of outlet
Easting/northing value
Building design
Assignment specific to the Federal State
(for Federal State: Operating Company No.:
Plant No.:
For any further dealings, a precise description of the location is necessary. In this context, a statement
regarding the way to draw off the waste gas and the figures for the easting and northing values for each
source are likewise required.)
2.4
Statement of raw materials possible according to the permit
(To ensure that the requirement for an operating state with maximum emissions to be measured, see
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
26 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
No. 3.2.2.2 of TA Luft, is met in respect of emission-relevant raw materials during the measurement,
appropriate information has to be given under 2.4.)
2.5
Operating times
(Statement of the daily and weekly total operating times and also times of possible pollutant emissions
are necessary for the determination of the total emission over greater periods of time.)
2.5.1
2.5.2
Total operating time
Emission time according to the operating company
2.6
Device for measuring and abating the emissions
(A description of these devices should make possible an assessment of the waste gas purification
equipment and give an indication as to whether appreciable diffuse emissions of air pollutants can
occur from the plant in question.)
2.6.1
2.6.1.1
2.6.1.2
2.6.1.3
2.6.1.4
2.6.2
Device for measuring the emissions
Apparatus for emission measurement
Measuring element
Fan data
Suction area
Device for abating the emissions (Description in accordance with Appendix 1)
3
Description of the sampling point
3.1
Position of the measurement cross section
(Under 3.1, the exact position of the measurement cross section in the waste gas pipe system is to be
indicated. The position of the measurement cross section shall be indicated in such a way that it can be
unambiguously seen from the description whether the installation of the sampling point has been
carried out in accordance with the Guideline VDI 2066 Part 1. If the sampling point does not correspond
to the requirements of this guideline, appropriate modifications shall be given and the measures which
have been taken in order to obtain acceptable measurement results shall be described.)
3.2
Diameter of the waste gas tube at the height of the measurement cross section or indication of
the dimensions of the measurement cross section
3.3
Number of measurement axes and position of the measuring points in the measurement cross
section
(For emission sampling, it may be necessary to employ a grid measurement if a measurement point
representative of the measurement cross section does not exist or cannot be determined and justified.
When giving only one measurement point in a questionable measurement cross section, proof of its
representativity shall be provided in a comprehensible fashion.)
4
Measurement and analytic methods, apparatus
(The measurement apparatus and methods used shall be indicated and described. If apparatus and
methods other than those examples listed here are used, a procedure analogous to that prescribed is to
be followed.)
4.1
Determination of the waste gas boundary conditions
4.1.1
Flow velocity
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
27 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prandtl's pitot tube in combination with micromanometer, model/type:
Electronic micromanometer, model/type:
Other fine differential pressure gauge, model/type:
Vane anemometer, model/type:
Determination by calculation
(e.g. from amount of fuel, air ratio, displacement volumes):
Operating data (e.g. fan rating):
4.1.2
Static pressure in waste gas stack
U-tube manometer:
Manometer as specified in 4.1.1 with provision for the appropriate connections:
4.1.3
Air pressure at the height of the sampling point
Barometer, model/type:
Last check/calibration:
4.1.4
Waste gas temperature
Resistance thermometer, model/type:
Ni-Cr-Ni thermocouple, model/type:
Hg thermometer:
Other temperature measuring instruments, model/type:
(It should be indicated whether the temperature measurement was determined continuously at a
measurement point recognized as representative in the measurement cross section during the entire
sampling of the plant and recorded by a recording device, logged by means of a data logging unit and
converted into half-hour means.)
4.1.5
Proportion of water vapour in the waste gas (waste gas humidity)
Adsorption on silica gel/calcium chloride/other and subsequent gravimetric
determination:
Humidity meter for gases, model/type:
Psychrometer, model/type:
Detector tubes:
4.1.6
Waste gas density
Calculated taking into account the proportions of
− oxygen (O2)
− carbon dioxide (CO2)
− atmospheric nitrogen (containing 0.933% of Ar)
− carbon monoxide (CO)
− other waste gas components such as ...
− waste gas humidity (proportion of water vapour in the waste gas)
− and the waste gas temperature and pressure in the duct
4.2
Gaseous and vapour emissions
4.2.1
Continuous measurement methods
4.2.1.1 Object of the measurement
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
28 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
4.2.1.2 Measurement method/VDI guideline
4.2.1.3 Analyser (model/type)
4.2.1.4 Measuring range set
4.2.1.5 Type of instrument suitability-tested
If instruments whose suitability for the measurement task has been tested are available, these must
be used. In the case of measuring devices whose suitability has not been tested, the following
method parameters are to be indicated:
− influence of accompanying substances (cross-sensitivity)
− response time (90% time)
− detection limit
− zero drift
− if applicable, standard deviation
− Linearity
(How these data are determined is also to be indicated.)
4.2.1.6
Measurement location design
Sampling probe:
heated: °C
Dust filter:
heated: °C
Sampling line before gas treatment:
unheated:
unheated:
heated: °C
unheated:
Length:
m
Sampling line after gas treatment:
Length:
m
Materials of construction of gas-carrying parts:
Measurement gas treatment:
Measurement gas cooler, model/type:
Temperature, regulated to:
C
Desiccant (e.g. silica gel):
4.2.1.7
Checking of the instrument characteristic using the following test gases
Zero gas:
Test gas:
ppm or:
mg/m3
Manufacturer:
Date of manufacture:
Stability guarantee: months
Certified:
yes/no
Checking of the certificate by................ on................
4.2.1.8 90% response time of the overall measuring apparatus
(How this value was determined is also to be described.)
4.2.1.9 Recording of the measured values
- continuous by means of a pen recorder
Line thickness:
Quality class: Model/type:
- by means of a data logging unit (Computer), model/type:
Logging software:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
29 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
4.2.2
Discontinuous measurement methods
4.2.2.1 Object of the measurement
4.2.2.2 Measurement method/VDI guidelines, principle of the method and sampling procedure
4.2.2.3 Sampling equipment
− Sampling probe:
Material:
heated/unheated/cooled
− Particle filter:Type:
Material:
heated/unheated
− Absorption/Adsorption devices:
− Standard impinger, wash bottles with frits, silica gel tubes, activated carbon tubes, etc.
− Sorbent:
− Amount of sorbent:
− If appropriate, sketch of the sampling train
− Distance between intake orifice of the sampling probe and the sorbent or collection element:
− Sample transfer:
− Time between sampling and analysis
− Participation of another laboratory:
(Name, reasons, further details)
4.2.2.4 Analytical determination
−
−
−
−
−
comprehensible description of the analytical method:
sample preparation:
analytical instruments:
model/type:
specific information: GC columns, temperature/time programs)
Standards (recovery rates):
(e.g. in the case of combustion apparatus as specified in VDI 3481 Part 2 for the determination of
organically bound carbon)
− Combustion temperature:
− Combustion time/temperature-time program:
− Percentage distribution of loading:
in tube 1: in tube 2:
4.2.2.5 Performance characteristics and their determination
Measures for quality assurance:
− Influence of accompanying substances (cross-sensitivity):
− Detection limits:
− Uncertainty range:
4.3
Particulate emissions
4.3.1
Measurement methods
VDI Guideline 2066 Part__ , Date:
Principle of the method:
4.3.2
Sampling apparatus
Flat filter:
Filter head with quartz wool sheath:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
30 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Combination of flat filter/filter head:
Cascade impactor:
Other adsorption devices:
Heated/unheated; internal in duct; external on duct
Design/material:
Sampling probe:
Material:
heated/unheated
If appropriate, sketch of the structure of the sampling device
Information on the collection medium:
- Material
- Sheet diameter and pore diameter
- Manufacturer/type
4.3.3
Work-up and evaluation of the collection medium
- Drying temperature of the collection medium before and after exposure: °C
- Drying time of the collection medium before and after exposure:
h
- Air-conditioned weighing room: yes/no Balance: Manufacturer:
Model:
4.3.4
Performance characteristics where different from VDI 2066
- Detection limit:
- Measurement uncertainty:
- Assessment of errors:
4.4
Odour emissions
4.4.1
Measurement method, principle of the method
VDI guidelines:
4.4.2
Sampling device
(Structure, materials, boundary conditions of sampling in accordance with VDI 3881 Part 4, Table 4.2 in
the annex to this guideline)
4.4.3
Olfactometer
(Description as in VDI 3881 Part 4, Table 7.3 in the annex to this guideline)
4.4.4
4.4.5
Description of the test team as in VDI 3881 Part 4, Table 7.2 in the annex to this guideline
Evaluation of the samples
On site:
after
hours in the laboratory:
4.4.6
Number of measurement series
4.4.7
Working times
4.4.8
Rest times for the test team
4.5
Toxic dust constituents
(particulate materials and materials which pass through a filter)
4.5.1
Object of the measurement
- Metals, metalloids and their compounds:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
31 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
4.5.2
Principle of the measurement method/VDI guideline
4.5.3
Sampling equipment
4.5.3.1 Retention system for particulate materials
Information according to 4.3.2
4.5.3.2 Absorption system for materials which pass through a filter
Information according to 4.2.2.3
Sketch of the overall structure of the sampling device
4.5.4
Work-up and evaluation of the measuring filter and the absorption material
4.5.4.1 Measuring filter
- Determination of the mass of dust, see under 4.3.3:
- Description of the digestion method and analytical methods/VDI guidelines:
- Analytical instruments: Model/type:
4.5.4.2 Absorption solutions
- Digestion process and analytical methods/VDI guidelines:
- Analytical instruments: Manufacturer/model:
4.5.4.3 Calibration methods
- Addition methods:
- Standard calibration methods:
- Details of the standard solutions used:
4.5.5
Performance characteristics where different from VDI guidelines
- Cross-sensitivities:
- Standard deviations:
- Detection limits:
- Reproducibility:
- Performance characteristics for the dust content determination:
- Performance characteristics for the determination of the total of particulate matter and matter which
pass through a filter:
(How these data were determined is also to be stated.)
5
Operating condition of the plant during the measurements
(Information on how the individual data have been obtained must be given; e.g. operator information or
own investigations)
5.1
Production plant
- Operating state (e.g. normal operation, charging, running up, representative
operating state, abnormal operating state relevant to emissions)
- Throughput/output (process data, steam, etc.)
- Raw materials/fuels
- Products
- Characteristic operating parameters (e.g. pressures, temperatures)
- Deviations from approved mode of operation (e.g. output, other raw materials, evaluation)
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
32 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.2
Waste gas purification units
(see Appendix 2)
- Operating data (e.g. power drawn, p, pH, purification efficiency)
- Operating temperatures (thermal combustion unit, scrubber, catalyst)
- Emission-influencing parameters (e.g. purification cycles, pH, temperature, thermal
afterburner, operating time of the catalyst)
- Particular features of waste gas purification (e.g. in-house construction, additional
water injection)
- Deviation from standard operating conditions (cf. item 2.7, e.g. lower V,
temperature)
6
Presentation of the measurement results and discussion
6.1
Evaluation of the operating conditions during the measurements
(Indication of unusual occurrences)
(This information serves to establish deviations from normal operation and, if applicable, to document
consequent effects on the emission characteristics of the plant. In such an event, the technical expert
should make a statement as to whether the state of the plant at the time of the measurement was the
state which on the basis of experience leads to the maximum emissions.
6.2
Measurement results
All individual results (e.g. half-hourly mean values) of the components measured and the auxiliary
parameters necessary for the determination are to be presented in tabular form. The pollutants are to
be reported as concentrations and as mass flows. In addition, the maximum and the mean value of the
measurements are to be documented. If recording instruments have been employed, attachment of the
recorder chart can be useful. Provisions of the VDI guideline on which the measurement is based in
respect of complete presentation of the measurement results shall be complied with.
All measurement reports shall be kept by the laboratory carrying out the measurements for at least 5
years. Measurement uncertainties are to be given for all measured values. Reference shall be made to
the influence of the inflow distance (VDI 2066) on the measurement accuracy.
6.3
Plausibility check
A plausibility check is to be made on the measurement results in respect of the utilization of plant
capacity during the period of the measurement.
7
Annex
Measurement plan
Measured and calculated values
Appendix 1
Devices for reducing the emission
Minimum requirement, supplementary information as per VDI 2448, Part 1, is recommended. (Other purification
units are to be described in a corresponding way. As a rule, only one of the waste gas purification units
described under Nos. 1 to 10 needs to be indicated for the particular plant in question. However, it is quite
possible to describe combinations. The specification in item 2.6 is also required in TA Luft item 3.2.2.4.)
1.
Electrostatic precipitator
Manufacturer of the electrostatic precipitator, year of manufacture, number of filter zones, effective
precipitation area, residence time in the electric field, dedusting (wet/mechanical), upstream cooling
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
33 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
(yes/no), water injection upstream of filter (yes/no), flow through filter, nominal rating of the suction fan,
intervals between servicing, last service
2.
Thermal combustion units with/without heat exchanger
Manufacturer of the thermal afterburner unit, year of manufacture, type of burner, type of fuel added,
fuel throughput, temperature of the reaction chamber, residence time in the reaction chamber, nominal
rating of the suction fan, intervals between servicing, last service
3.
Catalytic combustion unit
Manufacturer of the catalytic combustion unit, year of manufacture, type of burner, type of fuel, fuel
throughput, catalyst type, operating time of the catalyst, reaction chamber temperature, mean residence
time, nominal rating of the suction fan, intervals between servicing, last service
Activated carbon filter with/without recovery
Manufacturer of the activated carbon filter, year of manufacture, activated carbon content,
supplier/particle size/type of activated carbon, height of the activated carbon bed in the adsorber, cross
section of the activated carbon bed in the adsorber, frequency of desorption, type of desorption,
nominal rating of the suction fan, pressure difference between raw gas/purified gas, intervals between
servicing, last service
Cyclone unit
Manufacturer of the cyclone unit, model, year of manufacture, number of individual cyclones,
arrangement (parallel/in series), cyclone diameter, nominal rating of the suction fan, pressure difference
between raw gas/purified gas, volume flow of gas, intervals between servicing, last service
Wet precipitator
Manufacturer of the wet precipitator, model, year of manufacture, working principle of the wet
precipitator (e.g. scrubbing tower, venturi scrubber, vortex scrubber, rotary scrubber, pressure-change
precipitator - in the case of a scrubbing tower, the flow of the scrubbing liquid: cocurrent,
countercurrent, cross-current
Construction: without internals, with plates, packed
Number of plates: sieve plates, bubble cap plates, etc.
Height of the packed column:
Type of packing: Raschig rings, saddles, disks
Type of scrubbing liquid:
- in the case of vortex scrubbers
Water level:
Sludge discharge:
- in the case of pressure-change precipitators
Number of precipitation elements:
Scrubbing liquid:
Additives:
Amount of scrubbing liquid:
Scrubbing liquid flow:
- for all wet precipitators
Amount of fresh scrubbing liquid added:
Pattern of scrubbing liquid replacement:
pH:
Stage 1:
Stage 2:
Temperature of the scrubbing liquid in the reservoir:
Last replacement of the scrubbing liquid in the settling tank:
Type of downstream droplet precipitator:
Nominal rating of the suction fan:
Intervals between servicing:
Last service:
4.
5.
6.
7.
Woven fabric filter
Manufacturer of the woven fabric filter, type, year of manufacture, number of filter chambers, number of
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
34 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
tubes/bags, filter area, throughput per unit area of filter (gross/net), filter material, dedusting
(mechanical/pneumatic), dedusting frequency, last filter cloth change, pressure difference between raw
gas and purified gas sides, nominal rating of the suction fan, intervals between servicing, last service
8.
Nitrogen oxide abatement measures
Primary measures
- Flue gas recirculation, progressive combustion
Secondary measures
- SNCR, SCR
Reducing agent
9.
Biofilter
Manufacturer of the biofilter, year of manufacture, bed depth, throughput per unit area, material, raw
gas temperature, humidity of the raw gas, pressure difference between raw gas/purified gas, intervals
between changing the filter bed, last filter bed change, intervals between servicing, last service
10.
Condensation and sedimentation precipitation
Manufacturer, year of manufacture, construction type, flow (countercurrent, cocurrent, cross-current),
cooling liquid, condensate removal, baffles, cycling for melting off, ribbed tubes, injection condensers,
pressure drop, intervals between servicing, last service
Appendix 2
Catalog of operating data which shall be given for waste gas purification units:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Filters
Dedusting cycle, pressure drop, last filter change
Electrostatic precipitators
Power drawn by the fields/units, knocking cycle, last service
Mechanical precipitators
Last cleaning, last service
Thermal combustion
Fuel usage, combustion temperature, last service
Catalytic combustion
Energy usage, operating temperature, catalyst operating time, last service
Adsorbers
Adsorbent, operating time, operating temperature, last service
Absorbers (chemisorption)
Sorbent, type/model, circulated amount, freshly added amount, pressure drop, last service, last sorbent
change
Wet precipitators
Absorbent, additives, pH, pressure drop, operating temperature, scrubbing liquid circulation/feed, last
replacement of the absorbate (depending on the number of scrubbing stages, several data possible)
Biofilters
Last change of the filter bed, bed thickness, pressure drop, raw gas humidity, raw gas temperature
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
35 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.3:
Meritve lahko hlapnih organskih spojin s plamenskim ionizacijskim detektorjem
(FID)
V skladu s členom 9 Direktive VOC je treba skladnost z določbami člena 5(7) in (8) preveriti na
podlagi vsote masnih koncentracij posameznih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih pa se
skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika („mg C/Nm3“), razen če je
v Prilogi IIA Direktive VOC drugače določeno. Merilne metode Direktiva VOC k temu ne določa. Masa
izpuščenega organskega ogljika se načeloma določa z dvema merilnima postopkoma:
¾ Določanje celotnega ogljika z določitvijo ogljika, zajetega z adsorpcijo na silikagel (ADS)
¾ Določanje celotnega ogljika po merilnem postopku plamenskega ionizacijskega detektorja
(FID)
Zaradi dokazovanja skladnosti z emisijskimi mejnimi vrednostmi se delež celotnega ogljika pri
meritvah emisij praviloma določa s pomočjo plamenskega ionizacijskega detektorja (s postopkom
ADS ni možno zajeti ogljikovodikov z nizkim vreliščem; visok delež CO2 in vodna para omejujta
uporabnost postopka ADS). V nadaljevanju bodo tako prikazane osnovne značilnosti merilnega
postopka.
Vir: Sick/Maihak
Merilni postopek detektorja FID temelji na kemijski ionizaciji organskih snovi v vodikovem plamenu.
