1. No category

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
INŠPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, HRANO IN OKOLJE
Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana
T: 01 434 57 00
F: 01 434 57 17
E: [email protected]
www.mkgp.gov.si
POROČILO
O DELU KMETIJSKE INŠPEKCIJE V
REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2011
Datum:
08.09. 2011
Zapisal:
mag. Primož Marolt
Zvonka Loštrek
Miroslava Benec
Igor Hebat
Pregledal:
Primož Marolt
Niko Šivic
Podpis:
Vročiti:
- vsi kmetijski inšpektorji
- UGI
- MKGP
1
Odobril:
Saša Dragar Milanovič
1. KAZALO VSEBINE
1. UVOD ............................................................................................................................ 3
2.
Pravne podlage za delo kmetijske inšpekcije ................................................................. 4
3.
OrganiziranosT, kadrovska in izobrazbena struktura kmetijske inšpekcije ..................... 6
4.
3.1
Kmetijski inšpektorji na uradu glavne inšpektorice ................................................. 6
3.2
Kmetijska inšpekcija na izpostave .......................................................................... 7
Neposredni inšpekcijski nadzor – upravni in prekrškovni postopki ................................ 7
4.1
Splošne ugotovitve in ukrepi v upravnih postopki ................................................... 7
4.2
Splošne ugotovitve in ukrepi v prekrškovnih postopkih..........................................11
4.3 Ukrepi in sankcije po posameznih inšpektorjih in območnih enotah ............................12
5.
Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v letu 2011 ........................................13
6. Vzorčenje kmetijske inšpekcije,na kakovost repromateriala, ostanke FFS, varne hrane
in dejavnike okolja ................................................................................................................15
7.
Ugotovitve kmetijske inšpekcije po področjih dela za leto 2011 ....................................17
7.1
Kmetijska zemljišča...............................................................................................17
7.2
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list
RS, št: 113/2009), urejenost gnojišč za živinska gnojila ....................................................18
7.3
Ukrepi s področja živinoreje ..................................................................................19
7.4 Semenski material kmetijskih rastlin, gensko spremenjeni organizmi..........................21
7.5 Mineralna gnojila.........................................................................................................23
7.6 Ukrepi s področja kmetijstva .......................................................................................25
7.7 Gensko spremenjeni organizmih.................................................................................29
7.8
8.
VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN ONESNAŽEVALA...37
8.1
9.
Fitofarmacevtska sredstva ....................................................................................29
Monitoring pesticidov ............................................................................................37
PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA ...........................................................................40
2
1. UVOD
Uredba o organih v sestavi ministrstev (U.l. RS, št. 58/2003, 64/2008, 63/2009 in 69/2010),
sprejeta na podlagi zakona o državni upravi v 8. členu določa, da so organi v sestavi
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju ministrstvo), Agencija RS
za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija), Fitosanitarna uprava RS (v
nadaljevanju FURS), Veterinarska uprava RS in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano (v nadaljevanju: IRSKGH). Kmetijska inšpekcija inšpektorata opravlja naloge
inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov s področij kmetijstva, razvoja podeželja,
ukrepov kmetijske politike, krme, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, varstva
rastlin, mineralnih gnojil, semenskega materiala kmetijskih rastlin, primarne proizvodnje in
pridelave živil oziroma hrane, promet primarnih proizvodov ter dobre kmetijske prakse,
opravlja pa tudi naknadno kontrolo po izplačilih v postopkih izvajanja ukrepov iz pristojnosti
agencije.
Kmetijska inšpekcija je vključena v nadzor varne hrane rastlinskega izvora v primarni
proizvodnji kot del uradnega nadzora IRSKGH in se v tem delu povezuje z inšpekcijo za
kakovost živili in fitosanitarno inšpekcijo.
Slika 1: Organizacijska shema ministrstva, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter kmetijske inšpekcije
MINISTRSTVO ZA
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
IN PREHRANO
2. stopenjski organ
Stanje: September, 2009
ORGANI V SESTAVI
1. stopenjski organ
VETERINARSKA
UPRAVA
REPUBLIKE
SLOVENIJE
KMETIJSKA
INŠPEKCIJA
FITOSANITARNA
UPRAVA
REPUBLIKE
SLOVENIJE
VINARSKA
INŠPEKCIJA
INŠPEKCIJA
ZA KONTROLO
KRME
INŠPEKTORAT ZA
KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN
HRANO
INŠPEKCIJA
ZA KAKOVOST
ŽIVIL
AGENCIJA ZA
KMETIJSKE TRGE IN
RAZVOJ PODEŽELJA
FITOSANITARNA
INŠPEKCIJA
LOVSKA IN
RIBIŠKA
INŠPEKCIJA
GOZDARSKA
INŠPEKCIJA
Kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tudi nekaterih predpisov z delovnega
področja drugih ministrstev, hkrati pa tudi nekateri drugi inšpektorati (tržni, zdravstveni,
inšpektorat za okolje in prostor, veterinarska uprava z inšpekcijo) opravljajo določen nadzor z
delovnega področja ministrstva. Splošne in subsidiarne določbe kmetijske inšpekcije so
določene tudi v procesnih zakonih in sicer v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni
list RS, št. 24/2006, 126/2007, 65/2008, 47/2009 in 8/2010), Zakonu o inšpekcijskem
nadzoru (Uradni list RS, št. UPB, 43/2007) in Zakonu o prekrških (U.l. RS, št. 76/2008 s
spremembami).
Odgovornost in poročanje: Na podlagi drugega odstavka 24. člena Zakona o državni
upravi, ki določa, da mora predstojnik organa v sestavi redno poročati ministru o izvrševanju
nalog organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja organa v
sestavi, daje direktor inšpektorata letno poročilo o delu za leto 2011. Istočasno predlaga
3
ministru, da v skladu s 57. členom zakona o državni upravi (U.l. RS, št. 113/2005, 126/2007,
48/2009) poroča Vladi in ji poda poročilo v sprejem.
Krajevna pristojnost je postala stvar notranje organizacije dela kmetijske inšpekcije, poleg
tega se uvaja načelo rotacije kmetijskih inšpektorjev.
Stvarna pristojnost inšpekcijskega organa: IRSKGH je prvostopenjski organ. V skladu s 25.
členom Zakona o državni upravi, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odloča o
pritožbi na drugi stopnji.
Stvarna pristojnost prekrškovnega organa: zoper odločbo o prekršku znotraj prekrškovnega
postopka je možno vložiti zahtevek za sodno varstvo kot to določa Zakon o prekrških. O
zahtevku za sodno varstvo odloča sodišče za prekrške.
2. PRAVNE PODLAGE ZA DELO KMETIJSKE INŠPEKCIJE
Kmetijska inšpekcija je nadzorovala izvajanje zakonov in ustreznih podzakonskih aktov,
izdanih na podlagi teh zakonov. Kmetijska inšpekcija izvaja nadzor nad enajstimi zakoni, ki
se smiselno uvrščajo v evropski pravni red skupne kmetijske politike in varne hrane.
Osnovne naloge inšpekcije so varstvo kmetijskih zemljišč pred nenamensko rabo in
onesnaženjem, pravilna raba in nadzor fitofarmacevtskih sredstev pri uporabnikih in v
prometu, spremljanje in nadzor rejskih ciljev v živinoreji vključno z identifikacijo in registracijo
živali na kmetijskih gospodarstvih, nadzor investicij razvoja podeželja in neposrednih podpor
v kmetijstvu po izplačilih, nadzor dopolnilne dejavnosti na kmetiji, preverjanje pravilnosti
podatkov v uradnih registrih ministrstva, nadzor kakovosti semenskega materiala in
mineralnih gnojil v prometu ter nadzor gensko spremenjenih organizmov v semenskem
materialu ter v odnosu do ostalih kmetijskih rastlin in soobstoju. Prav tako kmetijska
inšpekcija nadzira ali je hrana rastlinskega izvora ob prvem dajanju v promet pridelana
varno. To pa je produktna odgovornost nosilcev dejavnosti s hrano. Hkrati z omenjenimi
nalogami kmetijska inšpekcija daje poseben poudarek nadzoru pogojev dobre kmetijske
prakse pri gnojenju in pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev, še posebej na vodovarstvenih
območjih s podtalnico, ter spoštovanju načel varovanja okolja in dobrobiti živali.
Na podlagi sporazuma z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kmetijska
inšpekcija poroča 10. septembra in 10. decembra za tekoče leto o kršitvah navzkrižne
skladnosti na podlagi pravnomočnih odločb o prekrških. Pri tem gre za kršitve dobre
kmetijske prakse pri gnojenju in uporabi FFS v odnosu do okolja in varne hrane, številčenju
živali, obdelanosti kmetijskih zemljišč in spoštovanju načel dobre higienske prakse pri trženju
kmetijskih pridelkov rastlinskega izvora iz primarne proizvodnje.
Na podlagi sporazuma s Carinsko upravo RS kmetijska inšpekcija poroča do 30. avgusta v
tekočem letu o opravljenih naknadnih pregledih na področju investicij razvoja podeželja in
tržnih redov, ki so predmet sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. V
preglednici 1 so predstavljeni ključni zakoni in uredbe.