Tukaj se organske snovi pirolitsko razkrojijo in nato ionizirajo. Ionski tok, ki pri tem nastane v
električnem polju, se električno ojača in prikaže. Merilni signal je približno enak številu atomov ogljika,
ki so vezani v plinu za preskušanje.
Signal = r * Cc
Cc = koncentracija ogljika v merjenem plinu
Sorazmernostni faktor r (= faktor odziva) je odvisen tako od oblik vezi in snovi, ki se vežejo z
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
36 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
ogljikovimi atomi na podlagi različne ionizacije kakor tudi od tipa opreme in njenih obratovalnih
pogojev. Organske spojine s hetero atomi, npr. N, O, S, Cl, se na splošno določajo že pri manjši
občutljivosti. Ogljikovega monoksida in dioksida se ne zajema.
Faktor odziva r = prikaz na opremi / želena vrednost
Detektor FID se umerja s predpisanimi plini za preskušanje, običajno mešanico propan-zrak.
Detektor FID je tovarniško umerjen na [ppm]. Pri neki neznani organski spojini v merjenem plinu velja
naslednje razmerje:
Ccp [mg C/Nm3] = (npropan * MC * CVP[ppm])/Vpropan
Npropan = število ogljikovih atomov v molekuli = 3
MC = molska masa ogljika = 12 g/mol
Vpropan = molska prostornina propana pri 0 °C, 1013 hPa (22,4 l/mol)
Ccp [mg C/Nm3] = 1,608 * CVP [ppm]
CVP je pri tem dobljena merilna vrednost v ppm (parts per million) ogljika, nanašajoč se na propan,
imenovana ekvivalentni propan. CCP je potemtakem masna koncentracija v mg C/Nm3, izražena kot
ekvivalentni propan; tj. masna koncentracija CCP nam pove, kateri masni koncentraciji propana
ustreza signal detektorja FID merjenega plina.
Da bi dobili masno koncentracijo ogljika neznane organske spojine, moramo zgoraj navedeno masno
koncentracijo v obliki ekvivalenta propana deliti s faktorjem odziva rs snovi:
CCS [mg C/Nm3] = Ccp [mg C/Nm3]/rs = 1,608 *CVP [ppm]/rs
Zaradi omenjenih razlogov je treba narediti umerjanje pri emisijah določenih snovi ali mešanic snovi
ali računsko zaradi faktorjev odziva, ki jih je treba določiti na podlagi umerjanja s propanom. Pri bolj
kompleksnih mešanicah snovi je treba uporabiti reprezentativni faktor odziva.
Primer 1:
V odpadnem zraku se kot hlapna organska spojina nahaja izključno aceton.
Prejet signal: 54 ppm; umerjanje na propan; faktor odziva acetona: 0,77
Caceton [mg C/Nm3] = 1,608 * 54 ppm/0,77 = 112,7 mg C/m3
Preračun na Caceton [mg/Nm3]; molekulska teža acetona (C3H6O) = 58; razmerje ogljik / molekulska
teža f = 3* 12/58 = 0,62
Caceton [mg/Nm3] = Caceton [mg C/Nm3] / f = 182 mg/Nm3
oz.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
37 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Caceton [mg/Nm3] = 1,608*CVP [ppm]/(rs * f)S
Primer 2:
Obrat s predelavo lakov; v odpadnem zraku je mešanica toluola, etanola in etil acetata v časovno
konstantnem mešalnem razmerju.
Znane veličine odpadnega zraka:
Toluol
1,08
Molska masa
[g/mol]
92,14
Etanol
0,76
46,07
0,19
2
Etil acetat
0,75
88,11
0,69
4
Snov
Faktor odziva ri
Masni odstotek
celotne mase xi
0,12
Število ogljikovih
atomov v molekuli ki
7
Izračun masnega odstotka ogljika yi:
yi = (xi * ki)/Σ(xi *ki)
Za naslednje snovi iz tega sledi:
y toluol
y etanol
y etil acetat
= 0,21
= 0,10
= 0,69
Faktor odziva mešanice topila:
Rskup = Σ(yi ri) = 0,21*1,08 + 0,10*0,76 + 0,69*0,75 = 0,82
Signal s 95,1 ppm da masno koncentracijo kot ekvivalentni propan 153 mg/Nm3. S tem se
koncentracija vsote hlapnih organskih snovi v odpadnih plinih, izraženih kot skupni C, izračuna
naslednje:
CVOC [mg C/Nm3] = 1,608 * 95,1 ppm/0,82 = 187 mg C/m3
Potek meritev:
Da bi preprečili visoke nastavitvene čase, naj bodo sonde za jemanje vzorcev in vodi plinov za
preskušanje čim krajši. Da bi povečali merilno gotovost, naj bodo sonde za jemanje vzorcev, filter in
vodi plinov za preskušanje izvedeni tako, da se lahko segrejejo na približno 200 °C.
Pred in po eni seriji meritev je treba prikazane merilne vrednosti inštrumenta preveriti in, če je
potrebno, popraviti.
Pretok zgorevalnega zraka naj bo takšen, da bo plamen zagotovo gorel in da z redčenjem ne bo
nedoseženo rosišče plina za preskušanje, da ne pride do kondenzacija v vodu detektorja za odpadne
pline.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
38 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Primeri za določanje emisij organskih snovi, izraženih kot celotni ogljik:
1. Emisije pri ličarskih popravilih tovornjakov
Določale so se emisije, ki se sproščajo ob lakiranju ob uporabi običajnih tehnik razprševanja s
stisnjenim zrakom in uporabi lakov s topili (40 mas. % trdega telesa in 60 mas. % topila). Meritve so
bile opravljene pri treh posameznih lakiranjih. Poleg merilnih vrednosti temperature in koncentracije
celotnega ogljika so v naslednji grafiki dodatno prikazane še trenutne povprečne vrednosti
koncentracij (izračunano od začetka lakiranja).
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
39 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Predhodno
razprševanje
mg C/m3
Naknadno
razprševanje
Vmesno
sušenje
Izhlapevanje
Mejna vredn.
Povpr. vred.
T [°C]
Trenutna
merilna
vrednost
Koncentracija odpadnega zraka in temperatura pri prvem lakiranju
mg C/m3
Predhodno
razprševanje
Naknadno
razprševanje
Vmesno
sušenje
Izhlapevanje
Mejna vredn.
T [°C]
Povpr. vred.
Trenutna
merilna
vrednost
Koncentracija odpadnega zraka in temperatura pri drugem lakiranju
mg C/m3
Predhodno
razprševanje
Naknadno
razprševanje
Vmesno
sušenje
Izhlapevanje
Mejna vredn.
Povpr. vred.
T [°C]
Trenutna
merilna
vrednost
Koncentracija odpadnega zraka in temperatura pri tretjem lakiranju
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
40 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2. Emisije pri lakiranju kovinskih delov
Volumski tok odpadnih plinov: pribl. 41.000 m3/h
mg C/m3
2 =dodajanje plina za preskušanje
Čas [min]
1 =dodajanje ničelnega plina
3. Meritve emisij na napravi za lakiranje lesa z biološkim pralnikom
Odpadni zrak s topili iz skladišča laka in lakirnic se spelje v dvostopenjski biološki pralnik z enoto za
regeneriranje pralne vode in biološkim precejevalnikom za fino čiščenje.
Povprečna sestava neočiščenega plina:
Snov
Aceton
Masna koncentracija
183
Masni odstotek
84
Etanol
13
6
Etil acetat
11
5
n-butanol
2
1
n-butil acetat
8
4
Volumski tok neočiščenega plina: 20.000 m3/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
41 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
mg C/m3
Neočiščen plin
Mejna vrednost
Reingas
Očiščen plin
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
42 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
4. Raziskava obnašanja čiščenja katalitičnega dogorevanja na primeru tiskarne
Slika 1: Odvisnost učinkovitosti čiščenja od volumskega toka odpadnih plinov
Očiščen plin
Neočiščen plin
Pribl. 1088
mg C/m3
4 tiskarski stroji v
pogonu
5 tiskarskih strojev v
pogonu
Pribl. 24 mg C/m3
100 ppm
500 ppm
700 ppm
Rezultat:
• Če je v pogonu 5 tiskarskih strojev, potem znaša maks. koncentracija neočiščenega plina
približno 1088 mg C/m3; koncentracija očiščenega plina je približno 24 mg C/m3
• Ob izklopu tiskarskega stroja R 50/8 znaša koncentracija očiščenega plina približno 0 mg
C/m3; pri sedaj nizkem volumskem toku odpadnih plinov je lahko zmogljivost katalizatorja
optimalna -> velika odvisnost učinka čiščenja od volumskega toka odpadnih plinov!
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
43 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Slika 2: Nihanja v neočiščenem in očiščenem plinu
Neočiščen plin
Očiščen plin
3 tiskarski stroji v
pogonu
2 tiskarska stroja v
pogonu
3 tiskarski stroji v
pogonu
T = 352 °C
100 ppm
500 ppm
700 ppm
Rezultat:
• Nihanja v neočiščenem in očiščenem plinu
• Razpon nihanj v neočiščenem plinu pribl. 15%; v očiščenem plinu pribl. 200%
• Nihanja imajo velik vpliv na vrednost očiščenega plina -> velik pomen za projektiranje naprave
za čiščenje odpadnih plinov
• Začetekov in trajanj nihanj ni bilo možno dodeliti nobenim stanjem proizvodnje
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
44 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Slika 3: Koncentracije neočiščenega in očiščenega plina po katalitičnem dogorevanju pri heatset
rotacijskem ofsetnem tisku
1000 ppm
900 ppm
800 ppm
Neočiščen plin
700 ppm
600 ppm
500 ppm
400 ppm
300 ppm
200 ppm
100 ppm
Očiščen plin
10 ppm
Rezultat:
Po katalitičnem dogorevanje je v očiščenem plinu možno upoštevati masno koncentracijo emisij <50
mg C/m3 (masna koncentracija neočiščenega plina: 1168 mg C/m3; koncentracija očiščenega plina: 0
– 24 mg C/m3; stopnja učinkovitosti: pribl. 99%). Stopnja učinkovitosti je odvisna od temperature
katalizatorja (tukaj je potrebnih 350 °C).
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
45 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.
Spremljanje stopnje učinkovitosti adsorberja: meritve neočiščenega in očiščenega plina pri
površinskem čiščenju (čiščenje kovinskih zbiralnikov)
Očiščen plin
Neočiščen plin
20 ppm
60 ppm
Rezultat:
• Koncentracija očiščenega plina je maks. 42 mg C/m3; koncentracija neočiščenega plina je
maks. 93 mg C/m3; stopnja učinkovitosti pribl. 45% -> adsober manj učinkovit -> ukrepi za
optimiranje so potrebni!
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
46 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.4:
Stalne meritve emisij iz naprav IPPC, ki niso podvržene Direktivi LCP 2001/80/ES
ter Direktivi o sežiganju odpadkov 2000/76/ES
Predlogi pogojev v dovoljenju
Opomba:
Parametre, ki jih je potrebno nadzorovati pri napravah, ki niso podvržene Direktivi LCP
2001/80/ES ter Direktivi o sežiganju odpadkov 2000/76/ES, se določi za vsak primer posebej,
po potrebi upravljavec vloži utemeljene zahtevke za oprostitev.
1
Meritve in nadzorovanje emisij
1.1
Merilno mesto
1.1.1
Za izvajanje stalnih in posameznih meritev je treba ob uskladitvi z uradno pooblaščenim merilnim inštitutom
zagotoviti ustrezna merilna mesta in mesta odvzema vzorcev. Pri tem je treba upoštevati zahteve iz Smernice
VDI 4200 (verzija december 2000). V kolikor to ni možno (npr. če dolžine merilnega območja ni možno prikazati
oz. ta sploh ne obstaja, kot pri ploskovnem viru Z1 - strešni stolpič pri odpraševanju peči), mora primerno
merilno mesto in/ali ustrezen merilni postopek določiti ustrezni merilni inštitut ob uskladitvi s pristojnim
nadzornim organom.
1.1.2
Merilno mesto mora biti zadostno veliko, z varnimi delovnimi ploščadmi ter lahko dosegljivimi prometnimi potmi,
in načrtovano tako, da so rezultati meritev reprezentativni in neoporečni.
1.2
Stalne meritve
1.2.1
V očiščenih odpadnih plinih emisijskega vira … je treba masno koncentracijo
- ogljikovega monoksida
- celotnega praha
- ...
stalno določati, beležiti in vrednotiti.
Nadalje je treba za ocenitev pravilnega obratovanja naslednje obratovalne veličine (referenčne veličine):
a)
b)
c)
d)
e)
vsebnost kisika v odpadnih plinih
temperature odpadnih plinov na izpustu dimnika
volumski pretok odpadnih plinov
moč naprave
...
stalno določati, beležiti in vrednotiti.
V ta namen je potrebno namestiti ustrezno merilno opremo.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
47 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.2.2
Za masne koncentracije snovi in referenčne veličine iz pogoja 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti – razen
temperature odpadnih plinov in moči naprave – se lahko uporablja samo ustrezna merilna oprema, ki jo prizna
organ za izdajo dovoljenj. Razpoložljivost merilne opreme mora doseči najmanj 95 %.
1.2.3
Za vrednotenje merilnih veličin v skladu s pogojem 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti, je potrebno vgraditi in
upravljati ustrezno priznano elektronsko analitsko napravo (računalnik za merilne vrednosti). Razpoložljivost
merilne opreme mora doseči vsaj 99 %.
1.2.4
Pri vgradnji in upravljanju stalne merilne in analitske opreme je treba upoštevati naslednje:
a)
Vgradnja merilne in analitske opreme mora potekati v skladu s Smernico
VDI 3950 E.
O tem je treba nadzornemu organu predložiti ustrezno potrdilo, ki ga v Nemčiji izdaja pristojni vrhovni
deželni organ ali po deželnem pravu določen umerjevalni laboratorij.
Mesto vgradnje merilne in analitske opreme, kakor tudi njen tip in merilno območje ter območja prikaza,
morajo biti jasno razvidni iz tega potrdila.
b)
Merilno in analitsko opremo lahko upravlja samo ustrezno usposobljeno strokovno osebje ob upoštevanju
proizvajalčevih navodil za uporabo.
c)
Za redne preglede merilne in analitske opreme je treba skleniti pogodbo o vzdrževanju. Takšna
pogodba ni potrebna, če upravljavec razpolaga s kvalificiranim osebjem in ustrezno vzdrževalno opremo.
d)
Ničelno in referenčno točko je treba preveriti in zabeležiti vsaj enkrat v vzdrževalnem intervalu. Ukrepe, ki
zagotavljajo kakovost, je treba izvesti in dokumentirati v skladu z odsekom 7 DIN EN 14181 (QAL 3).
Vzdrževalni interval merilne opreme je zabeležen v posameznem poročilu o preverjanju ustreznosti
merilne opreme.
e)
O vseh opravljenih delih na merilni in analitski opremi je treba voditi kontrolno knjigo, ki jo je treba na
zahtevo nadzornega organa tudi predložiti. Nadalje je treba tekoče zagotavljanje kakovosti po odseku 7
DIN EN 14181 (QAL 3) zabeležiti na kontrolne karte ali s programsko opremo.
f)
O izpadu stalne merilne opreme ter računalnika merilnih vrednosti je treba nemudoma obvestiti nadzorni
organ. Vrsto in način sporočil je treba uskladiti z nadzornim organom.
1.2.5
Najpozneje 4 tedne pred prvim zagonom naprave je treba nadzornemu organu predložiti v odobritev koncept s
podrobnim opisom vrste in načina parametriranja računalnika za merilne vrednosti. Ta koncept mora vsebovati
predvsem:
a)
katere različne načine obratovanja bo računalnik za merilne vrednosti registriral,
b)
kako se bodo različni načini obratovanja (kot zagon, normalno obratovanje) dokumentirali,
c)
s katerimi statusnimi signali (signali stanja) bodo načini obratovanja definirani in
d) kako poteka izračun obratovalnih veličin (npr. kurilna moč izmerjene količine olja).
Usklajen koncept analize je treba zapisati v prvo kontrolno poročilo računalnika za merilne vrednosti.
1.2.6
Merilno opremo, ki se jo uporablja za stalno določanje emisij, mora umeriti laboratorij za umerjanje.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
48 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Laboratorij mora umerjanja ponoviti ob vsaki znatni spremembi v načinu obratovanja elektroobločne peči,
vključno s pripadajočimi napravami za čiščenje odpadnih plinov ali merilno opremo, in sicer vsakokrat po poteku
treh let.
Umerjanje mora biti izvedeno v skladu s Smernico VDI 3950 E.
O rezultatih umerjanja mora laboratorij pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. Ta poročila mora
upravljavec posredovati nadzornemu organu v elektronski obliki (z uporabo programske opreme, ki je
uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po umerjanju.
1.2.7
Uporabljeno merilno opremo se smatra za ustrezno, če umerjanje posamezne merilne opreme pokaže, da
vrednost konfidenčnega intervala 95 % enega samega merilnega rezultata emisijske omejitve, določene kot
dnevne povprečne vrednosti, ne preseže naslednjih odstotkov:
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
ogljikov monoksid
žveplov dioksid
dušikov monoksid
celotni prah
celotni ogljik
HCl
HF
živo srebro
10 %
20 %
20 %
30 %
30 %
40 %
40 %
40 %
1.2.8
Laboratorij za umerjanje je treba vsakoletno pooblastiti, da v skladu s standardom DIN EN 14181 (verzija
september 2004) preveri pravilno delovanje merilne opreme in računalnika za merilne vrednosti.
O rezultatih preizkusa pravilnega delovanja je treba pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. Ta
poročila mora upravljavec poslati nadzornemu organu v elektronski obliki (z uporabo programske opreme, ki je
uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po umerjanju.
1.2.9
Laboratorij mora računalnik za merilne vrednosti prvič in nato letno preveriti na pravilno delovanje. Pri tem je
treba preveriti tudi ujemanje prikazov merilne opreme s prikazi na računalniku za merilne vrednosti.
O rezultatih preizkusa delovanja je treba pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. V poročilih morajo
biti dokumentirane vse spremembe analitskega koncepta, predvsem glede načina obratovanja in kriterijev za
različne časovne števce. Ta poročila mora upravljavec poslati nadzornemu organu v elektronski obliki (z
uporabo programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po
umerjanju.
1.2.10
Vse merilne vrednosti, do katerih pride v obratovalnem času …, je treba z ozirom na čas zajeti in zapisati.
Statusne signale o začetku in koncu obratovalnega časa, to pomeni za začetek in konec zapisovanja
računalnika za merilne vrednosti, je treba pravočasno pred prvim zagonom uskladiti z nadzornim organom (glej
tudi zahtevo 1.2.5).