4
Preglednica 1: Pregled ključnih predpisov, katerih skladnost nadzira kmetijska inšpekcija
IRSKGH
Zakon o kmetijskih zemljiščih
Zakon o kmetijstvu
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje
kmetijske proizvodnje in ribištva za leto 2010
Uredba o uvedbi dajatve za mleko in mlečne proizvode
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega
nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil
in krme
Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o
mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi
rastlinskega in živalskega izvora
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Zakon o mineralnih gnojilih
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Uredba o izvajanju uredbe ES o oddajanju fitofarmacevtskih
sredstev v promet
Zakon o živinoreji
U.l. RS št. 71/2011
U.l. RS, št. 45/2008
U.l. RS, št. 113/2009
U.l. RS, št. 1/2009
U.l. RS, št. 120/2005
U.l. RS, št. 16/2009,
40/2010
Ur .l. RS, št. 25/2005
Ur. l. RS, št. 29/2006
Ur. l. RS, št. 35/2007
Ur.l. RS, št. 86/2011
Ur. l. RS, št. 18/02,
45/04
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi U.l. RS, št. 41/2009
kmetijskimi rastlinami
Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi
Ur. l. RS, št. 67/02,
21/2010
Zakon o zaščiti živali
Ul. RS. Št. 43/2007
Zakon o varstvu novih sort rastlin – uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 113/06
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin-uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 62/2007
Zakon o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 39/06,
70/08
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih U.l. RS, št. 113/2009
virov
Zakon o vodah – uradno prečiščeno besedilo
U.l. RS, št. 67/02,
57/08
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika U.l. RS, št. 120/04,
Ljubljanskega polja
7/06
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov U.l. RS, št. 115/07,
Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane
9/08
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika U.l. RS, št. 72/2006,
Selniška dobrava
32/011
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika
Apaškega polja
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Dravsko-ptujskega polja
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov
Rižane
5
U.l. RS, št. 59/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 24/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 59/2007,
32/2011
U.l. RS, št. 49/2008
Uredba o izvajanju 11. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 485/2008 o U.l. RS, št. 55/2005
pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega
kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic in o
razveljavitvi Direktive 77/435/EGS
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2011
U.l. RS, št. 7/2011
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o določitvi zdravstvenih pravil za Ur.l. RS, št. 58/2011
živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi
Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki U.l. RS, št. 119/2006
vsebujejo nevarne snovi
Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov
U.l. RS, št. 26/2011
3. ORGANIZIRANOST, KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA KMETIJSKE
INŠPEKCIJE
Kmetijska inšpekcija deluje kot ena od 7 inšpekcijskih služb znotraj IRSKGH (glej sliko 2).
Kmetijska inšpekcija je v letu 2011 delovala v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za
kmetijstvo, gozdarstvo in hrano in sicer v osmih območnih enotah inšpektorata. Delo na
uradu vodi direktor kmetijske inšpekcije, ki pokriva strokovno področje kmetijskih zemljišč,
druga posamezna področja pa koordinirata 2 svetnici ena za področje, živinoreje, zakon o
kmetijstvu, gensko spremenjenih organizmov in mineralnih gnojil, ter druga na področju
fitofarmacevtskih sredstev, semenarstva in varne hrane. Naloga strokovnih vodij je, da
pripravljajo letni program dela, usklajujejo delo s svojega področja, pripravljajo poročila,
organizirajo strokovna izobraževanja, na ravni inšpektorata odgovarjajo za stanje s področja,
ki ga pokrivajo, sodelujejo pri pripravi predpisov, vzdržujejo stike s strokovnjaki z ministrstva,
zavodov, fakultet, inštitutov in laboratorijev ter s predstavniki direktoratov evropske komisije,
po potrebi opravljajo tudi neposredni inšpekcijski nadzor oziroma ocenjujejo kakovost dela
itd. Na lokalni ravni opravlja vsak inšpektor nadzor s področja celotne kmetijske zakonodaje.
Zakonsko določena specializacija je samo na področju inšpekcije za kontrolo kakovosti krme,
ki jo sestavlja 12 kmetijskih inšpektorjev zootehnične smeri. To povzroča nekaj težav, saj je
strokovno težko obvladovati celotno kmetijstvo, nadzor nad politiko varne hrane in ukrepov
SKP, zato je potrebno določena specializacija tudi znotraj kmetijske inšpekcije.
3.1
Kmetijski inšpektorji na uradu glavne inšpektorice
direktor kmetijske inšpekcije, pokriva tudi področje kmetijskih zemljišč in
ukrepov razvoja podeželja – višji inšpektor svetnik
vodja oddelka za fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, varno hrano,
inšpektor svetnik
vodja oddelka za strukturne ukrepe, razvoja podeželja, naknadni nadzor
ukrepov SKP po izplačilih in navzkrižno skladnost, dopolnilno dejavnost na
kmetijah, gnojila, gensko spremenjene organizme, živinorejo – inšpektor
svetnik;
6
3.2
Kmetijska inšpekcija na izpostave
Na uradu, enotah in izpostavah deluje skupaj 36 kmetijskih inšpektorjev in inšpektorjev za
krmo. Izobrazbena struktura je naslednja:
3 z magisterijem kmetijskih in eden z magisterijem upravnih znanosti
31 z univerzitetno izobrazbo s področja kmetijstva in zootehnike
Slika 2: Izobrazbena struktura kmetijske inšpekcije, IRSKGH, 2011
Terensko delo je v letu 2011 je opravljalo 34 kmetijskih inšpektorjev s polno obremenitvijo
27,2 FTE.
4. NEPOSREDNI INŠPEKCIJSKI NADZOR – UPRAVNI
POSTOPKI
4.1
IN PREKRŠKOVNI
Splošne ugotovitve in ukrepi v upravnih postopki
Obseg dela kmetijske inšpekcije v letu 2011 je razviden iz tabelarnega dela poročila
(preglednica P1-P2 v prilogi). Število pregledov pomeni število pregledanih vsebin.
Skupaj je bilo opravljenih 9771 pregledov in pripravljenih 6275 zapisnikov, ugotovljenih je bilo
2062 nepravilnosti, kar je razvidno tudi iz slike 3, slike 4, slike 5 in slike 6.
Slika 3: Skupno število inšpekcijskih in kontrolnih pregledov kmetijske inšpekcije za obdobje
2008 - 2011
7
Vir: IRSKGH, 2011.
Slika 4: Število zapisnikov kmetijske inšpekcije za obdobje 2008- 2011
Vir: IRSKGH, 2011.
8
Slika 5: Število ugotovljenih nepravilnosti kmetijske inšpekcije za obdobje od leta 2008-2011
Vir: IRSKGH, 2011.
Zaradi novega načina zbiranja podatkov v informacijskem sistemu ISI smo analizo naredili na
številu zapisnikov, ki je glede na prejšnja leta najbolj primerljiv podatek.
Slika 6: Število inšpekcijskih pregledov kmetijske inšpekcije po šestih zakonih za obdobje
2008 - 2011
Vir: IRSKGH, 2011.
9
Slika 7: Število izdanih inšpekcijskih odločb kmetijske inšpekcije po zakonih, 2008 – 2011
Vir: IRSKGH, 2011.
V letu se je 2011 v primerjavi z letom 2010 zvišalo število pregledov, število zapisnikov in
tudi število ugotovljenih nepravilnosti.
Statistika za Zakon o kmetijskih zemljiščih
Na področju Zakona o kmetijskih zemljiščih se je število pregledov povečalo za 16 %, kljub
temu so postopki na tem področju dolgotrajni in zapleteni, še posebej ko se nadzirata
zaraščenost in nasipavanje kmetijskih zemljišč. Podatki v tem delu združujejo tudi preglede
in ukrepe po zakonu o varstvu okolja.
Statistika za Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Število pregledov s področja zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin je nekoliko
upadlo in predstavlja relativno nizko delovno obremenitev kmetijske inšpekcije, ki znaša 2,5
% skupne FTE. Nadzor nad kakovostjo semena v prometu je razmejen med kmetijsko in
fitosanitarno inšpekcijo.
Statistika za Zakon o mineralnih gnojilih
Zakon o mineralnih gnojilih v letu 2011 predstavlja nizko obremenitev kmetijske inšpekcije.
Zelo pomemben je nadzor označenosti mineralnih gnojil z oznako »EC fertilizer«.
Distributerji so v primerjavi z letom 2010 bistveno izboljšali označevanje gnojil v prometu,
zato je tudi delež sankcij v letu 2011 relativno nizek.
Statistika za Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
Število zapisnikov in pregledov se je na področju Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih v
primerjavi z letom 2010 povečalo. Poleg tega je število prekrškov in izdanih glob v letu 2011
spet povečalo, glede na leto 2010. Pomemben delež pregledov pomeni tudi zeleno vzorčenje
rastlin na ostanke pesticidov.
10
Statistika za Zakon o živinoreji
Število pregledov na podlagi Zakona o živinoreji je za leto 2010 (913 pregledov) in 2011 (916
pregledov) skoraj enako. Poudarek je na nadzoru identifikacije in registracije domačih živali.
Pregledi identifikacije govedi, drobnice in prašičev so opravljeni na podlagi ocene tveganja, ki
jo pripravi Služba za identifikacijo in registracijo (SIR).
Statistika za Zakon o kmetijstvu
Zakon o kmetijstvu beleži občuten porast v številu pregledov za 32,8 %. Največ pregledov je
bilo opravljenih v zvezi z nadzorom dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in sicer predelava in
prodaja kmetijskih pridelkov na tržnicah, živil rastlinskega izvora v primarni pridelavi ter pri
vzorčenju pridelkov na ostanke pesticidov v živilih.
V letu 2011 so kmetijski inšpektorji še vedno največjo pozornost posvetili Zakonu o
kmetijskih zemljiščih. Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih je drugo področje, kjer so kmetijski
inšpektorji v letu 2010 namenili največ svoje delovnega časa. Sledita Zakon o kmetijstvu,
Zakon o živinoreji in Zakon o mineralnih gnojilih. Najmanj pregledov in izdanih ukrepov so
kmetijski inšpektorji izvedli v sklopu Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin.
Statistični podatki na podlagi zakona o krmi so predstavljeni v posebnem poročilu direktorja
za kontrolo krme, podatki o nadzoru Zakona o vinu pa v poročilu direktorja vinarske
inšpekcije.
4.2
Splošne ugotovitve in ukrepi v prekrškovnih postopkih
Kmetijska inšpekcija je v letu 2011 izdala 135 plačilnih nalogov z višino izrečene kazni v
znesku 51.949,58Є, 23 odločb v znesku 19.713,03 Є, 36 opominov s stroški postopka v
višini 2.417,12 Є ter 38 opozoril. Skupna višina izrečenih sankcij in stroškov postopka znaša
71.662,61 Є. V povprečju je višina izrečene globe na prekršek znašala 369,39 Є.
Slika 8: Število izdanih odločb, plačilnih nalogov in opominov o prekrških po zakonih
Vir: IRSKGH, 2011.