1.2.11
Zapise stalne merilne opreme je treba hraniti najmanj 5 let in na zahtevo predložiti nadzornemu organu.
1.2.12
Iz merilnih vrednostih se za vsake zaporedne pol ure izračuna polurna povprečna vrednost glede na čas z
uporabnimi merilnimi vrednostmi. Te polurne povprečne vrednosti se nato preračuna na referenčne veličine.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
49 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Iz polurnih povprečnih vrednosti se za vsak dan izračuna dnevna povprečna vrednost, nanašajoča se na dnevni
obratovalni čas.
Iz normiranih povprečnih vrednostih se z odbitkom merilne negotovosti, določene pri umerjanju, določijo
validirane (preverjene) povprečne vrednosti.
1.2.13
Emisijske mejne vrednosti iz točke …… veljajo za upoštevane, če ocenitev merilnih vrednosti za obratovalne
ure pokaže, da
•
•
nobena dnevna povprečna validirana vrednost ne presega določene koncentracije in
nobena polurna povprečna validirana vrednost ni 2-krat večja od določene koncentracije.
Validirane polurne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 20 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede izberemo tako, da emisijska mejna vrednost za polurne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 20.
razreda. Povprečne vrednosti se za ocenitev upošteva le, če sta vsaj 2/3 referenčnega časa dokazani z
uporabnimi merilnimi rezultati (drugače se upoštevajo razredi S2, S4, S5 in S7).
Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
S 1:
S 2:
S 3:
S 4:
S 5:
S 6:
S 7:
S 8:
S 9, S 10:
S 11:
Preseganje polurne mejne vrednosti
Napaka integracijskega časa (merilni čas < 2/3 integracijskega časa)
Nadomestne vrednosti (ob izpadu merilne opreme za ugotavljanje referenčnih veličin (npr. O2,
temperatura) se uporabi za referenčni izračun določenih nadomestnih vrednosti, ki so vnaprej do
ločene)
Motnje merilne opreme
Vzdrževanje merilne opreme
Zapis obratovalnega časa (merilnik obratovalnih časov)
Povprečne vrednosti < 2/3 integracijskega časa, odvisno od naprave (npr. z zagoni ali
zaustavitvami)
Napačne vrednosti
Prekoračitev območja umerjanja (kratkoročni in dolgoročni pomnilnik)
Aktualni izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov (vsota polurnih povprečnih vrednosti v
tekočem letu)
Validirane dnevne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 10 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede se določi tako, da mejna vrednost emisij za dnevne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 10.
razreda.
Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
TS 1:
TS 2:
TS 3:
Preseganje dnevne povprečne vrednosti
Določitev dnevne povprečne vrednosti ni možna
Dnevna povprečna vrednost, ko merilna oprema zaradi vzdrževalnih del ali izpada ni obratovala
več kot 5 ur
(Opomba: Število ur pri napravah po TA Luft ni določeno,
13. BImSchV: 3 urne povprečne vrednosti, 17. BImSchV: 5 polurnih povprečnih vrednosti)
1.2.14
Preseganja mejnih vrednosti emisij je treba ločeno zapisati, utemeljiti in nemudoma javiti nadzornemu organu.
Vrsto in način sporočil je treba uskladiti z nadzornim organom.
1.2.15
O rezultatih stalnih meritev znotraj enega koledarskega leta je treba narediti ocenitve (letno poročilo o emisijah
snovi) in jih v roku treh mesecev po poteku posameznega koledarskega leta predložiti nadzornemu organu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
50 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Vrsto in način ocenitev je treba uskladiti z nadzornim organom.
5.
Pri preseganju spodaj navedenih pragovnih vrednosti masnih pretokov emisij (najmanjša
vrednost urnega pretoka snovi) se priporoča stalen nadzor (vzeto iz TA Luft 2002)
Imenovani masni pretoki se nanašajo na emisije v očiščenem plinu celotne naprave (skupne naprave) in
predstavljajo maso emisij v eni obratovalni uri pri normalnem obratovanju ob upoštevanju obratovalnih pogojev,
neugodnih za ohranjanje čistosti zraka.
Snov
Najmanjša vrednost
urnega pretoka snovi
Nadzor
Prah
1 – 3 kg/h
Stalen
nadzor
pravilnega
delovanja
obratovanja naprave za čiščenje odpadnih
plinov (kvalitativna merilna oprema)
Prah
> 3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije
Nevarnostna skupina I (Hg, Tl)
1,25 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu oz. masne koncentracije, če je na
voljo primerna merilna oprema.
Nevarnostna skupina II (Pb, Co, 12,5 g/h
Ni, Se, Te)
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu oz. masne koncentracije, če je na
voljo primerna merilna oprema.
Nevarnostna skupina III (Sb, Cr, 25 g/h
CN, lahko vnetljivi fluoridi, Cu, Mn)
Prašnate organske snovi iz točke 0,5 kg/h
5.2.5 iz nevarnostne skupine I
Rakotvorne, mutagene ali za
reprodukcijo
strupene
snovi,
obstojne,
bioakumulativne
in
strupene (snovi iz točke 5.2.7 TA
Luft)
V primeru, da je na voljo primerna merilna
oprema, naj se pri preseganju omenjenih
masnih pretokov predvidi merilno opremo za
stalno določanje masne koncentracije.
Prašnate rakotvorne
nevarnostne skupine I
snovi
iz 0,75 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu
Prašnate rakotvorne
nevarnostne skupine II
snovi
iz 7,5 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu
iz 12,5 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu
0,75 g/h
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu
Prašnate rakotvorne snovi
nevarnostne skupine III
Prašnate mutagene snovi
Obstojne, bioakumulativne in zelo 1,25 µg/h
strupene snovi
Stalne meritve koncentracije celotnega
prahu
Žveplov dioksid
Stalne meritve masne koncentracije emisij.
Upravljavec mora zagotoviti, da se ugotovi
masna koncentracija žveplovega trioksida
med umerjanjem merilnika, njeno vrednost
pa se vključi v izračune rezultatov meritev.
30 kg/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
51 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Snov
Dušikov
dioksid,
dioksid
monoksid in
izražena kot
Najmanjša vrednost
urnega pretoka snovi
dušikov 30 kg/h
dušikov
Nadzor
Stalne meritve masne koncentracije emisij.
Če je iz rezultatov posameznih meritev
dušikovega dioksida razvidno, da je njegov
delež v emisiji dušikovega oksida manjši od
10 %, se stalno merjenje dušikovega
dioksida lahko opusti, njegov delež pa se
samo izračunava.
Ogljikov monoksid kot glavna snov 5 kg/h
za ocenitev, ko gre za zgorevanje
pri zgorevalnih procesih
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Ogljikov monoksid v vseh ostalih 100 kg/h
primerih
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Fluor in plinaste anorganske 0,3 kg/h
fluorove spojine, izražene kot
fluorovodik
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Plinaste
anorganske
klorove 1,5 kg/h
spojine, izražene kot klorovodik
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Klor
0,3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Žveplov vodik
0,3 kg/h
Stalne meritve masne koncentracije emisij
Organske snovi iz točke 5.2.5 iz 1 kg C/h
nevarnostne stopnje I
Stalne meritve vsebnosti celotnega ogljika
Organske snovi iz točke 5.2.5
2,5 kg C/h
Stalne meritve vsebnosti celotnega ogljika
Živo srebro in njegove spojine
2,5 g/h (izraženih kot Stalne meritve masne koncentracije Hg
Hg)
(razen masne koncentracije Hg < 0,01
mg/m3)
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
52 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.5:
Stalne meritve emisij za naprave IPPC, ki so podvržene Direktivi LCP
2001/80/ES
Predlogi pogojev v dovoljenju
Osnova: Uredba o velikih kurilnih napravah in plinskih turbinah – 13. BImSchV, Nemčija
Trajno ugotavljanje masne koncentracije emisij pri.....
V odpadnih plinih emisijskih virov … je treba masno koncentracijo pri ... stalno določati, beležiti in vrednotiti.
1
Merjenje in nadzorovanje emisij
1.1
Merilno mesto
1.1.1
Za izvajanje stalnih in posameznih meritev je treba ob uskladitvi z uradno pooblaščenim merilnim inštitutom
zagotoviti ustrezna merilna mesta in mesta odvzema vzorcev. Pri tem je treba upoštevati zahteve iz Smernice
VDI 4200 (verzija december 2000). V kolikor to ni možno (npr. dolžina merilnega območja), mora primerno
merilno mesto in/ali ustrezen merilni postopek določiti ustrezni merilni inštitut ob uskladitvi s pristojnim
nadzornim organom.
1.1.2
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, imeti mora varne delovne ploščadi, prometne poti morajo biti lahko
dosegljive in oblikovane tako, da so omogočene reprezentativne in neoporečne meritve.
1.2
Stalne meritve
1.2.1
V očiščenim odpadnem plinu enot 2 in 3 … je treba masno koncentracijo emisij za
a)
b)
c)
d)
e)
celotni prah,
žveplov dioksid in žveplov trioksid, izražena kot žveplov dioksid,
dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražena kot dušikov dioksid,
živo srebro in njegovo spojine, izražen kot živo srebro2 in
ogljikov monoksid
stalno določati, beležiti in vrednotiti.
Nadalje je treba za ocenitev pravilnega obratovanja stalno določati, zapisovati in vrednotiti naslednje
obratovalne veličine (referenčne veličine) za:
a)
b)
c)
d)
e)
volumen kisika (O2) v odpadnih plinih,
tlak,
temperature odpadnih plinov na izpustu dimnika,
volumski pretok odpadnih plinov in
vsebnost vlage.
stalno določati, beležiti in vrednotiti.
Enoti 1 in 2 je v ta namen treba opremiti z ustrezno merilno opremo.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
53 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.2.2
Za masne koncentracije snovi in referenčne veličine iz pogoja 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti – razen
temperature odpadnih plinov in tlaka – se lahko uporablja samo ustrezno merilno opremo, ki jo prizna organ za
izdajo dovoljenj. Razpoložljivost merilne opreme mora doseči najmanj 95 %.
1.2.3
Za vrednotenje merilnih veličin v skladu s pogojem 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti, je potrebno vgraditi in
upravljati kot ustrezno priznano elektronsko analitsko napravo (računalnik za merilne vrednosti). Razpoložljivost
merilne opreme mora doseči najmanj 99 %.
1.2.4
Pri vgradnji in upravljanju stalne merilne in analitske opreme je treba upoštevati naslednje:
a)
Vgradnja merilne in analitske opreme mora potekati v skladu s Smernico
VDI 3950, tretji del (verzija junij 2003).
O tem je treba nadzornemu organu predložiti ustrezno potrdilo, ki ga v Nemčiji izdaja pristojni vrhovni
deželni organ ali po deželnem pravu določen umerjevalni laboratorij.
Mesto vgradnje merilne in analitske opreme, kakor tudi tip opreme in merilno območje ter območja
prikaza, morajo biti jasno razvidni iz tega potrdila.
b)
Merilno in analitsko opremo lahko upravlja samo ustrezno usposobljeno strokovno osebje ob
upoštevanju proizvajalčevih navodil za uporabo.
c)
Za redne preglede merilne in analitske opreme je treba skleniti pogodbo o vzdrževanju. Takšna
pogodba ni potrebna, če upravljavec razpolaga s kvalificiranim osebjem in ustrezno vzdrževalno
opremo.
d)
Ničelno in referenčno točko je treba preveriti in zabeležiti vsaj enkrat v vzdrževalnem intervalu. Ukrepe,
ki zagotavljajo kakovost, je treba izvesti in dokumentirati v skladu z odsekom 7 DIN EN 14181 (QAL 3).
Vzdrževalni interval merilne opreme je zabeležen v posameznem poročilu o preverjanju ustreznosti
merilne opreme.
e)
O vseh opravljenih delih na merilni in analitski opremi se vodi kontrolno knjigo, ki jo je treba na zahtevo
nadzornega organa tudi predložiti. Nadalje je treba tekoče zagotavljanje kakovosti po odseku 7 DIN EN
14181 (QAL 3) zabeležiti na kontrolne karte ali s programsko opremo.
f)
O izpadu stalne merilne opreme je treba nemudoma obvestiti nadzorni organ. Vrsto in način sporočil je
treba uskladiti z nadzornim organom.
1.2.5
Najpozneje 4 tedne pred prvim zagonom naprave je treba nadzornemu organu predložiti v odobritev koncept s
podrobnim opisom vrste in načina parametriranja računalnika za merilne vrednosti. Ta koncept navesti
predvsem:
a)
b)
c)
katere različne načine obratovanja bo računalnik za merilne vrednosti registriral,
kako se bodo različni načini obratovanja (kot zagon, normalno obratovanje) dokumentirali,
s katerimi statusnimi signali (signali stanja) bodo načini obratovanja definirani.
Usklajen analizni koncept je treba zapisati v prvo kontrolno poročilo računalnika za merilne vrednosti.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
54 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.2.6
Merilno opremo, ki se jo uporablja za stalno ugotavljanje emisij, mora umeriti laboratorij za umerjanje.
Laboratorij mora umerjanja ponoviti ob vsaki znatni spremembi pri načinu obratovanja enot 1 in 2, vključno s
pripadajočimi napravami za čiščenje odpadnih plinov ali merilno opremo, in sicer vsakokrat po poteku treh let.
Umerjanje mora biti izvedeno v skladu z DIN EN 14181 (verzija september 2004).
O rezultatih umerjanja mora laboratorij pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950, drugi del (verzija april
2006). Ta poročila mora upravljavec posredovati nadzornemu organu v elektronski obliki (z uporabo
programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po
umerjanju.
1.2.7
Uporabljeno merilno opremo se smatra za ustrezno, če umerjanje posamezne merilne opreme pokaže, da
vrednost konfidenčnega intervala 95 % enega samega merilnega rezultata emisijske omejitve, določene kot
dnevne povprečne vrednosti, ne preseže naslednjih odstotkov:
a)
b)
c)
d)
e)
ogljikov monoksid
žveplov dioksid
dušikov monoksid
celotni prah
živo srebro
10 %
20 %
20 %
30 %
40 %
1.2.8
Laboratorij za umerjanje je treba vsako letno pooblastiti, da v skladu s standardom DIN EN 14181 (verzija
september 2004) preveri pravilno delovanje merilne opreme in računalnika za merilne vrednosti.
O rezultatih preizkusa pravilnega delovanja je treba pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950, drugi del
(izdaja april 2002). Ta poročila mora upravljavec poslati nadzornemu organu v elektronski obliki (z uporabo
programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po
umerjanju.
1.2.9
Laboratorij mora računalnik za merilne vrednosti prvič in nato letno preveriti na pravilno delovanje. Pri tem je
treba preveriti tudi ujemanje prikazov merilne opreme s prikazi na računalniku za merilne vrednosti.
O rezultatih preizkusa delovanja je treba pripraviti poročila. V poročilih morajo biti dokumentirane vse
spremembe analitskega koncepta, predvsem glede načina obratovanja in kriterijev za različne časovne števce.
Ta poročila mora upravljavec poslati nadzornemu organu v elektronski obliki (z uporabo programske opreme, ki
je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po umerjanju
1.2.10
Vse merilne vrednosti, ki jih ugotavljamo med obratovalnem času enot 1 in 2, je treba z ozirom na čas zajeti in
zapisati.
Statusni signali o začetku in koncu obratovalnega časa, to pomeni za začetek in konec vodenja računalnika za
merilne vrednosti, je treba pravočasno pred prvim zagonom uskladiti z nadzornim organom.
1.2.11
Zapise stalne merilne opreme je treba hraniti najmanj 5 let in na zahtevo predložiti nadzornemu organu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
55 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.2.12
Med obratovanjem enot 2 in 3 se iz merilnih vrednosti izračuna polurna povprečna vrednost za vsake naslednje
pol ure in preračuna na referenčno vsebnost kisika v skladu z dodatnimi določili iz točk …..
Iz polurnih povprečnih vrednosti se za vsak dan izračuna dnevna povprečna vrednost, nanašajoča se na dnevni
obratovalni čas.
Iz polurnih povprečnih vrednostih se z odbitkom merilne negotovosti, ugotovljene pri umerjanju, določijo
validirane (preverjene) povprečne vrednosti.
1.2.13
Smatra se, da so emisijske mejne vrednosti iz pogoja 1.2.1 za emisije, ki se jih stalno meri, upoštevane, če
ocenitev merilnih vrednosti za obratovalne ure pokaže, da
•
nobena dnevna povprečna validirana vrednost in nobena polurna povprečna vrednost za validacijo ne
presegajo v dodatnih pogojih …. določene emisijske mejne vrednosti.
Validirane polurne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih polurnih povprečnih
vrednosti in po odštetju z umerjanjem določene merilne negotovosti.
Validirane polurne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 20 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede izberemo tako, da emisijska mejna vrednost za polurne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 20.
razreda. Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
S 1:
S 2:
S 3:
S 4:
S 5:
S 6:
S 7:
S 8:
S 9, S 10:
S 12:
S 13:
S 14:
Preseganje polurne mejne vrednosti
Napaka integracijskega časa (merilni čas < 2/3 integracijskega časa)
Nadomestne vrednosti (ob izpadu merilne opreme za ugotavljanje referenčnih veličin (npr. O2,
temperatura) se uporabi za referenčni izračun določenih nadomestnih vrednosti, ki so vnaprej do
ločene)
Motnje merilne opreme
Vzdrževanje merilne opreme
Zapis obratovalnega časa (merilnik obratovalnih časov)
Povprečne vrednosti < 2/3 integracijskega časa, odvisno od naprave
npr. z zagoni ali zaustavitvami)
Napačne vrednosti
Prekoračitev območja umerjanja (kratkoročni in dolgoročni pomnilnik)
Aktualno stanje: izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov > 1 dan (ker lahko izpad sega preko
dnevne menjave, razred se mora avtomatsko izbrisati pred naslednjim izpadom)
Aktualni izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov (vsota vseh dosedanjih časov izpada v
tekočem letu)
Faze zagona in zaustavitve, kjer iz tehničnih razlogov pride do preseganja po lurne mejne
vrednosti
Validirane dnevne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 10 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede se določi tako, da mejna vrednost emisij za dnevne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 10.
razreda. Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
TS 1:
TS 2:
TS 3:
TS 4:
TS 5:
Preseganje dnevne povprečne vrednosti
Določitev dnevne povprečne vrednosti ni možna
Dnevna povprečna vrednost, ko merilna oprema zaradi vzdrževalnih del ali izpada ni
atovala več kot 5 ur
Devne povprečne vrednosti, ko je raven izločanja žvepla upoštevana
Devne povprečne vrednosti, ko raven izločanja žvepla ni upoštevana
1.2.14
Preseganja mejnih vrednosti emisij je treba ločeno zapisati, utemeljiti in nemudoma javiti nadzornemu organu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
56 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Vrsto in način sporočil je treba uskladiti z nadzornim organom.
1.2.15
O rezultatih stalnih meritev znotraj enega koledarskega leta je treba narediti ocenitve (letno poročilo o emisijah
snovi) in jih v roku treh mesecev po poteku posameznega koledarskega leta predložiti nadzornemu organu.
Vrsto in način ocenitev je treba uskladiti z nadzornim organom.
Poleg tega je treba pristojnemu organu enkrat letno do 31.03. naslednjega leta za vsako posamezno napravo
posredovati seznam letnih emisij žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in celotnega prahu ter poročilo o
skupnem vnosu energij. Le-ta se nanaša na spodnjo kurilno vrednost goriva.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
57 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.6: Stalne meritve emisij iz naprav, ki so podvržene Direktivi 2000/76/ES
Predlogi pogojev v dovoljenju
1
Merjenje in nadzorovanje
1.1
Merilno mesto
1.1.1
Za izvajanje stalnih meritev in posameznih meritev v odpadnem plinu rotacijske peči, hladilnika klinkerja, mlinic
cementa in pakirnice cementa je treba ob uskladitvi z uradno določenim inštitutom (v nadaljevanju merilni
inštitut) zagotoviti ustrezna merilna mesta in mesta odvzema vzorcev. Pri tem je treba upoštevati zahteve iz
Smernice VDI 4200 (verzija december 2000). V kolikor to ni možno (npr. dolžina merilnega območja), mora
primerno merilno mesto določiti merilni inštitut ob uskladitvi z organom za izdajo dovoljenj.
1.1.2
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, imeti mora varne delovne ploščadi, prometne poti morajo biti lahko
dosegljive in oblikovane tako, da so omogočene reprezentativne in neoporečne meritve.
1.2
Stalne meritve
1.2.1
V očiščenih odpadnih plinih … je treba masne koncentracije naslednjih emisij
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
celotni prah,
celotni ogljik,
plinaste anorganske klorove spojine,
plinaste anorganske fluorove spojine,
žveplov dioksid in žveplov trioksid, izražen kot žveplov dioksid,
dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražen kot dušikov dioksid3,
živo srebro in njegovo spojine, izražene kot živo srebro4,
stalno določati, beležiti in ocenjevati.
Opomba:
V dovoljenjih za sežigalnice in sosežigalnice lahko pristojni organ odobri redne meritve HCl, HF in
SO2 v skladu z odstavkom 2 črko c) Direktive 2000/76/ES namesto trajnih, če lahko upravljavec
dokaže, da emisije teh onesnaževal na nikakršen način ne morejo biti višje od določenih mejnih
vrednosti za emisije.
Nadalje je treba za ocenitev s pravili skladnega obratovanje stalno določati, zapisovati in ocenjevati naslednje
obratovalne veličine (referenčne veličine)
h)
i)
j)
k)
volumen kisika (O2) v odpadnih plinih,
temperature odpadnih plinov5,
volumski pretok odpadnih plinov,
vsebnost vlage6 in
3
Če se na podlagi posameznih meritev pri umerjanju izkaže, da znaša delež dušikovega dioksida pri emisijah dušikovih oksidov manj kot
10%, potem se stalno merjenje dušikovega dioksida opusti ter dopusti določanje deleža z izračunom.
4 Po Direktivi 2000/76/ES stalno merjenje emisij Hg ni zahtevano. Ker je ustrezna merilna oprema za stalen nadzor Hg že objavljena, se to
v Nemčiji pogosto zahteva.
5 Dopustno je, da se temperatura odpadnih plinov na izpustu določa s stalnimi meritvami na območju emisijskih merilnih mest in s
preračunom na temperaturo izpusta.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
58 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
l)
tlak odpadnega plina,
kakor tudi temperature izgorevalnih plinov po zadnjem dovajanju zgorevalnega zraka po zadrževalnem času 2
sekund.
Zato je treba napravo opremiti z ustrezno merilno opremo.
Opomba:
Trajno določanje obratovalnih parametrov se lahko po potrebi opusti, če vgrajena merilna oprema
že kaže normirane merilne vrednosti.
Trajno določanje tlaka in vlažnosti odpadnih plinov se lahko na zahtevo opusti, če so ti parametri
konstantni. To je treba organu dokazati z umerjanjem z ustreznim merilnim postopkom po
standardih (CEN ali podobno). V tem primeru je treba računalnik merilnih vrednosti parametrirati z
določeno, najslabšo vrednostjo kot stalno vrednostjo (worst-case).
1.2.2
Za masne koncentracije snovi in referenčnih veličin iz pogoja 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti – z izjemo
temperature odpadnih plinov, tlaka in temperatur zgorevalne cone – se lahko uporablja samo ustrezno merilno
opremo, ki jo prizna organ za izdajo dovoljenj. Razpoložljivost merilne opreme mora doseči najmanj 95 %.
1.2.3
Za vrednotenje merilnih veličin v skladu s pogojem 1.2.1, ki jih je treba stalno meriti, je potrebno vgraditi in
upravljati ustrezno priznano elektronsko analitsko napravo (računalnik za merilne vrednosti). Razpoložljivost
merilne opreme mora doseči najmanj 99 %.
1.2.4
Pri vgradnji in upravljanju stalne merilne in analitske opreme je treba upoštevati naslednje:
a)
Vgradnja merilne in analitske opreme mora potekati v skladu s Smernico VDI 3950 E.
O tem je treba organu za izdajo dovoljenj predložiti ustrezno potrdilo, ki ga v izdaja pristojni vrhovni
deželni organ ali po deželnem pravu določen umerjevalni laboratorij (v nadaljevanju inštitut za
umerjanje).
Mesto vgradnje merilne in analitske opreme, kakor tudi njihov tip in merilno območje in območja
prikaza, morajo biti jasno razvidni iz tega potrdila.
b)
Merilno in analitsko opremo lahko upravlja samo ustrezno usposobljeno strokovno osebje ob
upoštevanju proizvajalčevih navodil za uporabo.
c)
Za redne preglede merilne in analitske opreme je treba skleniti pogodbo o vzdrževanju. Takšna
pogodba ni potrebna, če upravljavec razpolaga s kvalificiranim osebjem in ustrezno vzdrževalno
opremo.
d)
Ničelno in referenčno točko je treba preveriti in zabeležiti vsaj enkrat v vzdrževalnem intervalu.
Ukrepe, ki zagotavljajo kakovost, je treba izvesti in dokumentirati v skladu z odsekom 7 DIN EN
14181 (QAL 3). Vzdrževalni interval merilne opreme je zabeležen v posameznem poročilu o
preverjanju ustreznosti merilne oprem.
e)
O vseh opravljenih delih na merilni in analitski opremi je treba voditi kontrolno knjigo, ki jo je treba
na zahtevo organa za izdajo dovoljenj tudi predložiti. Nadalje je treba tekoče zagotavljanje
kakovosti po odseku 7 DIN EN 14181 (QAL 3) zabeležiti na kontrolne karte ali s programsko
opremo.
6 Če se pri prvem umerjanju izkaže, da sta tlak in vlaga odpadnih plinov konstantna, potem se lahko z vlogo opusti stalno merjenje tlaka
odpadnih plinov.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
59 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
f)
O izpadu stalne merilne opreme ter računalnika merilnih vrednosti je treba nemudoma obvestiti
organ za izdajo dovoljenj. Vrsto in način sporočil je treba uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
1.2.5
Najpozneje 4 tedne pred prvim zagonom naprave je treba organu za izdajo dovoljenj predložiti v odobritev
koncept s podrobnim opisom vrste in načina parametriranja računalnika za merilne vrednosti. Ta koncept mora
vsebovati predvsem:
a)
b)
c)
d)
katere različne načine obratovanja bo računalnik za merilne vrednosti registriral,
kako se bodo različni načini obratovanja (kot zagon, normalno obratovanje) dokumentirali,
s katerimi statusnimi signali (signali stanja) bodo načini obratovanja definirani (npr. zagon, normalno
obratovanje, zaustavitev) in
kako poteka določanje, izračun ter vodenje ostalih zahtevanih obratovalnih veličin (npr. delež
sekundarnega goriva).
Usklajen koncept analize je treba zapisati v prvo kontrolno poročilo računalnika za merilne vrednosti.
1.2.6
Merilno opremo, ki se jo uporablja za stalno ugotavljanje emisij, mora umeriti laboratorij za umerjanje.
Laboratorij mora umerjanja ponoviti ob vsaki znatni spremembi načina obratovanja naprave, vključno s
pripadajočimi napravami za čiščenje odpadnih plinov ali merilno opremo, in sicer vsakokrat po poteku treh let.
Umerjanje mora biti izvedeno v skladu z DIN EN 14181 (verzija september 2004).
O rezultatih umerjanja mora laboratorij pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. Ta poročila mora
upravljavec posredovati organu za izdajo dovoljenj v elektronski obliki (z uporabo programske opreme, ki je
uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po umerjanju.
1.2.7
Uporabljeno merilno opremo se smatra za ustrezno, če umerjanje posamezne merilne opreme pokaže, da
vrednost konfidenčnega intervala 95 % enega samega merilnega rezultata emisijske omejitve, določene kot
dnevne povprečne vrednosti, ne preseže naslednjih odstotkov:
a)
b)
c)
d)
e)
f)
g)
h)
ogljikov monoksid
žveplov dioksid
dušikov monoksid
celotni prah
celotni ogljik
živo srebro7
HCl
HF
10 %
20 %
20 %
30 %
30 %
40 %
40 %
40 %
1.2.8
Laboratorij za umerjanje je treba vsakoletno pooblastiti, da v skladu s standardom DIN EN 14181 (verzija
september 2004) preveri pravilno delovanje merilne opreme in računalnika za merilne vrednosti.
O rezultatih preizkusa pravilnega delovanja je treba pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. Ta
poročila mora upravljavec poslati organu za izdajo dovoljenj v elektronski obliki (z uporabo programske opreme,
ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov po umerjanju.
1.2.9
Laboratorij mora računalnik za merilne vrednosti prvič in nato letno preveriti na pravilno delovanje. Pri tem je
treba preveriti tudi ujemanje prikazov merilne opreme s prikazi na računalniku za merilne vrednosti.
7
V skladu s Prilogo III Direktive 2000/76/ES za Hg ni zahtev.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
60 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
O rezultatih preizkusa delovanja je treba pripraviti poročila v skladu s Smernico VDI 3950 E. V poročilih morajo
biti dokumentirane vse spremembe analitskega koncepta, predvsem glede načina obratovanja in kriterijev za
različne časovne števce. Ta poročila mora upravljavec poslati organu za izdajo dovoljenj v elektronski obliki (z
uporabo programske opreme, ki je uveljavljena na tržišču) vsakokrat najkasneje po poteku dvanajstih tednov
po umerjanju.
1.2.10
Vse merilne vrednosti, do katerih pride v obratovalnem času naprave, je treba z ozirom na čas zajeti in zapisati.
Statusne signale o začetku in koncu obratovalnega časa, to pomeni za začetek in konec vodenja računalnika za
merilne vrednosti, je treba še pravočasno pred prvim zagonom uskladiti z organom za izdajo dovoljenj (glej tudi
zahtevo 1.2.5).
1.2.11
Zapise stalne merilne opreme je treba hraniti najmanj 5 let in na zahtevo predložiti organu za izdajo dovoljenj.
1.2.12
Beleženje, vrednotenje (klasificiranje) in ocenjevanje rezultatov stalnih meritev mora potekati v skladu z
Direktivo o sežiganju odpadkov v njeni veljavni verziji, kakor tudi v skladu s pisnim dogovorom med organom za
izdajanje dovoljenj in upravljavcem naprave.
1.2.13
Med obratovanjem naprave se iz merilnih vrednosti za CO, skupni prah, HCl, SO2, NOx itd. izračuna polurna
povprečna vrednost za vsake naslednje pol ure glede na čas, ko so nastale uporabne merilne vrednosti, in
preračuna na referenčno vsebnost kisika (referenčna veličina) v skladu z dodatnimi določili iz točke ...
Iz polurnih povprečnih vrednosti se za vsak dan določi dnevna povprečna vrednost, nanašajoča se na dnevni
obratovalni čas. Za določanje veljavne dnevne vrednosti ni treba upoštevati največ pet polurnih povprečnih
vrednosti v nekem poljubnem dnevu zaradi nedelovanja ali vzdrževalnih del na sistemu za opravljanje stalnih
meritev. Zaradi nedelovanja ali vzdrževalnih del na sistemu za opravljanje stalnih meritev se ne sme upoštevati
največ 10 dnevnih povprečnih vrednosti letno. Zato je treba delati ustrezna beleženja preko računalnika za
merilne vrednosti.
Iz normiranih povprečnih vrednostih se z odbitkom merilne negotovosti, ugotovljene pri umerjanju, določijo
validirane povprečne vrednosti.
1.2.14
Smatra se, da so emisijske mejne vrednosti iz točke 1.2.1 za emisije, ki se jih stalno meri, upoštevane, če
ocenitev merilnih vrednosti za obratovalne ure pokaže, da nobena dnevna povprečna vrednost v validaciji in
nobena polurna povprečna vrednost v validaciji ne presegajo v dodatnih pogojih … določene emisijske mejne
vrednosti, če nobena 10-minutna povprečna vrednosti ni pod temperaturo dogorevanja.
Validirane polurne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 20 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede izberemo tako, da emisijska mejna vrednost za polurne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 20.
razreda. Povprečne vrednosti se za ocenitev upošteva le, če sta vsaj 2/3 referenčnega časa dokazani z
uporabnimi merilnimi rezultati (drugače se upoštevajo razredi S2, S4, S5 in S7).
Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
S 1:
S 2:
S 3:
S 4:
S 5:
S 6:
Preseganje polurne mejne vrednosti
Napaka integracijskega časa (merilni čas < 2/3 integracijskega časa)
Nadomestne vrednosti, ki se jih izračuna ob izpadu merilne opreme za ugotavljanje
referenčnih vrednosti (npr. O2, temperatura) se uporabi za referenčni izračun predpisanih
nadomestnih vrednosti)
Motnje v merilni opremi
Vzdrževanje merilne opreme
Zapis obratovalnega časa (merilnik obratovalnih časov)
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
61 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
S 7:
Povprečna vrednost < 2/3 integracijskega časa
S 8:
Napačne vrednosti
S 9, S 10: Prekoračitev območja umerjanja
S 11: Aktualni izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov
S 12: Aktualni izpad: vsota vseh dosedanjih časov izpada
S 15: Prah ob izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov < 150 mg/m3
S 16: Prah ob izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov > 150 mg/m3
Validirane dnevne povprečne vrednosti se lahko razdeli v 10 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v
razrede se določi tako, da mejna vrednost emisij za dnevne povprečne vrednosti pade na zgornjo mejo 10.
razreda.
Dodatno pa je treba določiti vsaj še naslednje izredne razrede:
TS 1:
TS 2:
TS 3:
Preseganje dnevne povprečne vrednosti
Določitev dnevne povprečne vrednosti ni možna
Dnevna povprečna vrednost, ko merilna oprema zaradi vzdrževalnih del ali izpada ni obra
tovala več kot 5 ur
1.2.15
Preseganja emisijskih mejnih vrednosti in nedoseganja temperature dogorevanja je treba ločeno zapisati in
utemeljiti. Preseganja emisijskih mejnih vrednosti je treba nemudoma javiti organu za izdajo dovoljenj.
Vrsto in način sporočil je treba uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
1.2.16
Iz merilnih vrednosti temperature dogorevanja je treba oblikovati 10-minutne povprečne vrednosti.
10-minutne povprečne vrednosti je treba zajeti v 20 razredov z enotnim razponom. Razdelitev v razrede se
določi tako, da je v celoti pokrito temperaturno območje najmanj 400 K in da določena najmanjša temperatura
pade na mejo 10. in 11. razreda. Tukaj je zgornja meja (najnižja temperatura) dodeljena razredu TNBZ8 20,
spodnja meja (najvišja temperatura) pa razredu TNBZ 1. Motnje merilne opreme je treba dokumentirati v 21.
razredu.
1.2.17
O rezultatih stalnih meritev enega koledarskega leta je treba narediti ocenitve (letno poročilo o emisijah snovi) in
jih v roku treh mesecev po poteku posameznega koledarskega leta predložiti organu za izdajo dovoljenj.
Vrsto in način ocenitev je treba uskladiti z organom za izdajo dovoljenj.
1.2.18
Obratovalno osebje mora s signali za motnje (optičnimi in akustičnimi) nemudoma opozoriti na motnje v
obratovanju naprave, vključno s pripadajočimi napravami za čiščenje odpadnih plinov, ki lahko privedejo do
preseganj emisijskih mejnih vrednosti kot tudi do nedoseganj temperature dogorevanja.
Merilno opremo za stalno določanje emisij (masnih koncentracij) in pogojev zgorevanja (najnižja temperatura) je
treba opremiti z indikatorji mejnih vrednosti, ki ob vsakem preseganju neke določene polurne povprečne
vrednosti kakor tudi ob preseganju najnižje temperature v kontrolnem pultu, sprožijo optičen in akustičen signal.
V skladu z dodatnimi določbami iz točke …, razen ogljikovega monoksida in celotnega ogljika, ob izpadu naprav
za čiščenje odpadnih plinov pri mejnih vrednosti za emisije ne sme priti do odstopanj. Nadaljnje obratovanje ne
sme preseči naslednje štiri zaporedne ure ter 60 ur v enem koledarskem letu. Časi izpadov morajo biti
zabeleženi ter posredovani nadzornemu organu. Če meritve pokažejo, da zahteve za obratovanje naprav za
sosežig ali za omejitev emisij niso upoštevane, mora to upravljavec nemudoma sporočiti nadzornemu organu
…. Nemudoma mora tudi sprejeti vse potrebne ukrepe, da ponovno vzpostavi pravilno obratovanje naprave.
Vsebnost celotnega praha emisij sežigalnice v zrak v nobenem primeru ne sme preseči polurne povprečne
vrednosti 150 mg/m3 (člen 13 Direktive 2000/76/ES).
8
TNBZ = temperatura cone dogorevanja
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
62 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
63 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.7: Občasne meritve emisij za naprave IPPC, ki niso podvržene Direktivi LCP
2001/80/ES ter Direktivi o sežiganju odpadkov 2000/76/ES
Omejitev emisij – predlogi pogojev v odločbi dovoljenja
Opomba:
V nadaljevanju besedila so v izvlečkih prikazane splošne zahteve za omejitev emisij po TA Luft 2002 (Nemčija).