11
Na podlagi zakona o prekrških so v letu 2011 kmetijski inšpektorji kot prekrškovni organ
največ postopkov vodili na podlagi zakona o inšpekcijskem nadzoru s 33 izdanimi plačilnimi
nalogi, 4 odločbami in 10 opomini. Izrečene kazni so predvsem zaradi neizpolnjevanja
inšpekcijskih odločb iz upravnega postopka. Pri Zakonu o kmetijskih zemljiščih so kmetijski
inšpektorji izdali 22 plačilni nalogov, 10 odločb in 5 opominov. Sledi Zakon o kmetijstvu, kjer
se je izdalo 24 plačilnih nalogov in ena odločba. Pri Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih in
Zakonu o mineralnih gnojili je bilo izdano podobno število ukrepov, sledi pa Zakon o
živinoreji. Pri Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin pa v letu 2011 ni bilo izdanih
odločb o prekršku, ne plačilnih nalogov in tudi opominov.
Slika 9: Višina izrečenih glob prekrškovnega organa po zakonih v letu 2011
Vir:IRSKGH, 2011.
Višina izrečenih kazni po posameznih zakonih je podana na sliki 9. Kazni po zakonu o
kmetijskih zemljiščih so relativno velike predvsem na področju nepravilne rabe živinskih
gnojil v času prepovedi ter zaraščanja zemljišč, ko torej združujemo sankcije po zakonu o
varstvu okolja in nitratni uredbi ter po kršitvi 4. in 7. člena ZKZ. Skupaj je bila višina glob po
ZKZ 19.698,31. Največ finančnih posledic je nastalo zaradi ne izvrševanja inšpekcijskih
odločb po zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in sicer v višini 24.200,00 €. Ne izvrševanje
inšpekcijskih odločb izhaja predvsem iz vsebin ZKZ (ukrep košnje zaraščenih površin,
odstranitve deponije in enostavnih objektov ali ureditev skladiščnih kapacitet za živinska
gnojila). Na podlagi zakona o FFS je bilo izrečenih v letu 2011 izrečeno skupaj 18.100,00 €.
Ostali zakoni predstavljajo manjšo vsoto izrečenih glob.
4.3 Ukrepi in sankcije po posameznih inšpektorjih in območnih enotah
Kmetijski inšpektorji so izvajali nadzor na terenu uniformno na ozemlju celotne Republike
Slovenije. Rezultati dela se kažejo med drugim tudi v številu izdanih inšpekcijskih odločb in
odločb o prekrških po območnih enotah inšpektorata. V analizo je bilo vključenih 34
inšpektorjev. Delež izdanih odločb je različen in je odvisen od številnih dejavnikov kot so
zahtevnost postopka, regionalne značilnosti kraja glede na vrsto kmetijske dejavnosti,
afinitete inšpektorja, števila prijav in usmeritev urada glavne inšpektorice. Prav tako tudi
specializacija kmetijske inšpekcije v okviru delovnih skupin vpliva na rezultate dela.
12
Slika 10: Število izdanih inšpekcijskih odločb in odločb o prekrških po posameznih kmetijskih
inšpektorjih v letu 2011, Urad glavne inšpektorice, IRSKGH
MS
MB
CE
LJ
NM
KR
KP
NG
Seveda pa se rezultati delovne uspešnosti inšpekcije ne merijo samo po številu izdanih
odločb ampak se na podlagi notranjih presoj kakovosti opravljenega dela upoštevajo tudi
drugi indikatorji kot sta recimo enovitost in zahtevnost postopka ter zaključen izvršilni
postopek. Na podlagi teh dejavnikov direktor inšpekcije pripravi tudi letne ocene
inšpektorjev. Iz letnega poročila je razvidno, da so bile kadrovske težave na OE Koper, saj je
bila zaradi daljše bolniške odsotnosti inšpektorice le ta nadomeščena z inšpektorjem iz OE
Ljubljana.
5. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE V LETU 2011
Izobraževanje je potekalo v okviru skupnih sestankov kmetijskih inšpektorjev, delavnic, konferenc,
splošnih programov usposabljanja, Na delovnih sestankih se seznanimo z novostmi na področju
zakonodaje, hkrati pa skušamo poenotiti postopke dela pri inšpektorjih.
20.01. 2011: Letni razgovori z OE Ljubljana, Vilharjeva 33, Ljubljana;
21.01. 2011: Sestanek s fitosanitarno upravo, Priprava poročila o ostankih pesticidov v živilih za
leto 2010, vsebine monitoringa za EFSO – S. Gomboc, N. Škrk, V. Belšak, P. Marolt, M. Benec –
IRSKGH;V. Znoj - VURS; M. Luci – ZIRS; S. Vranac, dr. J. Drofenik - FURS;
27.01. 2011: SMELT, Ljubljana, usposabljanje kmetijske svetovalne službe na področju
subvencijskih vlog, GERK sprememb in IAKS sistema (MKGP, AKTRP, KGZS, IRSKGH);
15.02. 2011: Sestanek na KGZ Nova Gorica, raba pesticidov pri skladiščenju in transportu sadja
in zelenjave; B. Radikon, I. Kodrič, G. Seljak, J. Vončina – KGZ Nova Gorica; J. Frantar – DVH;
S. Dragar, N. Škrk,V. Belšak, P. Marolt – vsi IRSKGH;
17.02. 2011: KIS Ljubljana, 1. sestanek kmetijske inšpekcije, Novela zakona o prekrških,
Agromelioracije, strokovne podlage za izvedbo in vzdrževanje HMS, obisk FVO inšpekcije za
nadzor živalskih stranskih proizvodov; B. Vomer – gozdarska inšpekcija, dr. M. Pintar – BF,
oddelek za agronomijo, kmetijski inšpektorji;
13
02. – 03. 03. 2011 Parma, Italija, Peto srečanje delovne skupine EFSA o monitoringu ostankov
pesticidov v živilih, odpravljanje težav pri izgradnji informacijskega sistema (P. Marolt, S.
Gomboc, IRSKGH);
08. – 11.03. 2011: Obisk FVO inšpekcije pri nadzoru uporabe organskih gnojil in izboljševalcev
prsti na pašnih površinah, ki vsebujejo stranske živalske proizvode v skladu z uredbo ES
1069/2009 ter Uredbe RS 100/2006, izboljšanje koordinacije inšpekcijskih služb pri nadzoru
bioplinarn; MKGP, VURS, IRSKGH, IRSOP, ZIRS;
17.03. 2011: Obisk bioplinarne Nemščaki, poslovni sistem Panvita; F. Durčej – Panvita, L. Lazar,
S. Dragar, T. Laslo, A. Ovsenjak, D. Meolic, Z. Loštrek, P. Marolt;
31.03. 2011: MKGP, Ljubljana, kampanja pravilne rabe FFS v odnosu do čebel, B. Noč, V.
Avguštin – ČZS, B. Ravnik, M. Bizjak – MKGP, dr. J. Drofenik – FURS; A. Bizjak – VURS; P.
Marolt – IRSKGH;
05.04. 2011: UGI, Ljubljana, okoljska problematika bioplinarne Lokve pri Črnomlju; N. Šuštaršič,
B. Flajšman, prof. dr. D. Plut – Okoljsko gibanje Proteus; J. Simončič, J. Gačnik – KGZ Novo
mesto, I. Hrovatič – KGZ RS; dr. R. Mihelič – BF, oddelek za agronomijo; A. Velkavrh – IRSOP;
A. Senegačnik – MKGP; dr. M. Mahne – VURS; S. Dragar, P. Marolt, Z. Loštrek, M. Ivanušič –
IRSKGH; T. Dolenc, I. Turk, dr. T. Gomišček – ARSO; dr. D. Krajčič, M. Ivanovič – Zavod za
varstvo narave; M. Črnič – občina Črnomelj,
07.04. 2011: ČZS, Brdo pri Lukovici, Delavnica o vzreji plemenskih in gospodarskih matic, P.
Marolt, Z. Loštrek, B. Štefančič, D. Meolic;
13.04. 2011: Črnomelj, 2. sestanek kmetijske inšpekcije, nadzor uporabe registriranih FFS na golf
igriščih, pravilna raba FFS v odnosu do okolja in čebel, priročnik za nadzor uporabe bioplinske
gnojevke na kmetijskih zemljiščih, gnojilni načrti in strokovne podlage; UGI, kmetijski inšpektorji,
M. Strgulec – KGZ Novo mesto;
21.04. 2011: MKGP, Ljubljana, koordinacijski sestanek za ukrepanje v primeru padcev čebel, D.
Židan, E. Del Fabro, S. Voroš, A. Senegačnik, M. Bizjak, M. Hrustel – MKGP; dr. J. Ileršič –
FURS; S. Dragar, P. Marolt - IRSKGH; A. Bizjak, M. Guček – VURS;
22.04. 2011: OE Murska Sobota, Operativni sestanek zaradi pomorov čebel v Pomurju, S.
Dragar, P. Marolt, T. Košar, B. Kosi, S. Zadravec, D. Meolic, T. Laslo, A. Ovsenjak;
03.05. 2011: Lendava, Redicz, skupno vzorčenje cvetnega prahu in oljne ogrščice na ostanke
pesticidov z madžarskimi kolegi; A. Boncz – Direktorat za varno hrano in zdravje živali; S. Gabor,
dr. E. Kardevan – Direktorat za varstvo rastlin in rabo tal, vsi Madžarska; P. Marolt, T. Laslo, A.
Ovsenjak, D. Meolic – IRSKGH;
12.05. 2011: Zadružni dom Sostro pri Ljubljani, problemska konferenca pomorov čebel, M. Alauf,
B. Noč, V. Avguštin – ČZS, čebelarji, P. Marolt, Z. Loštrek – IRSKGH;
25.05. 2011: CURS, Ljubljana, prenos pooblastil pri naknadnem nadzoru finančnih transakcij
EKUJS in EKSRP v skladu z uredbo R 485/2008 na Carinsko upravo; R. Skubic, M. Korošec, I.
Vodopivec Podgornik – CURS; T. Strniša, B. Korinšek, S. Dragar, P. Marolt - MKGP;
03.06. 2011: Delavnica ZUP, ZIN, Fakulteta za upravo, Ljubljana, dr. P. Kovač, vsi IRSKGH;
08.06. 2011: Tolmin, 3. sestanek kmetijske inšpekcije, nadzor označevanja čebelnjakov, poročilo
o padcih čebel v Pomurju, nova uredba o živalskih stranskih proizvodih, M. Drobnič – SIR,
kmetijski inšpektorji, S. Dolič - UGI ;
08.08. 2011: MKGP, Ljubljana, Sestanek glede predloga uredbe o vračilu manipulativnih stroškov
v zvezi s prepovedjo uporabe tretiranega semena koruze; B. Ravnik, A. Senegačnik, M. Bizjak,
M. Kovač – MKGP, B. Pivec – AKTRP, P. Marolt, B. Kosi – IRSKGH;
17.08. 2011: MKGP, Ljubljana, Sestanek glede nadzora pri certificiranju hmelja v Republiki
Sloveniji, H. Srnel, M. Šumah – IKŽ, P. Marolt, T. Krejan Košan, , I. Štumberger – KI, M. Bizjak,
M. Jakša, M. Cerjak – MKGP;
21.08. 2011: Gornja Radgona, Kmetijski sejem, problematika čebel ob padcih v Pomurju leta
2011, V. Petrovčič – samostojni novinar, B. Noč – ČZS, prof. dr. J. Božič – BF, Oddelek za
biologijo, P. Marolt – IRSKGH;
24.08. 2011: VURS, Ljubljana, koordinacijski sestanek ob septembrskem obisku FVO inšpekcije o
nadzoru stranskih živalskih proizvodov; dr. V. Čadonič – Špelič, S. Salomon, A. Bizjak, M.
Gabriel, M. Guček, dr. M. Mahne, M. Mohorko, I. Ambrožič - VURS, dr. J. Zabavnik Piano – NVI,
K. Groznik, J. Frantar – DVH, P. Marolt, S. Marolt – IRSKGH, dr. T. Gomišček - ARSO, M. Fele
Beuermann – MOP, J. Miklavčič – IRSOP, M. Recek – MZ, A. Mojškrc – ZIRS;
09. – 16.09. 2011: Obisk FVO inšpekcije v povezavi s stranskimi živalskimi proizvodi; klavnica
Mesnine Celjske in Košaki, mlekarna Celeia, obrat za soljenje kož, bioplinarna Biofutura iz Ilirske
Bistrice, kompostarna Vrhnika, VURS, NVI, MKGP, MOP, MZ, IRSKGH, IRSOP, ZIRS;
14
29.09. 2011: KIS, Ljubljana, 4. sestanek kmetijske inšpekcije, pettarčna metoda kot presejalna
analiza za določanje GSO, poročilo o monitoringu pesticidov v živilih za leto 2010, digesterski
ostanki iz bioplinarn in ekološka pridelava, program za preverjanje gnojilnega načrta, akcija
vzorčenja PCB v Beli Krajini; dr. J. Žel, dr. M. Milavec – NIB, R. Puc – DVH, kmetijski inšpektorji,
UGI;
15.12. 2011: Jamarski dom Domžale, 5. sestanek kmetijske inšpekcije, program, dela 2012,
navodilo za vzorčenje okrasnih in zelenih delov rastlin, nova oglasna deska MERIDIO; zaključki
delavnice o ekološkem kmetovanju v Parizu, predstavitev novele zakona o kmetijskih zemljiščih;
4. In 7. Člen ZKZ, agromelioracije in vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov, T. Hofman, M.
Sedminek – pravna služba MKGP, L. Ravnikar, M. Požar, T. Primožič, M. Rojko – Sektor za
urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije MKGP, kmetijski inšpektorji, UGI;
08. – 09. 11. 2011 Parma, Italija, Šesto srečanje delovne skupine EFSA o monitoringu ostankov
pesticidov v živilih, zaključno poročilo 2010 in težave držav članic pri definiciji kompleksnih
ostankov pesticidov - prochloraz, P. Marolt - IRSKGH;
6. VZORČENJE KMETIJSKE INŠPEKCIJE,NA KAKOVOST REPROMATERIALA,
OSTANKE FFS, VARNE HRANE IN DEJAVNIKE OKOLJA
V preglednici 2 so prikazani podatki o vrsti in številu odvzetih vzorcev, medtem ko so delež
vzorcev in količina blaga, ki ni ustrezala ter delež in količina blaga, ki je bila izločena zaradi
neustreznega analiznega izvida predstavljeni v preglednici P2 iz priloge.
Skupno število vseh odvzetih vzorcev v preteklih letih je bilo sledeče: 507 vzorcev v letu
2008, 556 vzorcev v letu 2009, 627 vzorcev v letu 2010 in 692 v letu 2011. Vzrok za
povečanje števila vzorcev so nove zahteve glede vzorčenja onesnaževal in ostankov
pesticidov v zelenih delih rastlin, prav tako pa tudi prijave o padcih čebel, ki zahtevajo
dodatne analize mrtvic in okoliške vegetacije.
15
Preglednica 2: Struktura odvzetih vzorcev kmetijske inšpekcije v letu 2011.
Vrsta vzorca
Namen vzorčenja
Kmetijski pridelki rastlinskega Monitoring varne hrane v primarni
izvora
proizvodnji:
-ostanki FFS,
- težke kovine (Pb, Cd),
- nitrati (solata, blitva, špinača)
- mikotoksini v žitih (Ohratoksin A in B)
Kmetijski
pridelki
(hruške, Inšpekcijski poostren nadzor, odstop
jabolka, kumare)
vloge, sistem RASFF – ostanki FFS,
klormekvat
Čebele mrtvice, vegetacija
Inšpekcijski nadzor, prijave - ostanki FFS
Tla
Monitoring – ostanki FFS, težkih kovin
(Pb, Cd) in nitratov v tleh, kjer veljajo
omejitve kmetovanja zaradi VVO in
priobalnih pasov, nadzor dobre kmetijske
prakse pri uporabi FFS in gnojil
Kemijska
analiza
FFS
v Inšpekcijski nadzor kakovosti
prometu
Seme koruze
Oprijemljivost FFS na semenu po metodi
Heubach, varnost za čebele
Kakovost semen žit in ogrščice Inšpekcijski nadzor kakovosti, vlage,
v prometu
kalivosti in primesi semena v naknadni
kontroli,
Rastline koruze - GSO
Monitoring GSO organizmov na poljih,
posejanih s koruzo, nadzor glede
soobstoja kmetijskih in GSO rastlin
GSO seme koruze in oljne Inšpekcijski nadzor kakovosti in rabe
ogrščice v prometu
dovoljenega semena
Vzorčenje zelenih delov rastlin Pravilna uporaba FFS za predpisano
kulturo, nadzor registriranih in dovoljenih
FFS
SKUPAJ
16
Št. vzorcev
260
2
80
148
9
33
33
40
22
65
692
7. UGOTOVITVE KMETIJSKE INŠPEKCIJE PO PODROČJIH DELA ZA LETO 2011
7.1
Kmetijska zemljišča
Inšpektorji so opravili skupaj 2250 pregledov, zapisali 1908 zapisnikov in izdali 385
inšpekcijskih odločb ter 10 odločb za prekrške. Skupna višina izrečenih kazni je znašala
19.698.31 Є. V statistiko so vključeni tudi pregledi, odločbe in sankcije na podlagi uredbe o
varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uredba je namreč sprejeta na
podlagi 4. člena ZKZ.
Po posameznih poglavjih je bilo ugotovljeno sledeče stanje:
Obdelanost kmetijskih zemljišč in zaraščanje
Kmetijska inšpekcija je na podlagi 7. člena zakona v letu 2011 izvedla 969 pregledov in
zaradi zaraščanja izdala 193 inšpekcijskih odločb. Zaradi prekrškov je bilo izdanih tudi 8
odločb o prekrških v skupni višini 5.875,59 Є. Opuščanje obdelave kmetijskih zemljišč in s
tem povečanje zaraščenosti se nadaljuje še vedno predvsem na območju Goričkega, Haloz z
vinogradi ter Kozjanskega. Veliko težavo pri neobdelanosti kmetijskih zemljišč predstavljajo
spori med lastniki oziroma dedič ter lastniki, ki živijo v tujini. Zaskrbljujoče je, da se zaraščajo
tudi kvalitetna kmetijska zemljišča v ravnini.
Varstvo kmetijskih zemljišč pred nasipavanji in izkopavanji ter postavitvijo nelegalnih
enostavnih objektov
Veljavna zakonodaja nalaga pristojnosti predvsem inšpekciji za okolje in prostor ter kmetijski
inšpekciji, da v skladu z pooblastili iz svojih materialnih zakonov, ukrepa v primeru
degradacije in nedovoljenih posegov na kmetijska zemljišča. Tako ima inšpekcija za okolje
pooblastila v petem odstavku 157. člena Zakona o varstvu okolja v povezavi z Uredbo o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter uredbo o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. Gradbena inšpekcija ima pooblastila za preverjanje skladnosti
prostorsko ureditvenih aktov ter lokacijske informacije tudi pri tistih enostavnih objektih za
katere ni potrebno gradbeno dovoljenje in sicer na podlagi 3.a člena zakona o graditvi
objektov. Kmetijska inšpekcija pa le na podlagi 4., 7. in 107. člena zakona o kmetijskih
zemljiščih. V kolikor kmetijski inšpektor ugotovi, da gre za kršitve zgoraj navedenih predpisov
v zvezi z 4. in 7. členom ZKZ, izda odločbo o prepovedi uporabe tega zemljišča v kakšen
drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v
določenem roku, in izreče globo po 108. oz.109. členu ZKZ.
Na področju varstva, nasipavanja in izkopavanja kmetijskih zemljišč ter enostavnih objektov
je bilo v letu 2011 opravljenih 660 pregledov, največ na področju nasipavanja. Izdanih je bilo
kar 131 inšpekcijskih odločb, največ na področju nasipavanja KZ. Uvedenih je bilo 15
postopkov o prekrških, višina izrečenih glob je znašala 11.695,25 €.
Še posebej velik pritisk na kmetijska zemljišča glede postavitve prenosnih kontejnerjev kot
bivalnih objektov in prikolic je na območju obalnih občin Kopra, Izole in Pirana.
Vzdrževanje hidromelioracijskih sistemov in agromelioracij kmetijskih zemljišč
Inšpektorji so v januarju, februarju in marcu 2011 na predlog ministrstva opravili preglede
osuševalnih in namakalnih hidromelioracijskih sistemih (HMS), ki so v jeseni leta 2010 ostali
17
nepregledani ali takrat niso bili v celoti vzdrževani. Sistemi so v upravljanju različnih
koncesionarjev in sicer VGP Mura, KNP Podravje, Plima d.o.o. iz Žalca, VGP Novo mesto in
Kmetijstvo Vipava. V letu 2011 je bilo iz leta 2010 pregledanih 59 situacij še nepregledanih
hidromelioracijskih sistemov in 18 situacij, ki so bile poslane v ponovni pregled, ker v letu
2010 vzdrževalna dela niso bila opravljena. Pri teh pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti
in tako so bili hidromelioracijski sistemi vzdrževani v okviru programov vzdrževanja.