Pri tem bi radi opozorili še na to, da v TA Luft med drugim za naprave IPPC (npr. za kemijske obrate, rafinerije)
obstajajo za napravo specifične zahteve, ki so lahko tudi strožje oz. manj zahtevne.
Omenjeni masni pretoki se nanašajo na emisije v očiščenem plinu celotne – oz. skupne – naprave in prikazujejo
maso emisij znotraj ene obratovalne ure pri pravilnem obratovanju naprave pod najneugodnejšimi obratovalnimi
pogoji za ohranjanje čistosti zraka.
Ker morajo pogoji za omejitev emisij biti konkretni, naj se mejne vrednosti emisij določijo kot masni pretok ali pri
preseganju najmanjšega masnega pretoka kot masna koncentracija. Poleg tega napišemo omejitve samo za
tista onesnaževala, ki emitirajo pri obratovanju naprave.
1.
Omejitev emisij
1.1
Celotni prah, vključno s finim prahom (5.2.1 TA Luft)
Prašnate emisije v odpadnem plinu ne smejo presegati
masnega pretoka
0,20 kg/h
ali
masne koncentracije
20 mg/m³
Tudi pri masnem pretoku ≤ 0,20 kg/h, preseganje masne koncentracije 0,15 g/m³ v odpadnem plinu ni
dovoljeno.
1.2
Prašnate anorganske snovi (5.2.2 TA Luft)
Spodaj navedene prašnate anorganske snovi v vsoti ne smejo prekoračiti naslednje masne koncentracije oz.
masne pretoke v odpadnih plinih, kar velja tudi v primeru, da imamo več snovi iz iste nevarnostne skupine; od
tega odstopajoče veljajo za snovi iz nevarnostne skupine I zahteve vsakič za posamezno snov.
Nevarnostna skupina I
Nevarnostna skupina II
• živo srebro in njegove spojine,
izražene kot Hg
• talij in njegove spojine,
izražene kot Tl
•
•
•
•
svinec in njegove spojine,
izražene kot Pb
kobalt in njegove spojine,
izražene kot Co
nikelj in njegove spojine,
izražene kot Ni
selen in in njegove spojine,
izražene kot Se
0,05 mg/m³
0,25 g/h
0,5 mg/m³
2,5 g/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
64 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Nevarnostna skupina III
•
telur in njegove spojine,
izražene kot Te
•
antimon in njegove spojine,
izražene kot Sb
krom in njegove spojine,
izražene kot Cr
fluoridi, lahko topljivi (npr. NaF),
izraženi kot F
baker in njegove spojine,
izražene kot Cu
mangan in njegove spojine,
izražene kot Mn
vanadij in njegove spojine,
izražene kot V
kositer in njegove spojine,
izražene kot Sn
•
•
•
•
•
•
1 mg/m3
5 g/h
V primeru, da obstajajo snovi več nevarnostnih skupin, se dodatno k omejitvami za emisije iz
nevarnostne skupine I pri združevanju snovi iz nevarnostnih skupin I in II v odpadnih plinih skupno ne
smejo prekoračiti emisijske vrednosti iz nevarnostne skupine II, ter pri združevanju snovi nevarnostnih
skupin I in III, II in III ali I do III se skupno ne smejo prekoračiti emisijske vrednosti iz nevarnostne
skupine III v odpadnih plinih.
Prašnate anorganske snovi, ki niso poimensko navedene, kjer obstaja utemeljeni sum, da so rakotvorne,
mutagene ali za reprodukcijo strupene snovi (snovi iz kategorije K3, M3, RE3 ali RF3 z oznako R 40, R 62
ali R 63) se dodelijo nevarnostni skupini III. Pri tem se upošteva
• »Seznam mutagenih, rakotvornih ali za reprodukcijo strupenih snovi« (tehnična navodila za nevarne
snovi TRGS 905) ter
• Priloga I Direktive 67/548/EGS ustrezno s seznamom nevarnih snoveh po § 4 a odstavek 1 Uredbe o
varstvu pred nevarnimi snovmi (GefahrstoffVO)
Pri različnem razvrščanju znotraj kategorij K, M ali R se upošteva strožja razporeditev iz tehničnih navodil
za nevarne snovi (TRGS) ali GefahrstoffVO.
Če so pri odvajanju dimnih plinov dani fizikalni pogoji (tlak, temperatura), pri katerih so snovi lahko tekoče ali
plinaste oblike, potem naj bi se zagotovile masne koncentracije ali masni pretoki za vsoto tekočih in plinastih
emisij ter emisij trdnih delcev.
1.3.
Plinaste anorganske snovi (5.2.4 TA Luft)
Spodaj navedene plinaste anorganske snovi vsakokrat ne smejo prekoračiti navedene masne koncentracije oz.
masne pretoke v odpadnem plinu.
Nevarnostna stopnja I
Nevarnostna stopnja II
•
•
•
•
•
•
•
•
arzin
klorcian
fozgen
fosforjev vodik
0,5 mg/m³
brom in njegove plinaste spojine, izražene kot
vodikov bromid
klor
vodikov cianid
fluor in njegove plinaste spojine, izražene kot
vodikov fluorid
3 mg/m³
2,5 g/h
15 g/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
65 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Nevarnostna stopnja III
Nevarnostna stopnja IV
•
vodikov sulfid
•
•
amonijak
plinaste anorganske spojine klora, če niso vključene
v snovi iz nevarnostne skupine I ali II, izražene kot
klorovodik
30 mg/m³
0,15 kg/h
žveplovi oksidi (žveplov dioksid in žveplov trioksid),
izraženi kot žveplov dioksid
dušikovi oksidi (dušikov monoksid in dušikov
dioksid, izraženi kot dušikov dioksid
0,35 g/m³
1,8 kg/h
•
•
1.4
Organske snovi (5.2.5 TA Luft)
Organske snovi v odpadnih plinih, razen prašnate organske snovi, skupaj ne smejo presegati
masnega pretoka
ali
masne koncentracije
vsakič izražena kot celotni ogljik.
0,50 kg/h
50 mg/m³,
Pri obstoječih napravah z letnim masnim pretokom organskih snovi do 1,5 Mg/a, izražene kot celotni ogljik, je,
odstopajoče od 1. odstavka, za emisije organskih snovi v odpadnih plinih mejni masni pretok 1,5 kg/h, izražen
kot celotni ogljik. Število obratovalnih ur z masnim pretokom nad 0,5 kg/h in do 1,5 kg/h, naj bo manjše od 8
obratovalnih ur znotraj enega dneva.
Za plinaste, organske snovi, razen za snovi iz nevarnostne skupine I, veljajo zahteve iz točke 1.2. TA Luft
Znotraj masnega pretoka ali masne koncentracije za celotni ogljik snovi, ki so uvrščene v nevarnostni skupini I
(snovi iz Priloge 4 TA Luft) ali II, kar velja tudi v primeru, ko imamo več snovi iz iste skupine, kot vsota ne smejo
presegati naslednjih masnih koncentracij ali masnih pretokov v odpadnih plinih, vsakič izražene kot masa
organskih snovi:
Nevarnostna skupina I
Masni pretok
ali
Masna koncentracija
0,10 kg/h
20 mg/m³;
Nevarnostna skupina II
1-brom-3-kloropropan
1, 1-dikloroetan
1, 2-dikloetilen, cis in trans
etanojska kislina
metil formiat
nitroetan
nitrometan
oktametilciklotetrasiloksan
1, 1, 1-trikloroetan in
1, 3, 5-trioksan
masni pretok
ali
0,50 kg/h
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
66 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
masna koncentracija
0,10 g/m³.
V primeru, da obstajajo snovi iz več nevarnostnih skupin, se dodatno k zahtevam iz 4. odstavka 1. stavka TA
Luft pri združevanju snovi iz nevarnostnih skupin I in II v odpadnih plinih skupno ne smejo prekoračiti
emisijske vrednosti iz nevarnostne skupine II.
Organske snovi, ki niso poimensko navedene v Prilogi 4 (TA Luft 2002) ali njeni reakcijski produkti, ki
izpolnjujejo vsaj v eno točko izmed spodaj navedenih razvrščanj ali kriterij:
¾ Sum na rakotvorne ali mutagene učinke (kategorije K3 ali M3 z oznako R 40),
¾ Sum na za reprodukcijo nevarni učinek (kategorije RE3 ali RF3 z oznako R 62 ali R 63) ob upoštevanju
stopnje učinka,
¾ Mejna vrednost za zrak na delovnem mestu ≤ 25 mg/m³,
¾ Strupeno ali zelo strupeno,
¾ Možno povzročanje ireverzibilnih poškodb,
¾ Možno senzibilizacija pri vdihavanju,
¾ Visoka intenzivnost vonja,
¾ Majhna razgradljivost in visoka akumulativnost,
se načeloma razvršča v nevarnostno skupino I.
1.5
Rakotvorne, mutagene ali za reprodukcijo strupene snovi ter mejne vrednosti obstojnih,
akumulativnih in zelo strupenih organskih snovi
Emisije rakotvornih, mutagenih ali za reprodukcijo strupenih snovi v odpadnih plinih ali emisije obstojnih,
akumulativnih in zelo strupenih snovi je potrebno ob upoštevanju načela sorazmernosti čim bolj omejiti (zahteva
za minimiranje emisij).
1.6
Rakotvorne, mutagene ali za reprodukcijo strupene snovi
Snovi veljajo kot rakotvorne, mutagene ali za reprodukcijo strupene snovi, če spadajo
¾ po »Seznamu rakotvornih, mutagenih ali za reprodukcijo strupenih snovi« (TRGS 905) ali
¾ po Prilogi I Direktive 67/548/EGS ustrezno s seznamom nevarnih snovi po § 4a, 1. odstavku Uredbe o
nevarnih snoveh (GefStoffV)
v eno izmed kategorij K1, K2, M1, M2, RE1, RE2, RF1 ali RF2 (z oznako R 45, R 46, R 49, R 60 ali R 61). Pri
različnem razvrščanju znotraj kategorij K, M ali R se upošteva strožja uvrstitev iz TRGS ali GefStoffV.
1.6.1
Rakotvorne snovi (5.2.7.1.1 TA Luft)
Minimalna zahteva je, da spodaj navedene snovi, tudi v primeru, ko imamo več snovi iz iste
nevarnostne skupine, v vsoti ne smejo prekoračiti naslednje masne koncentracije oz. masne pretoke v
odpadnih plinih:
Nevarnostna
skupina I
Nevarnostna
skupina II
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Arzen in njegove spojine (razen arzina), izražene kot As
Benzo(a)piren
Kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd
V vodi topne spojine kobalta, izražene kot Co
Kromove (VI) spojine (razen barijev kromat in svinčev
0,05 mg/m³
kromat), izražene kot Cr
0,15 g/h
Akrilamid
Akrilonitrila
Dinitrotoluena
Etilenoksid
1,5 g/h
0,5 mg/m³
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
67 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
• Nikelj in njegove spojine (razen v kovinskem stanju ali
zlitinah), izražene kot Ni
• 4-vinil-1, 2-cikloheksen-dipoksid
Nevarnostna
skupina III
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Benzen
Brometan
1,3-butadien
1,2-dikloroetan
1,2-propilen oksid (1, 2-epoksi propan)
Stiren oksid
O-Toluidin
Trikloreten
Vinilklorid
1 mg/m³
2,5 g/h
V primeru, da obstajajo snovi iz več nevarnostnih skupin, se, ne glede na 1. odstavek, pri združevanju
snovi iz nevarnostnih skupin I in II v odpadnih plinih v vsoti ne sme presegati emisijske vrednosti iz
skupine II, in pri združevanju snovi iz nevarnostnih skupin I in III, II in III ali I do III v odpadnih plinih se v
vsoti ne sme presegati emisijske vrednosti iz skupine III.
Rakotvorne snovi, ki niso poimensko navedene, se uvrščajo v nevarnostne skupine, katerih snovi so si glede na
učinkovanje najbolj podobne; pri tem se opravi ocenitev stopnje učinkovitosti s pomočjo kalkulacije tveganja,
npr. po postopku »unit risk«. V primeru, da pri rakotvornih snoveh, ki so bile na zgoraj omenjeni način dodeljene
določeni nevarnostni skupini, ne bi bilo možno ob upoštevanju tehničnih in finančnih vidikov zagotoviti
upoštevanje emisijskih vrednosti, se morajo v posameznem primeru emisije omejiti ob upoštevanju zahteve za
minimiranje emisij.
Vlakna (5.2.7.1.1 TA Luft)
Za emisije spodaj navedenih rakotvornih vlaknastih snovi v odpadnih plinih je mejna količina za koncentracijo
vlaknastega prahu naslednja:
¾
Azbestna vlakna
1 • 104 vlakna/m³
(npr. krizotil, krokidolit, amozit),
¾
Biološko nerazgradljiva keramična vlakna
1,5 • 104 vlakna/m³
(npr. iz aluminijevega silikata, aluminijevega
oksida, silicijevega karbida, kalijevega titanata),
če spadajo pod »umetna kristalna keramična
vlakna« v skladu s točko 2.3 TRGS 905 ali pod
»keramična mineralna vlakna« iz Priloge I
Direktive 67/548/EGS (v skladu s § 4a odstavek
1 GefStoffV),
¾
Biološko nerazgradljiva mineralna vlakna
5 • 104 vlakna/m³,
če ustrezajo kriterijam za »anorganske vlaknaste
prahove (razen azbesta)« iz točke 2.3 TRGS 905
ali za »biološko nerazgradljiva vlakna« po Prilogi
IV točki 22, GefStoffV.
Pri različnih kriterijih v TRGS in GefStoffV se upoštevajo strožje kriterije.
Emisije rakotvornih, vlaknastih snovi se lahko tudi v posameznem primeru omejijo ob upoštevanju zahteve za
minimiranje emisij z določitvijo emisijske vrednosti za celotni prah.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
68 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.6.2 Mutagene snovi (5.2.7.1.2 TA Luft)
Pri mutagenih snoveh ali pripravkih, ki niso razvrščene med rakotvorne snovi, se moramo pri emisijah
mutagenih snovi v odpadnih plinih prizadevati za doseganje masnega pretoka manjšega od 0,15 g/h ali masne
koncentracije manjše od 0,05 mg/m³. V primeru, da te emisijske vrednosti ni možno zagotoviti ob upoštevanju
tehničnih in finančnih vidikov, moramo omejiti emisije v odpadnih plinih ob upoštevanju zahteve za minimiranje
emisij.
1.6.3 Za reprodukcijo nevarne snovi (5.2.7.1.3 TA Luft)
V kolikor za reprodukcijo nevarne snovi ali pripravki niso razvrščeni med rakotvorne ali mutagene snovi, je
potrebno emisije za reprodukcijo nevarnih snovi v odpadnih plinih omejiti ob upoštevanju zahteve za
minimiranje emisij ter ob upoštevanju stopnje učinkovanja snovi.
1.7.
Obstojne, akumulativne in zelo strupene snovi (5.2.7.2 TA Luft)
V Prilogi 5 omenjeni dioksini in furani, izraženi kot vsota po tam določenim postopku, kot minimalna zahteva ne
smejo presegati
masnega pretoka v odpadnem plinu
0,25 µg/h
ali
masne koncentracije v odpadnem plinu
0,1 ng/m³
Čas vzorčenja mora biti najmanj 6 ur in ne sme biti daljši od 8 ur.
Pri drugih organskih obstojnih, snoveh, ki so težko razgradljive in akumulativni ter zelo strupene ali ki zaradi
ostalih izredno škodljivih okoljskih učinkov niso razvrščeni v nevarnostno skupino I pod točko 1.4, (npr.
polibromirani dibenzodioksini, polibromirani dibenzofurani ali polihalogenirani bifenili) se morajo emisije omejiti
ob upoštevanju zahteve za minimiranje emisij.
Npr. Naprave za termično ali katalitično zgorevanje (5.2.4 TA Luft):
1.1
Po čiščenju odpadnega plina…… v očiščenem odpadnem plinu na viru št./oznaka ……..
naslednja emisijska masna koncentracija ne sme biti presežena:
celotni ogljik
ogljikov monoksid
dušikovi oksidi, kot NO2
Mejne vrednosti emisij
(273 K, 101,3 kPa).
50 mg/m³
0,10 g/m³
0,10 g/m³
se
nanašajo
na
suhi
odpadni
plin
pod
normalnimi
pogoji.
Če plini, ki se dovajajo pri zgorevanju, ne vsebujejo majhne koncentracije dušikovih oksidov ali drugih
dušikovih spojin, je potrebno sprejeti določitve za posamezni primer; pri tem emisije dušikovega
monoksida in dušikovega dioksida, izražene kot dušikov dioksid ne smejo preseči masnega pretoka 1,8
kg/h ali masne koncentracije 0,35 g/m³.
(Pri napravah VOC: Mejna vrednost za ubežne emisije … v odstotkih od uporabljenega topila)
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
69 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.
Merilna mesta (5.3.1 TA Luft)
2.1
Za izvajanje tehnično brezhibnega in nenevarnega obratovalnega monitoringa emisij je potrebno v
soglasju s predvidenim merilnim inštitutom na strani očiščenega plina na primernem mestu določiti
merilno območje z vzorčevalnimi mesti.
2.2
Merilno mesto mora biti zadostno veliko, lahko pohodno in načrtovano tako, da je omogočena merilnotehnično brezhibna meritev emisij z rezultati, ki so reprezentativni za emisije iz naprave. Priporočila iz
Smernice VDI 4200 (verzija december 2000) se pri tem upoštevajo.
3.
Meritve emisij (5.3.2 TA Luft)
3.1
Po doseganju nemotenega obratovanja, vendar ne prej kot 3 mesece in najpozneje po 6 mesecih po
začetku obratovanja spremenjene/postavljene naprave in v nadaljevanju vsaka 3 leta (pri napravah
VOC: letno (glej člen 19 slovenske Uredbe VOC)) mora uradno pooblaščeni merilni inštitut dokazati, da
s pogojem …… določene mejne vrednosti emisij niso prekoračene.
Opraviti je treba vsaj tri posamezne meritve, pri čemer traja vsaka meritev pol ure pri nemotenem
obratovanju in najvišji emisiji in vsaj eno nadaljnjo meritev pri redno ponavljajočih se obratovalnih
stanjih z nestalnimi emisijskimi vrednostmi, npr. med čiščenjem ali regeneracijskimi postopki, daljšimi
zaustavitvami ter zagoni. Rezultat vsake posamezne meritve je treba določiti in navesti kot polurno
povprečno vrednost.