V jeseni leta 2011 pa je bilo z analizo tveganja s strani MKGP izbranih za pregled 60
hidromelioracijskih sistemov.
Jeseni 2011 so kmetijski inšpektorji prejeli v pregled 67 situacij (55 iz programa in 12 izven
programa). Pri pregledih ni bilo ugotovljenih razhajanj med izstavljenimi situacijami in
dejansko opravljenimi vzdrževalnimi deli, v primerjavi z letom 2010, ko je bilo od pregledanih
kar 15% sistemov, za katere so se posredovali situacije, dela pa niso bila izvršena, ter 14%
sistemov, kjer so bila dela le delno izvršena.
Preglednica 3: Poročilo o nadzoru vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov v RS v jeseni 2011,
IRSKGH 2011
Sklop
Pomurski
Goriški
Podravsko Koroški
Savinjsko zasavski
Dolenjsko posavski
Centralni in gorenjski
Obalno kraški
SKUPAJ 2011 IN 2012
Vir:IRSKGH, 2011.
Opravljenih
Predvidenih pregledov
Delno
Nič
HMS
2011/2012
Končano
izvedeno opravljeno
8
8
8
0
7
7
0
10
9
16
16
0
9
9
0
9
4
4
4
0
7
9
9
0
13
14
14
0
60
67
67
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Kmetijska inšpekcija na zahtevo obvešča MKGP o morebitnih posegih na kmetijska
zemljišča, ko stranke prosijo MKGP za izdajo odločbe o dovolitvi agromelioracij. Nujno je
potrebno izdelati strokovne kriterije v obliki pravilnika, na podlagi katerega se določi kdaj in
pod kakšnimi pogoji se lahko izvede agromelioracija na kmetijskih zemljiščih.
7.2
Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
(Uradni list RS, št: 113/2009), urejenost gnojišč za živinska gnojila
Kontrolo prekomerne ali nepravilne rabe organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih izvaja
kmetijska inšpekcija na podlagi 4. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih in omenjene Uredbe,
sprejete na podlagi zakona o varstvu okolja ter zakona o kmetijskih zemljiščih. Pri tem se
rešujejo problemi prekomerne obremenitve tal in podtalnice z nitrati, ki lahko izhajajo iz
kmetijske dejavnosti, tudi na vodo-varstvenih območjih ter preverjanje skladiščnih kapacitet
za živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih.
Izdanih je bilo 54 ureditvenih odločb. Izdani sta bili tudi 2 odločbi o prekršku ter dva plačilna
naloga v skupni višini 3.200,00 €. Posredno pa so bile določene sankcije izrečene tudi po
ZIN-u zaradi ne-izvrševanja inšpekcijske odločbe.
18
Poseben problem je tudi v letu 2011 gnojenje s pregnitim blatom (digestivom) iz bioplinarn,
saj predelana gnojevka vsebuje veliko vsebnost dušika in težkih kovin (cink). Takih obratov
je sedaj 11 v Republiki Sloveniji, prejemnikov pa okoli 30. Vstopne surovine so poleg
gnojevke iz kmetij tudi silažna koruza, gostinski in kuhinjski odpadki ter živalski stranski
proizvodi (ŽSP) 2. in 3. kategorije. Zaradi ŽSP velja prepoved paše in krmljenja živali s krmo,
ki je bila gnojena s takim pregnitim blatom v času 21 dni od dneva gnojenja, saj sicer obstaja
možnost prenosa BSE/TSE bolezni na prežvekovalce. Kmetijska inšpekcija nadzira 21.
dnevni rok v okviru splošne higiene živil (standard številka 15 – druga organska gnojila). V
letu 2011 so bili v nadzor vključeni tudi štirje prejemniki pregnitega blata na območju občine
Črnomelj in sicer iz bioplinarne Lokve. Opravljene so bile analize tal na ostanke težkih kovin,
nitratov in pesticidov.
V letu 2011 je bilo veliko prijav tudi zaradi smradu ob uporabi gnojevke v sušnem vremenu.
Ministrstvo za okolje naj bi sprejelo uredbo o emisiji vonja, ki bi večje zavezance na
kmetijskih gospodarstvih zavezala k meritvam emisije vonja in sprejemu ustreznih
tehnoloških rešitev za zmanjšanje emisij vonja.
7.3
Ukrepi s področja živinoreje
S področja Zakona o živinoreji je bilo opravljenih 916 pregledov in 848 zapisnikov. Večino
pregledov je opravljenih na področju identifikacije in registracije domačih živali, kjer je bilo
opravljenih 845 pregledov. Ugotovljeno je bilo kar 200 nepravilnosti, izdanih 52 odločb in 88
opozoril po ZIN ter uvedenih 13 prekrškovnih postopkov, pri katerih je bilo izdanih 7 plačilnih
nalogov, ena odločba o prekršku in 5 opozoril po ZP in skupno izrečenih glob v višini 497,29
EUR.
Od priznanih organizacij smo v letu 2011 opravili pregled izpolnjevanja rejskih programov v 1
primeru. Vzrejališč čebelji matic v letu 2011 nismo preverjali, ker je imel inšpektor, ki je
specializiran za to kontrolo, delo v zvezi s pomori čebel.
Skladno z določili Pravilnikov o identifikaciji živali, je bil največji obseg dela namenjen kontroli
označevanja živali, vodenju registrov, skladnosti registrov in dejanskega stanja živali na
kmetijskem gospodarstvu. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih na področju vodenja
registrov na gospodarstvu. Več nepravilnosti je ugotovljenih tudi pri vodenju registra za
drobnico in prašiče, premike pri reji drobnice kmetje zelo redko sporočijo na SIR. Pri drobnici
imetniki živali ne poznajo pravil označevanja in vodenja registra, zato slabo vodijo register
drobnice na kmetijskih gospodarstvih
Slika 11: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2008 do 2011 po Zakonu o živinoreji
19
Vir: IRSKGH 2011.
Največ pregledov je bilo opravljenih v zvezi z identifikacijo in registracijo rejnih živali, kar je
razvidno tudi iz preglednice 4.
Preglednica 4: Število zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih odločb po posameznih
vsebinah iz zakona o živinoreji v letu 2011, IRSKGH
ZAKON O ŽIVINOREJI- leto 2011
št.
št.
št.
pregledov nepravilnosti odločb
Identifikacija in registracija govedi
424
86
24
Identifikacija in registracija prašičev
42
8
5
Identifikacija in registracija drobnice
105
39
14
Identifikacija in registracija kopitarjev
Označevanje čebelnjakov in stojišč (23/1,2,4)
24
250
4
48
1
4
Ostalo
71
15
4
916
200
52
Skupaj zakon o živinoreji 2011
Vir:IRSKGH, 2011.
Na podlagi 44. člena Pravilnika o označevanju in registraciji goved (Uradni list RS, št.
16/2003) (v nadaljevanju: pravilnik) opravljata nadzor nad izvajanjem pravilnika veterinarska
in kmetijska inšpekcija. V 3. odstavku 19. člena uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike
za leto 2011 (Uradni list RS, št. 7/2011) je določeno, da se pri izvajanju kontrol za ukrepe
kmetijske politike za govedo in kontrol za navzkrižno skladnost za posamezna kmetijska
gospodarstva uporabijo tudi podatki o nadzoru, ki ga izvedejo uradni veterinarji Veterinarske
uprave Republike Slovenije in podatki o nadzoru, ki ga izvede inšpektorat. V Sloveniji je
Služba za identifikacijo in registracijo živali (SIR) pri MKGP osrednji odgovorni organ za
področje označevanja in registracije živali. SIR v svoji bazi podatkov vodi tudi podatke o
izvedenem nadzoru na kraju samem, tako za kontrolorje AKTRP, kot tudi veterinarske in
kmetijske inšpektorje. Potrebno statistično obdelavo podatkov je izvedla SIR. SIR pripravi na
podlagi analize tveganja seznam kmetijskih gospodarstev, ki naj jih pregledata kmetijska ali
veterinarska inšpekcija. Tako se kontrole na posameznem kmetijskem gospodarstvu ne
podvajajo.
20
V letu 2011 smo nadaljevali v vnosom zapisnikov o kontroli identifikacije in registracije goved
v informacijski sistem. Podrobna analiza se nahaja v spodnji preglednici 5.
Preglednica 5: Analiza pregledov opravljenih v zvezi z identifikacijo in registracijo goved
SPLOŠNO
Število gospodarstev ob začetku obdobja nadzora
Število pregledanih gospodarstev
Skupno število pregledov
Skupno število živali na pregledanih gospodarstvih
KRŠITVE
Kršitve pri označitvi živali
Nepravilnosti pri registru govedi na gospodarstvu
Izostanek sporočila o rojstvu, smrti ali premiku
Nepravilnosti pri potnem listu
POVZETEK
Število živali/gospodarstev z eno samo nepravilnostjo
Število živali/gospodarstev z več kot eno nepravilnostjo
UKREPI
Opozorilo na zapisnik
Izdaja ureditvene odločbe
živali
457567
gospodarstva
35222
338
340
6511
19
19
56
30
9
10
37
12
75
23
19
27
56
24
Vir: IRSKGH 2011.
Število zapisnikov o pregledih označenosti živali, ki jih opravlja kmetijska inšpekcija se
zmanjšuje, ker preglede pretežno opravljajo kontrolorji ARSKTRP.
Stanje označenosti govedi se zaradi intenzivne in kontinuirane kontrole izboljšuje, tako da
opravljen obseg pregledov v letu 2011 zadostuje. Potrebno pa bo povečati obseg pregledov
identifikacije in registracije ostalih živalskih vrst domačih živali.
V primerjavi z letom 2010 je število pregledov in zapisnikov v letu 2011 ostalo na isti ravni, se
pa za 10 povečalo število izdanih odločb. Nepravilnosti v tej statistiki štejemo kot seštevek
vseh nepravilnosti (živali niso označene, niso evidentirane v RGG, so prepozno označene,
premiki niso ažurno evidentirani se nanaša predvsem na označenost drobnice) na
kmetijskem gospodarstvu, tudi procent nepravilnosti je ostal na nivoju iz leta 2010.
V letu 2011 smo opravili tudi kontrolo označenosti čebelnjakov in stojišč v zvezi s povezavo
na izdane količine zdravil za varojo. Pregledi so bili opravljeni pri 163 čebelarjih. Pri pregledih
je bilo ugotovljeno, da število čebeljih družin precej niha in da se zdravila ne izdajajo na
podlagi stanja iz oktobra prejšnjega leta (+ možnih 10 %), ampak se izdajajo na število
čebeljih družin, ki jih čebelarji ustno povejo predstavniku NVI. To stanje pa se v veliko
primerih ne ujema s stanjem oktober prejšnjega leta in tudi ne z dejanskim stanjem čebeljih
družin v čebelnjakih. S kontrolami bomo nadaljevali v letu 2012.
7.4 Semenski material kmetijskih rastlin, gensko spremenjeni organizmi
Kmetijska in fitosanitarna inšpekcija si delita pristojnosti po Zakonu o semenskem
materialu kmetijskih rastlin. V skladu z dokumentom »Razmejitev pristojnosti v Zakonu o
semenskem materialu kmetijskih rastlin«, ki ga je 03.02.2006 podpisal glavni inšpektor, so
naloge kmetijske inšpekcije nadzor semena žit, krmnih rastlin in oljnic na trgu (kakovost in
označenost).
V letu 2011 je kmetijska inšpekcija opravila 204 pregledov. Pri tem je bilo ugotovljenih 11
nepravilnosti, ki so se večinoma nanašale na nedovoljen promet semena konoplje. V
upravnem postopku so bile izdane 4 odločbe. V štirih primerih je bilo seme izločeno iz
prometa in sicer v skupni količini 10.218,75 kg. Vzroki izločitev so vidni v preglednici 6.
21
Preglednica 6: Število in vzroki izločitev semena ter izločene količine v kg
V Z R O K
Izločitve skupaj
Analizni izvid
Vrsta blaga
število količina
SEMENA kg
4
I Z L O Č I T V E
Rok uporabe
Organoleptika Deklaracija
število količina število količina število količina število količina
10.218,75
2
700
1
1,25
0
0
1 9.517,50
Vir: IRSKGH, 2011.
Slika 12: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2008 do 2011 po zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin
Vir: IRSKGH, 2011.
Kmetijska inšpekcija je v okviru naknadne kontrole, ki jo določa 36. člen Zakona o
semenskem materialu kmetijskih rastlin ZSMKR-UPB1 (Ur. list 25/05, 41/2009), vzorčila
semena žit in koruze. Naknadna kontrola je opredeljena s pravilniki o trženju ter metodami
naknadne kontrole za posamezne vrste oz. skupine kmetijskih rastlin. Naknadno kontrolo žit
ureja 27. člen Pravilnik o trženju semena žit (Ur. list 8/05, 100/05, 94/06 in 12/09) ter Metoda
naknadne kontrole žita (FURS-NK/2/2), naknadno kontrolo semena oljnic in predivnic 26.
člen Pravilnika o trženju semena oljnic in predivnic (Ur. list 8/05, 100/05, in 1/09), naknadno
kontrolo semena krmnih rastlin pa ureja 27. člen Pravilnika o trženju semena krmnih rastlin
(Ur. list 2/05, 100/05, in 4/09) ter metoda naknadne kontrole za krmne rastline (FURSNK73/1). Analize je opravil kmetijski inštitut Slovenije, Semenski laboratorij, Ljubljana.
Vzorčeno je bilo 30 vzorcev in sicer 20 koruze in 5 jarih žit.
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št.
23/2005 – ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom ZSMKR je kmetijska inšpekcija vzorčila
konvencionalno seme koruze na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih
sprememb (GS). Program vzorčenja je pripravil Inšpektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo in
hrano v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Analize je opravil Nacionalni inštitut
za biologijo (NIB) v Ljubljani. Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih semenskega
materiala. Odvzeto je bilo dvajset vzorcev koruze in dva vzorca oljne ogrščice. Poudarek pri
vzorčenju je bil na vzorčenju semena pridelanega v državah, kjer se že prideluje gensko
spremenjena koruza oz. je bila naključna prisotnost genskih sprememb v semenu že
22
ugotovljena (ZDA, Francija, Španija, Srbija). V prometu ni bilo najdenih gensko spremenjenih
semen.
S Heubachovim testom ugotavljamo kakovost dodelave semena koruze z insekticidi proti
koruznemu hrošču v tleh (Diabrotica sp). učinkovitost je tem večja, čim manj odpadnega
prahu ugotovimo pri analizi dodelanega semena. Odpadni prah so lebdeči delci, ki odpadejo
s površine tretiranega semena koruze pri določenih mehanskih obremenitvah. Odvzeto je
bilo 19 vzorcev semenske koruze. Dovoljena količina odpadnega prahu je 2g/100 kg semena
in ni bila presežena v nobenem vzorcu.
Pri dveh vzorcih semena oljne ogrščice, kjer se je ugotavljala uporaba z Odredbo o
prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 31/2011) prepovedanih FFS pri dodelavi semena, je bilo
ugotovljeno onesnaženje semena s prepovedanimi neonikotinoidi. Izdani sta bili odločbi,
zaračunani stroški postopka ter izločeno iz prometa seme, ki še ni bilo prodano in sicer v
količini cca 700 kg oz. 99 vreč po 1.500.000 semen.
Iz analiznih rezultatov izhaja, da so bili vsi vzorci brez prisotnosti gensko spremenjene
koruze.
Kmetijska inšpekcija je po navedenih programih skupaj odvzela 68 vzorcev semena žit in
koruze ter oljne ogrščice, kot je prikazano v preglednici 7.
Preglednica 7: Rezultati vzorčenja semena na kakovost in prisotnost GSO, oprijemljivost
FFS in morebitno prisotnost nedovoljenih FFS
Zap.
št.
Seme
Število
vzorcev
Nepravilnosti - ukrepi
1.
Žita – naknadna kontrola jarin
5
Vzorci ustrezajo Pravilniku o
trženju semena žit
2.
Koruza – naknadna kontrola
20
Vzorci ustrezajo Pravilniku o
trženju semena žit
3.
Oljna ogrščica - kontrola prisotnosti GSO
2
Brez
prisotnosti
gensko
spremenjene oljne ogrščice
4.
Koruza – kontrola prisotnosti GSO
20
Brez
prisotnosti
spremenjene koruze
5.
Koruza – HEUBACH test (oprijem FFS –
odpadni prah)
19
Vzorci
so
ustrezali
predpisanim
vrednostim
odpadnega prahu FFS
6.
Oljna ogrščica - uporaba prepovedanih FFS
pri dodelavi semena
2
Vzorca
sta
vsebovala
nedovoljene neonikotinoide
gensko
odločba + stroški postopka
Vir: IRSKGH, 2011.
7.5 Mineralna gnojila
Kmetijski inšpektorji so v letu 2011 na tem področju opravili 394 pregledov z 275 zapisniki.
Pregledi so bili usmerjeni predvsem na naslednje:
- ali ima mineralno gnojilo registracijo FURS ali pa je ES gnojilo
- če je mineralno gnojilo ES - ali izpolnjuje pogoje iz Uredbe 2003/2003
- označenost mineralnih gnojil v slovenskem jeziku
23
Najpogostejši napaki pri kontroli mineralnih gnojil v prometu sta, da deklaracija fizično ni
pritrjena na embalažno enoto in da deklaracija ni v slovenskem jeziku. Skupno je bilo za
odpravo nepravilnosti izdanih 36 odločb in 7 opozoril po ZIN ter zaradi storjenih prekrškov 8
prekrškovnih odločb. Iz prometa je bilo v letu 2011 izločenih 79,2 ton mineralnih gnojil in
sicer 7,6 ton zaradi z analizami ugotovljene neustrezne kakovosti in 71,6 ton zaradi
neustrezne deklaracije, kar je razvidno tudi iz preglednice 9. Količina gnojil v maloprodajnih
prodajalnah se zadnja leta zmanjšuje (večji kmetje se praviloma poslužujejo direktne
dobave), v trgovinah so gnojila na zalogi praviloma le v času sezone.
Število pregledov, ukrepov in kršitev po Zakonu o mineralnih gnojilih je prikazano na spodnji
sliki 13.
Slika 13: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2008 do 2011 po zakonu o mineralnih gnojilih
Vir: IRSKGH, 2011.
Odvzeto je bilo 11 vzorcev mineralnih gnojil na vsebnost hranilnih snovi in morebitno
preseženo vrednost težkih kovin. Štirje vzorci mineralnih gnojil so vsebovali premajhno
vsebnost hranilnih snovi, glede na označenost, preseženih vrednosti težkih kovin (svinca in
kadmija) pa ni bilo ugotovljenih. Podrobni podatki so vidni v preglednici 8.
Preglednica 8: Rezultati analiziranih vzorcev mineralnih gnojil v letu 2011
MINERALNO
GNOJILO
PROTIFERT
LMW N 8,5
ENTEC
26N+13S
DONAU-KORN
SESTAVA
USTREZ
A
N
P
K
N 8,5
DA
±
/
/
N 26.
DA
±
/
/
NPK 0-26-0.
DA
/
+
/
NPK(S)
NPK 12-12-12
NE
+
-
-
KALIJEV
SULFAT
K2O 50
DA
/
/
+
BELFRUTO
MBS NPK
NPK 6-10-15 +
4 Mg
NE
±
+
-
SUPERFOSFA
P 19, CaO 25, DA
/
+
/
24
SEKUNADRNA
IN
MIKRO C
HRANILA
d
P
b
UKREPI
prekrše
k
>
>
NE
NE
>
>
NE
NE
>
>
NE
>
>
NE
DA
/
Prepoved
prodaje
>
>
NE
NE
± MgO
>
>
+CaO, +SO3
>
>
+S
+ S, -Fe
NE
DA
/
Prepoved
Globa
prodaje
NE
NE
T
NPK (Mg)
EKOPHOS
N-G-K
GRANULAT
KOMBI
NPK
SO3 32
NPK 20-5-8 + 2
Mg
in DA
mikrohranila
+
P 26. SO2 11,
NE
Fe 0,5
/
MgO 9,4, CaO
16,2mikrohranil
NE
a in organska
snov
NPK 15-15-15,
DA
SO2
±
-
=
±MgO, +B, =Cu,
>
+Fe, =Mn,+Zn
/
±SO2, + Fe
/
/
/
-Mg0.