(Opomba::
Pri napravah s pretežno časovno spremenljivimi obratovalnimi pogoji naj bi se opravilo vsaj 6
posameznih meritev pri obratovalnih pogojih, ki na podlagi izkušenj lahko povzročijo najvišje emisije.)
Opombe za VOC naprave:
Odstopajoče od zgoraj omenjenih zahtev naj bi se pri napravah VOC, kjer je masni pretok emisij iz
naprave ≤ 10 kg C/h ali ko podjetje obratuje brez naprave za čiščenje odpadnih plinov kot minimalna
zahteva opravile vsaj 3 enourne posamezne meritve pri pravilnem obratovanju in pri obratovalnih
pogojih, ki na podlagi izkušenj lahko povzročijo najvišje emisije.
Za snovi, ki se nahajajo v različnih agregatnih stanjih, je treba pri merjenju sprejeti posebne ukrepe za
zajetje vseh deležev (npr. skladno s Smernico VDI 3868, prvi del, verzija december 1994).
Načrtovanje meritev naj bo v skladu s Smernico VDI 4200 (verzija december 2000) in Smernico VDI
2448, prvi del (verzija april 1992). Vzorčenje naj bo v skladu s Smernico VDI 4200 (verzija december
2000). O rezultatu meritev se mora pripraviti merilno poročilo. To poročilo naj vsebuje podatke o
načrtovanju meritev, rezultatu vsake posamezne meritve, uporabljenem merilnem postopku in
obratovalnih pogojih, ki so pomembne za ocenjevanje posameznih vrednosti in merilnih rezultatov. Sem
spadajo tudi podatki o gorivih in uporabljenih snoveh kot tudi o obratovalnem stanju naprave in drugih
naprav za zmanjševanje emisij; poročilo mora ustrezati Prilogi B Smernice VDI 4220 (verzija september
1999). Merilnemu inštitutu se mora za opravljanje meritev dati na razpolago vse potrebne podatke o
napravi ter o obratovanju naprave.
Termine za emisijske meritve ter izbor postopkovnih procesov je potrebno uskladiti z nadzornim
organom.
Meritve za ugotovitev emisij naj se opravijo z uporabo merilnih postopkov in merilne opreme, ki
ustrezajo stanju merilne tehnike. Meja dokazljivosti merilnega postopka naj bo manjša kot ena desetina
nadzorovane emisijske omejitve. Meritve emisij naj se opravijo ob upoštevanju merilnih postopkov
smernic in standardov iz priročnika VDI/DIN »Ohranjanje čistosti zraka« (glej Prilogo 8). Vzorčenje naj
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
70 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
poteka v skladu s Smernico VDI 4200 (verzija december 2000). Poleg tega naj se upoštevajo merilni
postopki smernic za zmanjševanje emisij iz priročnika VDI/DIN »Ohranjanje čistosti zraka«.
Pri napravah z emisijami organskih snovi:
Meritve masne koncentracije pri gorljivih organskih spojinah (celotni ogljik) se opravijo v skladu z EN
12619 (1999) ali EN 13526 (2001). Umerjanje uporabljene merilne opreme se izvaja za emisije iz
definiranih snovi ali zmesi snovi ali računsko zaradi faktorjev odziva, ki jih je treba določiti na podlagi
umerjanja s propanom.Pri bolj kompleksnih zmeseh snovi je treba uporabiti reprezentativni faktor
odziva.
Merilna poročila se morajo nadzornemu organu predložiti nemudoma in brez njegovega poziva.
3.2
Zahteve v skladu s pogojem ... so upoštevane, ko rezultat vsake posamezne meritve, s prištevanjem
merilne negotovosti ne presega emisijske omejitve iz odločbe dovoljenja. Preverjanje, če merilni
postopek, predvsem z ozirom na njegovo merilno negotovost, ustreza stanju merilne tehnike, je
potrebno v primeru, ko merilni rezultat in prišteta merilna negotovost ne izpolnita določene emisijske
omejitve. V primeru preseganja bodo potrebne nadaljnje preiskave (npr. preverjanje za napravo
specifičnih vzrokov).
Zahteve iz pogoja niso izpolnjene, ko merilni rezultat z odbitkom merilne negotovosti presega mejne
vrednosti emisij.
V okviru kontrolnih meritev se ugotovijo okvirni pogoji naprav za čiščenje odpadnih plinov, s katerimi se
lahko zagotovijo določene emisijske omejitve 1.
1
npr. pri termičnem in katalitičnem zgorevanju je to minimalna zgorevalna temperatura; pri pralnikih
odpadnih plinov minimalna pa količina pretoka pralne tekočine.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
71 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.8:
Obratovanje naprav za čiščenje odpadnih plinov
- Predlogi pogojev Termično zgorevanje odpadnih plinov
1.
Zahteve za napravo
1.1
Napravo za termično zgorevanje je treba obratovati in vzdrževati v skladu s stanjem tehnike ter
navodili proizvajalca. Pri tem je treba upoštevati zahteve iz Smernice VDI 2587, prvi del, verzija
november 2001. Prav tako je treba upoštevati navodila za projektiranje in obratovanje naprave za
termično zgorevanje, ki se nahajajo v Smernici VDI 2442, Čiščenje odpadnih plinov s termičnim
zgorevanjem. Vzdrževalna, servisna in kontrolna dela morajo biti dokumentirana.
1.2
Stroje .... se lahko zažene šele, ko je dosežena minimalna temperatura zgorevalne komore
termičnega zgorevanja. Za minimalno temperaturo zgorevalne komore velja do dokončne določitve
pri meritvi vzorca (glej pogoj …) temperatura ... °C (glej tudi podatke proizvajalca, npr. 750 ° C).
Termično zgorevanje je treba po dokončanem proizvodnem obratovanju s svežim zrakom še tako
dolgo
obratovati,
da
zgori
preostanek
plinastih
ali
parnih
odpadnih
plinov.
Upoštevanje teh zahtev je treba zagotoviti s poslovnikom za obratovanje.
2.
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
2.1
V namene kontrole pravilnega delovanja je treba temperaturo zgorevalne komore termičnega
zgorevanja stalno spremljati in zapisovati.
Če se določene temperatura zgorevalne ne doseže, je to treba prikazati z akustičnim in optičnim
signalom.
Adsorpcija na aktivnem oglju (filter iz aktivnega oglja)
1.
Zahteve za napravo
1.1
Adsorberje aktivnega oglja naprave in pripadajočo opremo je treba redno obratovati in vzdrževati v
skladu z navodili proizvajalca. Pri tem je treba upoštevati Smernico VDI 2264 (Prvi zagon,
obratovanje in vzdrževanje izločevalnikov za izločanje plinastih snovi in snovi v obliki delcev iz
plinskih tokov). Za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba ob
upoštevanju Smernice VDI 2264 sestaviti poslovnik za obratovanje, ki mora vsebovati naslednje:
• shemo in opis postopkov naprave za čiščenje odpadnih plinov,
• opis delovanja merilne in krmilne opreme,
• redno preverjanje na motnje ter vzdrževanje naprave za čiščenje odpadni plinov z
dokumentiranjem v knjigo vzdrževalnih del (sem spada npr. preverjanje na tesnjenje cevi in
ohišij) ter kontrola pralnega medija,
• cikluse čiščenja oz. menjave določenih nadomestnih delov,
• navodila za zagon in zaustavitev v primeru izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov,
• upoštevanje posebnih varnostnih ukrepov za obratovanje.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
72 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prav tako je treba dokumentirati vrsto in obseg kontrol, vzdrževalnih del in popravil/servisnih del.
1.2 V primeru izpada adsorberja je treba priključene dele naprave nemudoma izklopiti.
2.
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
2.1
Regeneracijski ciklusi adsorberja morajo biti izvedeni tako, da pride pravočasno pred napolnjenem
aktivne adsorberske enote do preklopa na regenerirano (rezervno) adsorbersko enoto.
Regeneracijske cikluse je treba dokumentirati.
Katalitski sežig odpadnih plinov
1.
Zahteve za napravo
1.1
Katalitsko napravo za čiščenje odpadnih plinov je treba obratovati in vzdrževati v skladu s stanjem
tehnike ter navodili proizvajalca. Pri tem je treba upoštevati zahteve za projektiranje in obratovanje
naprave za katalitski sežig iz Smernice VDI 2442, Čiščenje odpadnih plinov s termičnim
zgorevanjem, ter Smernice VDI 3478, Katalitski postopki čiščenja odpadnih plinov. Vzdrževalna,
servisna in kontrolna dela morajo biti dokumentirana.
1.2
Naprave za površinsko obdelavo se lahko zažene šele, ko je dosežena minimalna temperatura
zgorevalne komore katalitskega sežiga. Za minimalno temperaturo zgorevalne komore velja do
dokončne določitve pri meritvi vzorca (glej pogoj 2.5) temperatura ... °C (glej tudi podatke
proizvajalca). Katalitski sežig je treba po dokončanem proizvodnem obratovanju s svežim zrakom še
tako dolgo obratovati, dokler pravilno ne zgorijo vsi plinasti ali parni odpadni plini.
Upoštevanje teh zahtev je treba zagotoviti s poslovnikom za obratovanje
1.3
V primeru motenj naprave za katalitski sežig (npr. izpad sesalnega ventilatorja) je treba napravo
nemudoma zaustaviti in pri tem paziti, da bodo emisije kar se da nizke. Vsakršne motnje naprave
za katalitski sežig je treba dokumentirati. Zapise je treba hraniti najmanj 3 leta in na zahtevo
posredovati nadzornemu organu.
Obitje (bypass) naprave za katalitski sežig v pravilnem obratovalnem stanju ni dovoljeno.
Postavitev bypass poklopce je treba stalno evidentirati.
2.
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
2.1
Delovanje katalizatorja naprave za katalitski sežig je treba določati s stalnim spremljanjem in
nadzorovanjem temperaturne razlike neposredno pred katalizatorjem in neposredno za njim. Za to
potrebne
temperature
je
treba
stalno
zapisovati
in
dokumentirati.
2.2
Če minimalna temperatura, navedena pod tč. ..., ni dosežena, je treba na to opozoriti z akustičnim in
optičnim alarmom na komandnem pultu. Obratovalne postopke v teku je treba prekiniti za toliko
časa, dokler ni ponovno dosežena potrebna zgorevalna temperatura. V primeru motenj naprave za
katalitski sežig (npr. izpad sesalnega ventilatorja) je treba napravo nemudoma zaustaviti in pri tem
paziti, da bodo emisije kar se da nizke. Vsakršne motnje naprave za katalitski sežig je treba
dokumentirati.
Biološko čiščenje odpadnih plinov
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
73 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1.
Zahteve za napravo
1.1
Biološko čiščenje odpadnih plinov naprave in pripadajočo opremo je treba v skladu z navodili
proizvajalca redno obratovati in vzdrževati. Pri tem je treba upoštevati Smernico VDI 2264 (Prvi
zagon, obratovanje in vzdrževanje izločevalnikov za izločanje plinastih snovi in snovi v obliki delcev
iz plinskih tokov) ter Smernico VDI 3478, Biološki pralniki in kapalni reaktorji v aktualnih verzijah. Za
obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba ob upoštevanju Smernice
VDI 2264 sestaviti poslovnik za obratovanje, ki mora vsebovati naslednje:
• shemo in opis postopkov naprave za čiščenje odpadnih plinov,
• opis delovanja merilne in krmilne opreme,
• redno preverjanje na motnje ter vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov z
dokumentiranjem v knjigo vzdrževalnih del (sem spada npr. preverjanje na tesnjenje cevi in
ohišij) ter kontrola pralnega medija,
• cikluse čiščenja oz. menjave določenih nadomestnih delov,
• napotke za zagon in zaustavitev v primeru izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov,
• upoštevanje posebnih varnostnih ukrepov za obratovanje.
Prav tako je treba dokumentirati vrsto in obseg kontrol, vzdrževalnih del in popravil/servisnih del.
1.2
V primeru izpada biološke naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba napravo nemudoma
zaustaviti in pri tem paziti, da bodo emisije kar se da nizke. Vse postopke v teku se sme dokončati,
novih pa se med izpadom ne sme začeti. Vse izpade in motnje je treba pisno dokumentirati. Izpade
biološke naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba upoštevati pri pripravi bilance topil za ubežne
emisije.
2.
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
2.1
Z ustreznimi ukrepi, npr. trajno spremljanje in nadzorovanje vlažnosti filtra, upora filtra, vlažnosti
odpadnih plinov, pH-vrednosti filter materiala, je treba zagotoviti zadostno učinkovitost biološke
naprave za čiščenje odpadnih plinov. Motnje v učinkovitosti naprave je treba naznaniti z akustičnim
in optičnim alarmom v merilni postaji. Poleg tega je treba z beleženjem krmilnih parametrov v merilni
postaji dokumentirati še učinkovitost biološke naprave za čiščenje odpadnih plinov.
Vlažnost odpadnih plinov mora znašati vsaj 95%.
Pralniki odpadnih plinov
1.
Zahteve za napravo
1.1
Pralnike odpadnega zraka in pripadajočo opremo je treba v skladu z navodili proizvajalca redno
obratovati in vzdrževati. Pri tem je treba upoštevati Smernico VDI 2264 (Prvi zagon, obratovanje in
vzdrževanje izločevalnikov za izločanje plinastih snovi in snovi v obliki delcev iz plinastih tokov). Za
obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov je treba ob upoštevanju Smernice
VDI 2264 sestaviti poslovnik za obratovanje, ki mora vsebovati naslednje:
•
•
•
•
•
•
shemo in opis postopkov naprave za čiščenje odpadnih plinov,
opis delovanja merilne in krmilne opreme,
redno preverjanje na motnje ter vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov z
dokumentiranjem v knjigo vzdrževalnih del (sem spada npr. preverjanje na tesnjenje cevi in
ohišij) ter kontrola pralnega medija,
cikluse čiščenja oz. menjave določenih nadomestnih delov,
napotke za zagon in zaustavitev v primeru izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov,
upoštevanje posebnih varnostnih ukrepov za obratovanje.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
74 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prav tako je treba dokumentirati vrsto in obseg kontrol, vzdrževalnih del in popravil/servisnih del.
2.
2.1
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
Z ustreznimi ukrepi, npr. meritve pretoka, ph-vrednosti, je treba zagotoviti zadostno učinkovitost.
Motnje v učinkovitosti naprave je treba naznaniti z akustičnim in optičnim alarmom v komandnem
pultu. Poleg tega je treba dokumentirati še učinkovitost naprave za čiščenje odpadnih plinov.
Elektrofiltri
1.
Zahteve za napravo
1.1
Elektrofiltre in pripadajočo opremo je treba v skladu z navodili proizvajalca redno obratovati in
vzdrževati. Pri tem je treba upoštevati Smernico VDI 3678, prvi del (Elektrofiltri), zlasti poglavje 7, ter
Smernico VDI 2264 (Prvi zagon, obratovanje in vzdrževanje izločevalnikov za izločanje plinastih
snovi in snovi v obliki delcev iz plinastih tokov). Za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje
odpadnih plinov je treba ob upoštevanju Smernic VDI 3678, prvi del, in VDI 2264 sestaviti poslovnik
za obratovanje, ki mora vsebovati naslednje:
•
•
•
•
•
•
shemo in opis postopkov naprave za čiščenje odpadnih plinov,
opis delovanja merilne in krmilne opreme,
redno preverjanje na motnje ter vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov z
dokumentiranjem v knjigo vzdrževalnih del (sem spada npr. preverjanje na tesnjenje cevi in
ohišij) ter kontrola pralnega medija,
cikluse čiščenja oz. menjave določenih nadomestnih delov,
napotke za zagon in zaustavitev v primeru izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov,
upoštevanje posebnih varnostnih ukrepov za obratovanje.
Prav tako je treba dokumentirati vrsto in obseg kontrol, vzdrževalnih del in popravil/servisnih del.
2.
Ostale meritve, vzdrževanje in dokumentiranje
2.1
Z ustreznimi ukrepi, npr. kontrola električne napetosti in jakosti toka ter preverjanje delovanja
udarjalnikov in stresalnikov mora biti narejeno, da se omogoči zadostno učinkovanje elektrofiltrov, ki
so opisani pod točko 1. Stopnjo učinkovitosti elektrofiltra je treba redno kontrolirati in zabeležiti.
Motnje je treba naznaniti z akustičnim in optičnim alarmom v komandnem pultu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
75 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Priloga 3.9:
Primer poročila o emisijah – VOC
Številka poročila: Mustermann .....
Datum poročila: ...... 200x
Poroč
ilo o opravljanju emisijskih meritev na napravah za heatset rotacijski ofsetni tisk s
priključenim termičnem zgorevanjem podjetja Mustermann & XX GmbH & Co. KG
Izvajalec:
Mess GmbH
Naročnik:
Datum naročila:
Podjetje Mustermann
.......2006 (s strani podjetja Mustermann)
Upravljavec:
Lokacija:
Mustermann & XXGmbH & Co. KG
..........
Vrsta meritve:
Dan meritve:
Obseg poročila:
Meritev na podlagi odločbe z dne....
....... 2006
Število strani:
105
Priloge:
-
Naloga:
Ugotavljanje emisij na napravah za heatset rotacijski
ofsetni tisk ... oz. na termični napravi za čiščenje
odpadnih plinov in preverjanje, ali so upoštevane
mejne vrednosti emisij, določene v IPPC dovoljenju.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
76 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
SEZNAM
1
DEFINICIJA MERILNE NALOGE................................................................................. 79
1.1
Naročnik
79
1.2
Upravljavec
79
1.3
Lokacija
79
1.4
Naprava
79
1.5
Čas izvajanja meritve (datum)
79
1.6
Namen meritve
80
1.7
Naloga
80
1.8
Merilne komponente
80
1.9
Število vzorcev
80
1.10
Usklajevanje merilnega načrta
81
1.11
Udeleženi strokovnjaki in pomočniki
81
1.12
Udeleženi inštituti
81
1.13
Strokovno odgovorna oseba
81
2
OPIS NAPRAVE, UPORABLJENE SNOVI.................................................................. 81
2.1
Vrsta naprave
81
2.2
Opis naprave
81
2.3
Lokacija naprave in opis emisijskih virov
82
2.4
Navedba uporabljenih snovi, možnih po odločbi dovoljenja
82
2.5
Obratovalni časi
83
2.6
Naprave za zajemanje in zmanjševanje emisij
3
8
OPIS MESTA ODVZEMA VZORCEV........................................................................... 84
3.1
Lega merilnega prečnega prereza
84
3.2
Premer izpušnih cevovodov v višini prečnega prereza
85
3.3
Število in lega merilnih točk v merilnem prerezu
85
4
MERILNI IN ANALITSKI POSTOPEK, NAPRAVE ...................................................... 85
4.1
Ugotavljanje okvirnih pogojev za odpadni plin
85
4.2
Plinaste in parne emisije
87
4.3
Emisije delcev
94
4.4
Emisije vonjav
94
5
OBRATOVALNO STANJE NAPRAVE MED IZVAJANJEM MERITEV ...................... 94
5.1
Podatki o obratovanju
94
5.2
Naprave za čiščenje plina
95
6
POVZETEK MERILNIH REZULTATOV IN DISKUSIJA .............................................. 95
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
77 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
6.1
Ocenitev obratovalnih pogojev med izvajanjem meritev
95
6.2
Merilni rezultati
95
6.3
Preverjanje verjetnosti
97
7
PRILOGA...................................................................................................................... 98
7.1
Merilni načrt
7.2
Seznam vseh pomožnih sredstev za površinsko obdelavo z navedbo izdelovalca, področje
uporabe in kemična karakteristika
98
7.3
Merilne in računske vrednosti
8
98
98
LITERATURA ............................................................................................................... 99
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
78 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.