–CaO,
+Cu,
-Fe, +Mn, +Zn
+
±
+
+SO2
>
NE
NE
>
>
DA/umik iz
prometa,
uskladitev
označbe
NE
>
>
>
>
DA
/ DA
/
Prepoved
OPOMI
prodaje
N
NE
NE
Vir: IRSKGH, 2011.
LEGENDA:
+ izmerjena vrednost večja od deklarirane
- izmerjena vrednost manjša od najnižje dovoljene vrednosti
± izmerjena vrednost manjša od deklarirane vrednosti vendar večja od najnižje dovoljene
vrednosti
> Izmerjena vrednost pod najvišjo dovoljeno vrednostjo
Pri pregledih kmetijska inšpekcija preverja označevanje (deklaracije) mineralnih gnojil v
prometu, ki mora biti v slovenskem jeziku. Mineralna gnojila, ki niso označena izločimo iz
prometa.
Preglednica 9: Število in vzroki izločitev mineralnih gnojil ter izločene količine v kg.
Izločitve skupaj
Vrsta blaga
število
MINERALNA
GNOJILA (kg) 36
V Z R O K
Analizni izvid
I Z L O Č I T V E
Rok uporabe
Organoleptika
Deklaracija
količina
število količina
število količina
število
količina
število
količina
79264,01
4
1
0
0
31
71620,01
7643
1
Vir: IRSKGH, 2011.
7.6 Ukrepi s področja kmetijstva
Na podlagi Zakona o kmetijstvu je bilo v letu 2011 opravljenih 1645 pregledov. Največ
pregledov je bilo opravljenih v zvezi z nadzorom dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in sicer
predelava in prodaja kmetijskih pridelkov na tržnicah, živil rastlinskega izvora v primarni
pridelavi ter pri vzorčenju pridelkov na ostanke pesticidov v živilih, bilo pa je tudi 148
pregledov v zvezi s pravilnim vpisom v register kmetijskih gospodarstev. Izdanih je bilo 179
odločb in 118 opozoril na zapisnik na podlagi 33. člena ZIN. Zaključenih je bilo 25
prekrškovnih postopkov, pri čemer je bilo izdanih 24 plačilnih nalogov in 1 odločba o
prekrških z globami. Skupno je bilo izrečenih glob v višini 2.240,00 €.
Zakon o kmetijstvu določa obveznosti nosilcev živilske dejavnosti glede registrov, sledljivosti
in pridelave varne hrane (63. člen), na drugi strani pa nalaga inšpekciji naknadni nadzor nad
dodelitvijo sredstev pri tržno-cenovnih ukrepih SKP in ukrepih razvoja podeželja. V
posebnem poglavju je opredeljen tudi nadzor nad dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
25
Slika 15: Primerjava opravljenih pregledov, zapisnikov, ugotovljenih nepravilnosti in izdanih
upravnih odločb med leti 2008 do 2011 po zakonu o kmetijstvu
Vir: IRSKGH 2011.
Skupno število ugotovitvenih zapisnikov na področju zakona o kmetijstvu je v letu 2011 od
leta 2008 vsako leto narašča. Naraščanje je na podlagi pregledov 24 standardov varne hrane
pri primarnih proizvajalcih, kontrole dopolnilnih dejavnosti na kmetijah predvsem glede
dovoljenja in obsega dejavnosti.
Kontrola ukrepov skupne kmetijske politike
Skladno s Sporazumom o posredovanju podatkov Agenciji Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja o dejstvih, ugotovljenih pri inšpekcijskem nadzoru, izvedenem na
podlagi pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (v
nadaljevanju sporazum) je kmetijska inšpekcija opravila preglede na 4 kmetijskih
gospodarstvih in za določitev vsebnosti THC odvzela 17 vzorcev konoplje. Nobeden od
vzetih vzorcev konoplje ni vseboval več kot 0,2 % THC, ki je v pravilniku določena kot
najvišja dovoljena vrednost.
Inšpektor IRSKGH je pregleda tudi površine, posejane z makom, pri edinem pridelovalcu
maka v Sloveniji.
Kmetijska inšpekcija je na podlagi Uredbe o izvajanju 11. člena Uredbe Sveta ES št.
485/2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka
Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o
razveljavitvi direktive 77/435/EGS (Uradni list RS, št. 55/2005), v letu 2011 opravila kontrolo
pravilnosti transakcij po izplačilih za finančno leto 16.10.2008 do 15.10.2009 pri devetih
upravičencih. Pri enem upravičencu so bile v zvezi s podporami za prestrukturiranje
sladkorne industrije ugotovljene nepravilnosti in podan predlog za vračilo sredstev. Pregledi
finančne kontrole so zelo obsežni, zajemajo temeljito poznavanje predpisov (računovodske
standarde), študijo dokumentacije in obsežno izpolnjevanje dokumentacije za EU.
Nadzor ukrepov kmetijske tržno cenovne politike
Slovenija ima zadostne količine kvot za mleko zato v letu 2011 na podlagi Uredbe o uvedbi
dajatve za mleko in mlečne proizvode ni bilo potrebno ukrepati, ker ni bilo kršitev.
26
Nadzor nezakonito pridobljenih in nenamensko porabljenih sredstev iz ukrepov
Programa razvoja podeželja 2007-2013 in predhodnih ukrepov SAPARD in EPD
V letu 2011 je večina projektov iz programa SAPARD izpolnila petletno obvezno opravljanje
dejavnosti, za katero so dobili sredstva in tako ne zapadejo več pod kontrolo. Opravljena je
bila le ena kontrola turistične kmetije, pri pregledu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Navzkrižna skladnost – posredovanje podatkov o pravnomočnih odločbah o prekršku
V letu 2011 je inšpektorat posredoval ARSKTRP kopije skupno 22 pravnomočnih odločb o
prekršku, izdanih na področju standardov, ki so vključeni v sistem navzkrižne skladnosti.
Največ kršitev (12) je bilo na področju nepravilne rabe pesticidov.
Nadzor zbirk podatkov – posredovanje neresničnih podatkov v RKG, evidenca GERK
Glede pravilnosti vpisa v evidence GERK je bilo na 23 kmetijskih gospodarstvih preverjenih
54 GERK-ov v zvezi s pravilno evidentirano površino in rabo. Nepravilnosti so bile
ugotovljene na 11 KMG_MID in 14 GERK-ih. Izdane so bile odločbe o uskladitvi GERK z
izmerami, ki jih je opravil inšpektor. Podatki so se preko aplikacije zapisali v sistem in so se
upoštevali pri izplačilu neposrednih plačil.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji
Skupno je bilo v letu 2011 opravljenih 554 pregledov (od tega kar 396 predelava in prodaja
kmetijskih pridelkov, 71 prodaja pridelkov in izdelkov okoliških kmetij in 68 pregledov
opravljanja dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji). Kmetijska inšpekcija kontrolira pogoje iz
dovoljenja in pogojev za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Pri tem je bilo na
osnovi ugotovljenih neskladij izdanih 94 inšpekcijskih odločb in 32 opozoril po ZIN-u, izdanih
21 plačilnih nalogov o prekršku, z izrečenimi globami v skupni višini 1.680,00 €.
V januarju 2011 je bilo pregledanih 39 stojnic na tržnicah v večjih mestih po Sloveniji.
Neskladja so bila ugotovljena le pri nepravilnem načinu registracije gospodarstva, glede na
to, čigave pridelke trži (ali so to samo lastni pridelki, ali so dokupljeni iz okoliških kmetij ali
kupljeni drugje za namenom nadaljnje prodaje) in glede registracije primarnih pridelovalcev.
Glede na izsledke iz januarskih kontrol, smo se skupaj z inšpekcijo za kakovost živil
dogovorili za skupne akcije, na katerih smo na mestnih in primestnih tržnicah po Sloveniji v
mesecu februarju in marcu kontrolirali, sadje in zelenjavo glede na označenost in kakovost s
poudarkom na poreklu in sledljivosti tega blaga. Pri izbiri ciljne skupine smo pozornost
usmeri predvsem na tiste prodajalce - kmete, ki ponujajo sumljive pridelke, ki jih pozimi pri
nas ni za pričakovati kot lastna pridelava, tudi ne iz rastlinjakov ter integrirane in ekološke
pridelovalce.
Skupno je bilo v letu 2011 na 48 tržnicah po Sloveniji pregledanih 201 stojnic. Zaradi
ugotovljenih nepravilnosti so kmetijski inšpektorji izdali 64 odločb in opozoril, zaključili so 14
prekrškovnih postopkov in podali 20 odstopov tržni inšpekciji zaradi suma preprodaje.
Preglednica 10: Ugotovitve pri nadzoru dopolnilne dejavnosti na tržnicah, poreklo
slovenskega sadja in zelenjave
27
pregleda
nih
stojnic
Območna
enota
Koper
Kranj
Ljubljana
Celje
Maribor
Novo Mesto
Nova Gorica
SKUPAJ
blago
registrirana dejavnost
primarna proizvodnja
dokup iz dokup na kmetija - dopol.
ni
Št.
ni potr. dejav. s. p. registriran registrirana evidentirana
tržnic skupno lastno okoliških trgu
10
21
15
5
1
15
2
1
1
8
7
5
35
18
4
10
23
11
3
0
12
4
8
20
13
1
6
13
3
3
1
14
6
8
27
18
0
0
15
4
0
1
2
2
11
50
19
1
2
6
6
2
12
20
13
4
36
27
3
2
8
7
2
11
13
0
2
12
10
0
1
8
2
0
1
5
4
48
201
120
14
22
88
35
11
27
74
36
Ukrepi
ZUP
odločbe/
opozorila
Ukrepi ZP
PN/
odločbe/ Odstopi
opozorila TIRS
kmetijski inšpektor
6
1
8
3
14
5
4
0
10
5
15
0
6
0
63
14
0
6
3
0
9
1
1
20
Vir: IRSKGH, 2011.