Definicija merilne naloge
2.1
Naročnik
Mustermann
2.1.1
Kontaktna oseba
Max Mustermann
2.1.2
Telefon
........
2.2
Upravljavec
Podjetje Mustermann & XXGmbH & Co. KG
2.2.1
Kontaktna oseba
g. Meier
2.2.2
Telefon
...........
2.3
Lokacija
............................
2.4
Naprava
Gre za emisijske meritve iz naprav, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje, za tiskanje
materialov z rotacijskimi tiskalnimi stroji, vključno s pripadajočimi sušilnimi napravami.
2.5
Čas izvajanja meritve (datum)
.....
2.5.1
Datum zadnje meritve
.....
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
79 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.5.2
Datum naslednje meritve
.......
2.6
Namen meritve
Uradna meritev.
Meritev na podlagi odločbe z dne ......; periodična meritev
2.7
Naloga
Preverjanje, ali se mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju IPPC z dne……, upoštevajo.
Pri obratovanju naprave za heatset rotacijski ofsetni tisk se morajo upoštevati naslednje
mejne vrednosti emisij:
Organske snovi
Dušikovi oksidi, izraženi kot dušikov oksid
Ogljikov monoksid
20 mg C/m3
0,10 g/m3
0,10 g/m3
Mejne vrednosti iz odločbe se nanašajo na volumen odpadnega plina v normalnem stanju
po odbitku vsebnosti vlage pri vodni pari (0 °C, 1013 hPa).
2.8
Merilne komponente
- vsota organskih snovi, izraženih kot celotni ogljik
- dušikov oksid (NOx), izražen kot NO2
- ogljikov monoksid (CO)
- ogljikov dioksid (CO2)
- kisik (O2)
- okvirni pogoji za odpadni plin
Vzeti so bili še nadaljnji vzorci na aktivnem oglju, da bi se opravile plinsko
kromatografske analize. Osrednji cilj je bil pridobiti informacij v zvezi s sestavo
emisij celotnega ogljika.
2.9
Število vzorcev
Stalno zajemanje merilnih vrednostih v celotnem merilnem obdobju:
Nadaljnje občasno vzorčenje na aktivnem oglju za analizo z GC/MS, da bi se ugotovila sestava
odpadnega zraka.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
80 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2.10
Usklajevanje merilnega načrta
Meritve so bile dogovorjene med g. Mustermannom (podjetje Mustermann &
XXGmbH ), g. Bauerjem (organ) in g. Z (podjetje Mess GmbH).
2.11
Udeleženi strokovnjaki in pomočniki
.
2.12
Mess GmbH
Mess GmbH
Udeleženi inštituti
nobeni
2.13
Strokovno odgovorna oseba
………….
2.13.1
Telefon
.....................
3.
Opis naprave, uporabljene snovi
3.1
Vrsta naprave
Pri napravi gre za napravo za heatset rotacijski ofsetni tisk, vključno s pripadajočimi
sušilnimi napravami.
3.2
Opis naprave
Podjetje .... na lokaciji .... uporablja tiskarske stroje za potiskanje papirnih trakov. Odpadni
zrak, ki se združuje v zbirnem kanalu, se spelje v termično zgorevanje:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
81 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Tiskarski stroj 1
Izdelovalec
Leto izdelave
Tip
Št. stroja
Menjalec zvitkov
Število tiskarskih strojev
Maksimalna širina papirja
Maksimalna hitrost pretoka
Maksimalna površinska zmogljivost [m2/h]
Maksimalna poraba barvil [kg/h]
Sušilec
Izdelovalec
Tip
Gorivo
Ogrevanje
Naprava za pripravo vlažilne vode:
Tip
Leto izdelave
Posebna oprema:
Npr. obrezovanje robov, lepljenje
3.3
Lokacija naprave in opis emisijskih virov
3.3.1
Lokacija (krajevna lega)
Zemljiška knjiga, katastrska občina:
Št. parcele:
3.3.2
3.3.2.1.
Emisijski viri
Agregat
Dimnik
Višina nad tlemi
[m]
Površina
izpusta
[m²]
Termično zgorevanje
1
25
0,785
x koordinata/y koordinata
x koordinata:
y koordinata:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
82 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3.3.2.2.
Gradbena izvedba
Jeklena pločevina
3.4
Navedba uporabljenih snovi, možnih po odločbi dovoljenja
Pastozne barve na osnovi mineralnega olja
Uporabljena barva: maks. ... kg/h
Barvanje: tiskarske barve
Obratovanje sušilcev: zemeljski plin
Obratovanje termičnega zgorevanja: zemeljski plin
Količina uporabljenega izopropanola (vlažilno sredstvo) [kg/h]:
Količina uporabljenega čistilnega sredstva [kg/h]:
3.5
Obratovalni časi
3.5.1
Celotni čas obratovanja (po podatkih upravljavca)
Pribl. 3.500 h/a
Števec obratovalnih ur: .........h
3.5.2
Emisijski čas po podatkih upravljavca
Letni emisijski čas:
3.6
Naprave za zajemanje in zmanjševanje emisij
3.6.1
Zajemanje emisij
Tiskarski stroji, obdan z ohišjem, vključno s sušilcem z odvajanjem odpadnega plina v
termično zgorevanje skozi ventilatorja vleka.
3.6.1.1.
Naprava za zajemanje emisij
3.6.1.2.
Element zajemanja
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
83 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3.6.1.3.
Podatki o ventilatorju
Naprava za zajemanje emisij
Podatki o ventilatorju
2.6.2
Ventilator odpadnih plinov
Izdelovalec:
Leto izdelave:
Tip:
Maks. volumen:
pribl. m3/h
Zmanjševanje emisij
Posamezne napeljave odpadnih plinov se pri napravah za heatset rotacijski ofsetni tisk
združujejo pred termičnem zgorevanjem ter se združeno speljejo v termično zgorevanje.
Termično dogorevanje
Izdelovalec
Leto izdelave
Tip
Št. stroja
Gorivo
Zemeljski plin
Maks. volumski pretok
Temperatura v zgorevalni komori
720 – 750 °C
Temperatura v očiščenem odpadnem plinu
pribl. 350 °C
Moč toplotnega izmenjevalca
Interval vzdrževanja
4,5 kW
letno
4.
Opis mesta odvzema vzorcev
4.1
Lega merilnega prečnega prereza
Merilne točke za plinaste komponente se nahajajo v dimniku tik pred njegovim zgornjim
robom.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
84 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Agregat
Vir
Merilna komp.
Vhodna
dolžina:
Izhodna
dolžina
1
Volumski pretok
Plinaste
komponente
>3d
<3d
>3d
>3d
Premer
/dimenzije
[m]
Površina
[m²]
d ustreza premeru merilnega prečnega prereza
4.2
Premer izpušnih cevovodov v višini prečnega prereza
....m
4.3
Število in lega merilnih točk v merilnem prerezu
Vir
1
4.3.1
Merilne
komponente
Število merilnih
osi
Število merilnih točk
na merilno os
Plinaste
komponente
1
1
Volumski pretok
odpadnega plina
3
4
Pogoji za odvzem vzorcev
Meritve so potekale ob upoštevanju točke 3.2.2.2 TA Luft. Odvzem plina za preskušanje je
bil opravljen v skladu s Smernicama VDI 2066, prvi del, in VDI 4200.
Merilna mesta emisijskega vira… ustrezajo zahtevam Smernice VDI 4200, saj so vhodne
in izhodne dolžine dovolj dolge.
Mesto odvzema vzorcev za plinaste komponente zaradi prekratke vhodne dolžine ne
ustreza zgoraj omenjenim standardom.
Vzorčenje v prečnem prerezu preko več merilnih osi s pomočjo sonde FID vendarle ni
pokazalo nehomogene razporeditve plinov, ki jih je bilo treba meriti. Za posamezno
merilno mesto so se določile reprezentativne merilne točke.
5.
Merilni in analitski postopek, naprave
5.1
Ugotavljanje okvirnih pogojev za odpadni plin
5.1.1
Hitrost pretoka
Merilna naprava:
Pitot-Prandtlova cev
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
85 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.1.2
Izdelovalec:
Dolžina:
Ströhlein
1m
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Dolžina:
Pitot-Prandtlova cev
Airflow
1m
Mikromanometer:
Izdelovalec:
Merilno območje:
Merilna natančnost:
Airflow
PVM 100
1,8 - 76 m/s oz. 0 - 3500 hPa
± 1 % od območja prikaza
Statični tlak v dimniku odpadnih plinov
Mikromanometer (točka 4.1.1) ob upoštevanju priključkov
5.1.3
Zračni tlak na višini mesta odvzema vzorcev
Merilna naprava:
Tip:
Izdelovalec:
Merilna natančnost:
5.1.4
Precizni barometer
DB 1 št. izdelka: 39070
Airflow Lufttechnik
± 1 hPa
Temperatura odpadnih plinov
Merilni postopek:
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Tip merilnega tipala:
Merilno območje:
Merilna natančnost:
5.1.5
Digitalni termometer
Almemo 2290-3
Ahlborn, Holzkirchen
NiCr-Ni
do 900 °C
± 0,05 % od merilne vrednosti
Vlažnost odpadnih plinov
Določitev s pomočjo absorpcijskih cevk
5.1.6
Gostota odpadnih plinov
Izračunano ob upoštevanju naslednjih parametrov za odpadne pline:
Statični in dinamični tlak
Stanje barometra
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
86 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Vlažnost odpadnih plinov
Sestava odpadnih plinov (O2, CO, CO2, N2)
5.1.7
Temperatura odpadnih plinov
Volumski pretok odpadnih plinov
Volumski pretok odpadnih plinov se izračuna na podlagi povprečne hitrosti
pretoka, temperature, zračnega tlaka in prečne površine dimnika odpadnih
plinov na merilnem mestu.
5.2
Plinaste in parne emisije
5.2.1
Stalni merilni postopek
5.2.1.1.
Merilni objekt: koncentracija celotnega ogljikovega vodika
Merilni postopek/Smernica VDI
Osnova:
VDI 3481, prvi del (08.75) "Merjenje plinastih emisij; merjenje
koncentracije ogljikovega vodika;
plamenski ionizacijski
detektor (FID)"
ter
VDI 3481, tretji del (10.95) " Merjenje plinastih emisij – Merjenje
hlapljivih organskih spojin, predvsem topil s plamenskim
ionizacijskim detektorjem (FID)"
Merilni postopek:
Koriščenje ionizacije organsko vezanih ogljikovih atomov v
vodikovem plamenu. Ionski pretok, ki nastane v električnem
polju je približno proporcionalen koncentraciji organsko
vezanega ogljika, ki je prisoten v analiznem plinu.
Analizator
Merilna naprava:
Plamenski ionizacijski detektor (FID)
Izdelovalec:
Podjetje …
Tip:
Merilno območje
0 - 10, 10 – 100, 100 – 1000, 1000 – 10000, 10000 (avtomatično
100000 ppm
preklapljanje med
merilnim območjem):
Odstopanje
od < 2 % od končne vrednosti merilnega območja
linearnosti:
Meja dokazljivosti:
0,1 ppm propan
Nastavljeno merilno območje
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
87 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Meritev se izvaja z aktiviranim avtomatičnim preklapljanjem med merilnim
območjem.
Naprava tipsko preskušena
Naprava je tipsko preskušena.
Izvedba merilnega mesta
Vzorčevalna sonda:
legirano jeklo
Prašni filter:
se ne uporablja
Vod za plin za
preskušanje:
teflon
ogrevano z odpadnim zrakom
ogrevano na 200 °C dolžina 2 m
dolžina 5 m
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preskušanje
Ničelni plin:
z aktivnim ogljem očiščen zunanji zrak
Plin za preskušanje:
94,7 ppm
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost: 12 mesecev
Certificirano:
da
Preskusni plin/ničelni plin skozi celotni sistem vzorčenja
90 % ugotovitev časa umirjanja na prikazovalniku
90 % časa umirjanja < 10 s (ugotovljeno s pomočjo dodajanja plina za preiskušanje in štoparice)
Registracija merilnih vrednosti
Stalno, s pomočjo enokanalskega zapisovalnika:
Širina zapisovalnika:
250 mm
Linearnost:
0,25 %
Čas umirjanja:
0,3 s nad 90 % širine zapisovalnika
Merilna napaka:
0,3 %
Izdelovalec:
Tip:
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
88 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.2.1.2.
Predmet meritve: metan
Merilni postopek/Smernica VDI
Osnova:
VDI 3481, prvi del (08.75) "Meritev plinastih emisij; meritev
koncentracije ogljika; plamenski ionizacijski detektor (FID)"
Merilni postopek:
Uporaba ionizacije organsko vezanih ogljikovih atomov v
vodikovem plamenu. Ionski pretok, ki nastane v električnem
polju je približno proporcionalen koncentraciji organsko
vezanega ogljika v analiznem plinu.
Določitev se izvaja po predhodnem ločevanju nemetanskih
ogljikovih vodikov na primernem absorbcijskem sredstvu
(aktivno oglje) s pomočjo plamenskega detektorja (FID).
Meritev koncentracije metana se izvaja s preklapljanjem na FID
na zgoraj omenjenem aktivnem oglju.
Analizator
Merilna naprava:
Plamenski ionizacijski detektor (FID)
Izdelovalec:
Podjetje
Tip:
Merilno območje (avt.
0 - 10, 10 – 100, 100 – 1000, 1000 – 10000, 10000 preklapljanje med
100000 ppm
merilnim območjem):
Odstopanje
od < 2 % od končne vrednosti merilnega območja
linearnosti:
Meja dokazljivosti:
0,1 ppm propan
Nastavljeno merilno območje
Meritev se izvaja z aktiviranim avtomatičnim preklapljanjem med merilnim
območjem.
Naprava tipsko preskušena
Naprava je tipsko preskušena.
Izvedba merilnega mesta
Vzorčevalna sonda:
teflon
Prašni filter:
se ne uporablja
Napeljava
plina
preiskušanje:
za teflon
ogrevano z odpadnim zrakom
ogrevano
dolžina 2 m
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
89 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preiskušanje
Ničelni plin:
Preskusni plin:
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost:
Certificirano:
z aktivnim ogljem očiščen zunanji zrak
91,7 ppm
12 mesecev
da
90 % ugotovitev časa umirjanja na prikazovalniku
< 120 s (s pomočjo štoparice pri meritvi)
Registracija merilnih vrednosti
Stalno, z enokanalskim zapisovalnikom:
Širina zapisovalnika:
250 mm
Linearnost:
0,25 %
Čas umirjanja:
0,3 s nad 90 % širino zapisovalnika
Merilna napaka:
0,3 %
Izdelovalec:
Tip:
5.2.1.3.
Kisik (O2)
Merilni postopek:
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Tip:
Merilno območje:
Merilna nenatančnost:
O2 magnetno dinamična analiza, vzorčenje ob
upoštevanju v masi proporcionalnega odsesovanja
delnega volumna
Analizator
kisika,
reguliran
s
pomočjo
mikroprocesorja
Podjetje …
0-25 vol.%
1 % od končne vrednosti merilnega območja
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preskušanje
Ničelni plin:
Preskusni plin:
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost:
Certificirano:
N2 5.0
7,4 vol.% O2
12 mesecev
da
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
90 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.2.1.4.
Ogljikov monoksid (CO)
Merilni postopek:
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Tip:
Merilno območje:
Merilna negotovost:
VDI 2456, šesti del
Z mikroprocesorjem reguliran plinski analizator
Podjetje …
0-2500 ppm (nastavljeno na 0 – 100 ppm)
1 % od končne vrednosti merilnega območja;
naprava je tipsko preskušena
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preiskušanje
Ničelni plin:
Preskusni plini:
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost:
Certificirano:
5.2.1.5.
N2 5.0
92 ppm CO
12 mesecev
da
Ogljikov dioksid (CO2)
Merilni postopek:
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Tip:
Merilno območje:
Merilna nenatančnost:
Postopek nedisperzijske IR absorpcije; odvzem
vzorcev ob upoštevanju v masi proporcionalnega
odsesovanja delnega volumna
Z mikroprocesorjem reguliran plinski analizator
Podjetje ...
0-25 vol.%
1 % od končne vrednosti merilnega območja;
naprava je tipsko preskušena
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preiskušanje
Ničelni plin:
Preskusni plini:
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost:
Certificirano:
N2 5.0
8,99 vol.% CO2
12 mesecev
da
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
91 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5.2.1.6.
Dušikovi oksidi (NOx)
Merilni postopek:
Merilna naprava:
Izdelovalec:
Tip:
Merilno področje:
Merilna nenatančnost:
VDI 2456, šesti del, "Merjenje plinastih emisij, meritev
dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ob
uporabi konverterja;
VDI 2456. sedmi del, " Merjenje vsebnosti
dušikovega
monoksida:
kemiluminescenčni
analizatorji"
NO-NO2-analizator
Podjetje ...
0-500 ppm
1 % od končne vrednosti merilnega področja;
naprava je tipsko preskušena
Preverjanje krivulje naprave z naslednjimi plini za preiskušanje
Ničelni plin:
Preskusni plini:
Izdelovalec:
Datum izdelave:
Garancija na stabilnost:
Certificirano:
N2 5.0
95,9 ppm NO
12 mesecev
da
Izvedba merilnega mesta
Vzorčevalna sonda:
Napeljava
plina:
Sonda iz
nerjavečega
jekla s
sinterskim
kovinskem
filtrom
preskusnega teflon
neogrevano
dolžina 10 m
(pred
hladilnikom
merilnega
plina); 1,0 m
(za
hladilnikom
merilnega
plina)
Hladilnik merilnega plina
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
92 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Proizvod/tip:
Temperatura:
Način sušenja:
Pretok:
Ničelni plin:
Preskusni plin:
90% čas umirjanja
merilne izvedbe:
Nastavljena na
2 °C
Peltier
elementi
maks. 150 l/h
N2 5,0
7,4 vol.% O2,
8,99 vol.% CO2,
92 ppm CO,
95,9 ppm NO
pribl. 20 s
Registracija merilnih vrednosti
Stalno, s 4-kanalskim zapisovalnikom:
Izdelovalec:
Tip:
Širina zapisovalnika:
250 mm
Linearnost:
0,25 %
Nastavitveni čas:
<2 s čez celotno širino zapisovalnika
Merilna napaka:
0,3 %
Kapaciteta pomnilnika:
2 MB
Pomik:
Nastavljeno na 600 mm/h
5.2.2
5.2.2.1.
Merilni postopek za občasne meritve
Merilni objekt: formaldehid (acetilaceton)
Merilni postopek/Smernica VDI, osnove postopka in izvedba vzorčenja
Analiza z ozirom na DIN EN-717, drugi del, vzorčenje ob upoštevanju v masi
proporcionalnega odsesavanja delnega volumskega pretoka.
Naprave za vzorčenje
Vzorčevalna sonda:
Sonda iz kremenovega stekla, ogrevana s
pomočjo pretoka odpadnega zraka
Filter za delce:
ne obstaja
Apsorpcijske priprave:
2 steklenici za sintranje iz kremenovega stekla
Sorpcijsko sredstvo:
destilirana voda
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
93 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Količina sorpcijskega
sredstva:
pribl. 30 ml/steklenica za sintranje iz
kremenovega stekla
Vzorčevalec stekla:
Izdelovalec:
Tip:
Pretok:
pribl. 1,5 lN/min
Razdalja med odsesovalno
odprtino vzorčevalne sonde
in sorpcijskim sredstvom:
30 cm
Prevoz vzorcev:
zapakirane steklene posode, 48 h
Vzorčenje:
Odvzem delnega volumna se naredi s črpalko, pri čemer se odsesovani volumen določi s
pomočjo števca količine plina.
5.3
Emisije delcev
Emisije delcev se niso določale.
5.4
Emisije vonjav
Emisije vonjav se niso določale.
6.
Obratovalno stanje naprave med izvajanjem meritev
6.1
Podatki o obratovanju
Meritve so bile opravljene dne .....
Naprava je tekom celotnega merilnega časa obratovala v skladu z naslednjimi podatki.
Tiskarski stroj:
Dan meritve:
Čas izvajanja meritev:
Tiskarski stroj 1:
Teža papirja [g/m2]
Vrsta papirja
Vrsta barv
Poraba papirja [kg/h]
Izdelan proizvod
Širina papirja [cm]:
Hitrost [m/min]
Pokritost površine [%]:
npr. 10.01.05
npr. 9:50 – 10:20
.... vmes vsakič opremljanje stroja
npr. 4 barve, črna, cian, magenta, rumena
npr. katalog za ...
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
94 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Temperatura sušilca [°C]
Izkoristek [%] (izračunano po maksimalni
širini in hitrosti papirja)
Čistilni procesi (pranje z gumijasto krpo):
Ciklus:
Poraba čistilnega sredstva:
6.2
Naprave za čiščenje odpadnih plinov
Naprava za čiščenje odpadnih plinov je v času izvajanja meritev stalno obratovala.
Ugotovljene niso bile nobene motnje v napravi.
Termično zgorevanje – podatki o obratovanja v času meritev:
Temperatura zgorevalne komore [°C]:
Zadnje vzdrževanje:
Poraba plina:
Odstopanje od pravilnega obratovanja:
7.
Povzetek merilnih rezultatov in diskusija
7.1
Ocenitev obratovalnih pogojev med izvajanjem meritev
Meritve so bile opravljene pri stalnem obratovanju agregatov ob navedenih obratovalnih parametrih.
V času izvajanja meritev je bilo možno zajeti emisijske razmere po termičnem zgorevanju pri
obratovanju zgoraj navedenih tiskarskih strojev. Zaradi enakomernega emisijskega obnašanja pri
merilnih komponentah med posameznimi fazami, lahko izmerjene vrednosti smatramo za
reprezentativne.
Obratovalni pogoji niso dopustile meritve pri polni obremenitvi naprave. Obremenitev naprave za
heatset rotacijski ofsetni tisk je znašala ...%.
7.2
Merilni rezultati
7.2.1
Merilna napaka
Pridobljeni merilni rezultati so ocenjeni v skladu s Smernico VDI 4219 v osnutku o zagotavljanju
kakovosti – ugotavljanje negotovosti emisijskih meritev in izračunani dosledno kot absolutna napaka v
skladu z množenjem napak po Gaussu.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
95 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Vzrok za navedene merilne negotovosti so merilne tolerance analitskih naprav, merilne opreme za
prostornine, tlake, temperature ter pretočni pogoji v merilnem prečnem prerezu v kanalu odpadnih
plinov.
Glede na to, so vrednosti za merilno negotovost naslednje:
7.2.2
Volumski pretoki odpadnih plinov
± 10 % od vrednosti
Celotni C, vsakič
Posamezne snovi, vsakič
± 12 % od vrednosti
± 12 % od vrednosti
Emisijsko tehnični podatki
Datum meritve:
Stanje barometra: 951 hPa
Način obratovanja
Merilno obdobje
Temperatura
odpadnih plinov, suhi
termometer
Vsebnost vlage
(standardni pogoji
273 K, 1013 hPa)
Pretok odpadnih
plinov:
Pri načinu
obratovanja [m3/h]
Pri standardnih
pogojih (vlažno)
[m3/h]
Pri standardnih
pogojih (suho) [m3/h]
7.2.3
Tiskarski stroj 1
Tiskarski stroj 1
Tiskarski stroj 1
436 K
55 g/m3
21.600
12.700
11.900
Določitev minimalnih temperatur v zgorevalni komori
Minimalna zgorevalna temperatura v zgorevalni komori pri termičnem zgorevanjem se določi:
750 °C
Mejna vrednost za celotni ogljik se sicer upošteva že pri manjših zgorevalnih temperaturah v
zgorevalni komori, vendar pa emisije ogljikovega monoksida nesorazmerno naraščajo.
7.2.4
Masna koncentracija in masni pretoki
Ogljikov monoksid
Meritev št.
Čas
Kisik
Masna
koncentracija
Masni pretok
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
96 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
od
9:50
1
[mg/m3]
63
Do
[vol.% O2]
10:20 17,3
Maks. vrednost
Povprečna vrednost
Mejna vrednost
Dušikovi oksidi (NOx), izraženi kot NO2
Meritev št.
Čas
1
od
9:50
[kg/h]
1,1
100
Kisik
Do
[vol.% O2]
10:20 17,3
Maksimalna
vrednost
Povprečna vrednost
Mejna vrednost
Masna
koncentracija
[mg/m3]
51
Masni pretok
[kg/h]
0,9
100
Celotni ogljik (vključno z metanom)
Meritev št.
Čas
1
od
9:50
Kisik
Do
[vol.% O2]
10:20 17,3
Maksimalna vrednost
Povprečna vrednost
Mejna vrednost
7.3
Masna
koncentracija
[mg/m3]
8
Masni pretok
[kg/h]
0,14
20
Preverjanje verjetnosti
Preverjanje ugotovljenih merilnih vrednosti in njihov izračun v okviru obratovalnih pogojev ni pokazalo
nobenih neverjetnih vrednosti.
Izračunane koncentracije za dušikove okside (NOx) in ogljikov monoksid so pri vseh načinih
obratovanja zdaleč pod navedenimi mejnimi vrednostmi.
Izračunane koncentracije celotnega C po napravi za termično zgorevanje so na nizki ravni pri
maksimalno 8 mg C/m3; mejna vrednost je upoštevana.
.........., dne
.................................
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
97 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Strokovno odgovorna oseba:
8.
Priloga
8.1
Merilni načrt
Strokovni sodelavec:
Merilni načrt je sestavni del poročila (prim. poglavja 1 - 5).
8.2
Seznam vseh pomožnih sredstev za površinsko obdelavo z navedbo izdelovalca,
področja uporabe in kemičnimi značilnostmi
Sredstvo za površinsko
obdelavo
Izdelovalec
8.3
Merilne in računske vrednosti
8.3.1
Emisijsko tehnični podatki
Področje
uporabe
Kemična značilnost
Termično zgorevanje
Datum meritve
Merilno obdobje
Dimnik
Stanje barometra
Prečni prerez merilnega nivoja
Temperatura odpadnih plinov - suhi
termometer
Temperatura odpadnega plina - vlažen
termometer
Vsebnost vlage normno stanje (273 K, 1013
hPa)
Gostota odpadnega plina v normnem stanju
v obratovalnem stanju
Povprečna vrednost korena dinamičnega
tlaka
hPa
m2
K
K
kg/m3
kg/m3
kg/m3
hPa
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
98 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
9.
Statični tlak
hPa
Povprečna hitrost odpadnih plinov
Volumski pretok odpadnih plinov
v obratovalnem stanju
v normnem stanju (vlažno)
v normnem stanju (suho)
Skupna napaka emisijsko tehničnih podatkov
m/s
m3/h
m3/h
m3/h
%
Literatura
Nemški zvezni zakon o zaščiti pred imisijami (Bundes-Immissionsschutzgesetz - (BImSchG) v verziji
razglasitve z dne 26.09.2002, spremenjeni dne 08.07.2004
Uredba o napravah, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje (4. BImSchV) v verziji z dne
14.03.1997, nazadnje spremenjeni 14.08.2003, nazadnje spremenjeni dne 06.01.2004
Tehnična navodila za ohranjanje čistega zraka (TA Luft) z dne 24.07.2002
Smernica VDI 2066, prvi del: Pregled: merjenje delcev; merjenje prahu v pretakajočih se plinih;
gravimetrična določitev prašne obremenitve; 10/ 75; Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
Smernica VDI 4219, osnutek: Zagotavljanje kakovosti; ugotavljanje negotovosti pri emisijskih
meritvah; urejen ocenjevalni postopek; Postopna ocenitev prispevkov k negotovosti merilnega
rezultata; 08/ 00; Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
Smernica VDI 4200: Izvajanje emisijskih meritev na navedenih virih; 12/ 00; Beuth Verlag GmbH,
Berlin, Köln.
Smernica VDI 2457, prvi del: Meritve plinastih emisij; kromatografska določitev organskih spojin osnove; 09/96; Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
Smernica VDI 3481, prvi del: Meritve plinastih emisij; meritve koncentracije ogljikovega vodika;
plemenski ionizacijski detektor (FID); 08/75; Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
Smernica VDI 3481, tretji del: Meritve plinastih emisij; meritve hlapljivih organskih spojin, predvsem
topil, s plamenskim ionizacijskim detektorjem (FID); 10/95; Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
Smernica VDI 3482, četrti del: Meritve plinastih imisij; plinsko kromatografska določitev organskih
spojin s kapilarnimi stebri; vzorčenje z akumulacijo na aktivnem oglju; desorpcija s topilom; 11/84;
Beuth Verlag GmbH, Berlin, Köln.
DIN EN-717, drugi del: Določitev oddaje formaldehida po metodi plinske analize; 01/95; Beuth Verlag
GmbH, Berlin, Köln.
BIA-delovna mapa: Meritve nevarnih snovi; strokovna skupina 6 – BIA-naprave za odvzem vzorcev in
postopki vzorčenja.
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
99 of 105
A project supported by the EU Phare Programme - Implemented by the Slovenian Ministry of the Environment and Spatial Planning, the
German Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety and the Flemish Institute for Technological Research
______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
BIA-delovna mapa: Meritve nevarnih snovi; strokovna skupina 9 – BIA-merilni postopek za nevarne
snovi (analitski postopek).
B. Kolb, P. Pospisil: Analiza hlapljivih onesnaževal v zraku z adsorpcijo na aktivnem ogljiku in nato
plinsko kromatografske analize parnega prostora po desorpciji z benzil alkoholom. 2. del: Primer za
način dela za kvantitativno analizo. Uporabna kromatografija, (Perkin Elmer) 33 (1978).
_________________________________________________________________________________________________
Ljubljana, oktober 2006
Guideline on monitoring procedure
100 of 105
Priloga 3.10 Smernice VDI in standardi za merilno tehniko za merjenje emisij
Postopek
stalno
občasno
Smernica VDI
Smernica /
standard
Verzija
Standard DIN/EN
Smernica /
standard
Verzija
Splošne smernice
Umerjanje
3950 prvi del
Jul. 94
DIN EN 14181
Sept.2004
3950 drugi del
3950 tretji del
Načrtovanje meritev
2448 prvi del
Apr. 92
Izvajanje meritev emisij
4200
Dec. 00
Zahteve za preizkusne laboratorije
4220
Sep. 99
Odvzem vzorca koncentracije plinov
X
ISO 10396
Okt.1993
Volumski tok
X
ISO 10780
Nov. 1994
EN 13284 del 1
(2005)
DIN EN 13284-1
Apr. 2002
DIN EN 13284-2
Dec. 2004
Prah
Prah (splošno)
Prah
X
X
Prah (nižje koncentracije)
2066 prvi del
Okt. 75
EN 13284 drugi 2005
del
X
2066 sedmi del
Avg. 93
X
Prah (višje koncentracije)
X
2066 drugi del
Avg. 93
Frakcijsko merjenje praha
X
2066 peti del
Nov. 94
Število saj
X
2066 osmi del
Sep. 95
Sestavine v prahu
Postopek
stalno
občasno
Smernica VDI
Smernica /
standard
Verzija
Standard DIN/EN
Smernica /
standard
Verzija
Težke kovine (odvzem vzorca)
X
3868 prvi del
Dec. 94
Težke kovine (analitika)
X
2268 prvi del
Apr. 87
DIN
EN
14385 Maj 2004
Izbira elementa
X
2268 drugi del
Feb. 90
DIN EN 14385
Maji 2004
X
2268 tretji del
Dec. 88
DIN EN 14385
Maj 2004
X
2268 četrti del
Maj 90
X
E 3868 drugi del
Nov. 95
DIN EN 13211
Jun. 01
E DIN EN 14884
Apr. 2004
E DIN EN 14791
Jan. 2004
Živo srebro
X
Azbest
X
3861 drugi del
Sep. 96
X
2462 osmi del
Marec 85
Žveplove spojine
Žveplov dioksid
E DIN ISO 11632 Maj 2001
Ionska kromatografija
DIN
ISO
Torin metoda
Žveplov trioksid
X
2462 sedmi del
Mar. 85
Žveplov vodik
X
3486 prvi del
Apr. 79
X
3486 drugi del
Apr. 79
X
3487 prvi del
Nov. 78
X
2456
Nov. 04
Žveplov ogljik
7934 Juli 2000
Dušikove spojine
Dušikov monoksid/dioksid
X
E DIN EN 14792
Dec. 2003
DIN 33962
Marec 1997
Postopek
stalno
občasno
Smernica VDI
Smernica /
standard
Verzija
Bazne dušikove spojine
X
3496 prvi del
Apr. 82
Amonijak
(imisije)
X
2461 prvi del
Mar. 74
X
2459 prvi del
Dec. 00
X
2459 šesti del
Nov. 80
Standard DIN/EN
Smernica /
standard
Verzija
Ogljikov monoksid
Klorove spojine
Klorovodik
X
DIN
EN
1911-1 Jul. 98
DIN
EN
1911-2
DIN EN 1911-3
Klor
X
3488 prvi del
Dec. 79
X
3488 drugi del
Nov. 80
X
2470 prvi del
Okt. 75
3481 šesti del
Dec. 94
3481 drugi del
Silikagel
Sep. 98
3481 prvi del
Avg. 75
Fluorove spojine
Fluorovodik
Organske snovi
Ogljikovodik (splošno)
Ogljikovodiki
Ogljikovodiki (FID)
X
X
DIN
EN
0-20 mg/m3
12619 Sept. 99
Postopek
stalno
občasno
X
Smernica VDI
Smernica /
standard
Verzija
3481 tretji del
Okt. 95
2460 prvi del
Jul. 96
X
2460 drugi del
Jul. 74
X
2460 tretji del
Jun. 81
X
2457 prvi del
Nov. 97
X
2457 drugi del
Dec. 96
X
2457 tretji del
Dec. 96
X
2457 četrti in peti Dec. 00
del
X
2457 šesti del
Jun. 81
X
2457 sedmi del
Jun. 81
X
3862 prvi del
Dec. 90
X
3862 drugi del
DNPH
Dec. 00
X
3862 tretji del
kartuša DNPH
Dec. 00
X
3862 četrti del
Maj 01
X
3863 prvi del
Apr. 87
X
3863 drugi del
Febr. 91
PAH (splošno)
X
3873 prvi del
Nov. 92
PAH glede na naprave v industriji ogljika
X
3467
Mar. 98
Ogljikovodiki (IR)
Določanje organskih spojin z GC
Alifatični aldehidi (C1 do C3)
Akrilnitril
Standard DIN/EN
Smernica /
standard
Verzija
DIN
EN
13526 Maj 2002
20-500 mg/m3
DIN
EN
Aktivno oglje
13649 Maj 2002
Nov. 1999
E DIN ISO 11338-2
Ureditev
vzorcev,
določanje
Postopek
stalno
občasno
Smernica VDI
Smernica /
standard
Verzija
Fenoli
(imisije/emisije)
X
3485 prvi del
Dec. 85
Vinilklorid
X
3493 prvi del
Nov. 82
Dioksini in furani*
X
3499 prvi del
3499 drugi del
3499 tretji del
Julij 03
Julij 03
Jan. 01
Standard DIN/EN
Smernica /
standard
DIN EN 1948-1
DIN EN 1948-2
DIN EN 1948-3
Verzija
Maj 1997
Osnutki iz febr.
2004 so na voljo
*: Smernice VDI vsebujejo primere za izvedbo k standardu DIN EN 1948 in dopolnitve za področje koncentracij < 0.1 ng I-TE/ m³
Vlaknaste snovi (emisije)
Azbest
X
3861 drugi del
REM
X
3861 prvi del
IR
X
3882 prvi del
X
E
3940-1 Nov. 03
Rastrski obhod
DIN EN 13725
Julij 2003
X
E
3940-2 Nov.03
Oblak smradu
DIN EN 13725
Julij 2003
Vonj (emisije)
Nov. 92
Vonj (imisije)