Kmetijska in gozdarska mehanizacija in oprema
V zvezi z Zakonom o kmetijstvu so bili v letu 2011 opravljeni pregledi koncesionarjev, ki
izvajajo tečaje za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki po Sloveniji. Kmetijska
inšpekcija o ugotovljenih nepravilnostih poda poročilo na MKGP. Opravljeno je bilo 7
pregledov.
Uradni nadzor higiene v primarni pridelavi živil rastlinskega izvora
Z Uredbo o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti
nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (U.l. RS, št, 120/2005) je kmetijska
inšpekcija s 1.1.2006 dobila pristojnosti za nadzor te uredbe v vseh fazah primarne pridelave
živil rastlinskega izvora, vključno s prvo stopnjo dajanje lastnega primarnega proizvoda v
promet.
Pregled primarne pridelave na kmetijskem gospodarstvu zajema tri pomembne sklope:
- administrativni nadzor registracije nosilcev dejavnosti s hrano in krmo;
- nadzor sledljivosti kmetijskih pridelkov ob prvem dajanju v promet na lokalne trge;
- nadzor 24. higienskih standardov na kmetijskem gospodarstvu.
Opravljenih je bilo 364 pregledov in vpisanih 362 zapisnikov Sankcije za prekrške so bile
izrečene po drugih predpisih (FFS, nitratna direktiva, obdelanost kmetijskih zemljišč).
Struktura nepravilnosti v zvezi s proizvodnjo in prometom živil je podana v preglednici 11.
Preglednica 11: Struktura nepravilnosti in izdanih ureditvenih odločb po posameznih kriterijih
higiene živil primarni proizvodnji v letu 2011
Vrsta nadzora po vsebinskih sklopih
Število
pregledov
Število
zapisnikov
372
Ugotovljene
kršitve
13
Sledljivost prodaje živil
176
9
Higienski standardi
- namakanje pridelkov
- vir vode za namakanje na podlagi analiz
- pranje pridelkov (vrtnin, sadja)
- obdelanost kmetijskih zemljišč, deponije
- gnojilni načrt
- druga organska gnojila (z ŽSP*)
- urejenost skladišč za živinska gnojila
26
26
30
372
287
372
295
/
21
4
4
53
0
26
Registracija in evidence kmetijskih gospodarstev
28
-
evidenca rabe FFS
opravljen izpit iz fitomedicine
znak o pregledu naprave
neprimerno skladiščenje FFS
neprimerna skladišča za kmetijske pridelke
274
275
269
275
176
26
17
6
11
7
Vir:IRSKGH, 2011.
Legenda: * živalski stranski proizvodi
7.7 Gensko spremenjeni organizmih
Na podlagi Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št.
23/2005 – ZRGSO-UPB1) in v povezavi z 10. členom ZSMKR je kmetijska inšpekcija vzorčila
konvencionalno seme na morebitno naključno oz. nenamerno prisotnost genskih sprememb
(GS). Program vzorčenja pripravi Inšpektorat RS za kmetijstvo gozdarstvo in hrano v
sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Vzorčenje je bilo opravljeno pri distributerjih
semenskega materiala. Odvzeto je bilo 20 vzorcev koruze in 2 vzorca oljne ogrščice. Pri
vzorčenju se je uporabljala ISTA metoda kot jo priporoča Priporočilo komisije z dne
4.10.2004 o tehničnih navodilih za vzorčenje in odkrivanje gensko spremenjenih organizmov
in materialov, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, v obliki proizvodov ali
vsebovanih v proizvodih v okviru Uredbe (ES) št. 1830/2003 (2004/787/ES). Vzorčenje je bilo
usmerjeno v seme, ki ni bilo pridelano v Sloveniji, saj se v Sloveniji ne prideluje semenski
material gensko spremenjenih sort. Poudarek je bil na vzorčenju semena pridelanega v
državah, kjer se že prideluje gensko spremenjena koruza oz. je bila naključna prisotnost
genskih sprememb v semenu že ugotovljena (ZDA, Francija, Španija). Pri vseh vzorcih
semena je analiza pokazal, da v semenu ni prisotnosti GSO.
Kmetijski inšpektorji so sodelovali pri vzorčenju rastlin za določitev morebitne prisotnosti
GSO. Odvzetih je bilo 40 vzorcev koruze na območju cele Slovenije. Pri vseh vzorcih je
analiza pokazal, da ni prisotnosti GSO.
7.8
Fitofarmacevtska sredstva
V skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih kmetijska inšpekcija opravlja nadzor nad
prometom fitofarmacevtskih sredstev (FFS), nad izvajalci usposabljanj iz fitomedicine, nad
izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje FFS in nad uporabo FFS.
FFS v prometu
Beleži se, da je bilo izdanih 82 ureditvenih odločb ter 15 odločb o prekrških. Višina sankcij je
znašala 6.900,00 €. Največ nepravilnosti je zaradi neprisotnosti odgovornih oseb na
delovnem mestu v času uradnih ur in njihove usposobljenosti, ter zaradi prodaje FFS,
osebam brez predložitve dokazila o usposobljenosti ( prodaja FFS po 7. členu ZFFS). V tem
letu je bila večja pozornost inšpektorjev usmerjena v ravnanje z odpadnimi FFS in
sprejemom odpadne embalaže v prodajalnah.
FFS pri uporabnikih
Na tem področju je bilo izdanih 63 ureditvenih odločb ter 3 odločbe o prekršku. Višina sankcij
je znašala 2.400,00 €. Iz pregleda podatkov je zaslediti, da je bilo delo kmetijskih
inšpektorjev usmerjeno v preglede pri uporabnikih fitofarmacevtskih sredstev s poudarkom
na pregledu rabe, skladiščenja in odnosa do okolja. Največ nepravilnosti beležimo zaradi
29
nepopolnih evidenc o rabi FFS, nepravilni rabi pesticidov na ranljivih območjih torej v
odnosu do okolja in neprimernem skladiščenju teh sredstev.
Nadzor na področju naprav za nanašanje FFS
Na področju naprav za nanašanje FFS je kmetijska inšpekcija kontrolirala opremljenost
naprav s certifikatom in opravljala nadzor nad izvajalci rednih pregledov naprav za nanašanje
FFS. Opravljeno je bilo 5 pregledov. Ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.
Nadzor nad pravilno uporabo FFS na golf igriščih
Kmetijska inšpekcija je od 5. do 12. aprila 2011 pregledala 13 golf igrišč, enega proizvajalca
travne ruše in 3 vadbišča za golf, z namenom ugotavljanja pravilne rabe fitofarmacevtskih
sredstev, usposobljenosti odgovornih oseb, vodenja evidenc, testiranja naprav za nanašanje
FFS ter okoljskih dejavnikov.
Skupna površina pod golf igrišči je znašala 512,245 hektarjev z neto površino 42,785 ha. Pri
tem je kmetijska inšpekcija ugotovila, da v 60. primerih na igriščih uporabljajo nedovoljena
FFS, ki niso registrirana za nekmetijsko rabo, trate in parkovne površine, le v 22. primerih pa
je ta uporaba dovoljena glede na podatke Fitosanitarne uprave RS. Največkrat gre pri tem za
nedovoljeno rabo fungicidov. Zaradi nepravilnosti je izdala 15 ureditvenih odločb, 6 odločb o
prekrških
Vzorčenje tal na ostanke FFS, težke kovine in nitrate
Pravna podlaga je: Zakon o vodah (67/02 s spr.), Pravilnik o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja in Uredbe o vodovarstvenih območij za vodna telesa
vodonosnikov, 8. člen Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. list 35/07), 3. Člen
Pravilnika o dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. list 62/03 s spr.) ter
Zakona o prekrških (ur. list 55/2005 s spr.), Uredbe za vodovarstvena območja in Občinski
odloki o varovanju zajetij pitne vode…
Izvajalec analiziranja tal je bil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Tla je vzorčil
usposobljeni vzorčevalec izvajalca preiskav po akreditirani metodi, kmetijska zemljišča –
parcele so določili kmetijski inšpektorji.
V program dela je bilo zajetih 69 vzorcev v dveh ponovitvah ter 10 vzorcev tal na kmetijskih
zemljiščih, kjer se je uporabljalo pregnito blato iz bioplinarn. Tekom celega leta je bilo skupno
odvzetih 148 vzorcev tal.
Namen preiskav je določitev vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) v tleh
in izdelava ocene njihove rabe na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo na :
-
-
notranjih vodovarstvenih območjih vodnih teles vodonosnikov v skladu z definicijo
opredeljeno s 6. členom Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja
(Ur. L. RS št. 64/2004, 5/2006, in 58/2011) za vodovarstvena območja (VVO) na
državnem nivoju;
na VVO 1, 2 oz. 3 reda opredeljenih s pravnim redom lokalnih skupnosti;
na priobalnih zemljiščih voda 1. reda in 2. reda v skladu z definicijo opredeljeno v 14.
členu Zakona o vodah;
določitev vsebnosti težkih kovin (svinca in kadmija) v tleh;
določitev vsebnosti nitrata v tleh in izdelava ocene obremenitve tal z nitrati na
kmetijskih zemljiščih.
Rezultati preiskav na uporabo FFS, kažejo na prevladujočo uporabo pripravkov z aktivno
snovjo metolaklor v kombinaciji (najpogosteje) s terbutilazinom (na primer pripravek LUMAX
30
– aktivno snovi metolaklor, terbutilazin in mezotrion). Prisotnost metolaklora je bila
ugotovljena 17. vzorcih 1. in 2. serije vzorcev od skupno 148 vzorcev tal. V letu 2011 so se
uporabljali še pripravki na osnovi pendimetalina (STOMP 400 SC ali ACTIVUS 40 WG) –
posledično je ugotovljena prisotnost aktivne snovi v šestnajstih vzorcih tal. Terbutilazin je bil
prisoten le v desetih vzorcih tal.
Kršitve so bile ugotovljene v štirih primerih. Terbutilazin v kombinaciji z metolaklorom je bil
najden v vzorcu na območju Ljutomera ter Štor v 15. metrskem pasu vodotoka 1. reda, v
dveh primerih pa je šlo za rabo pesticidov na VVO I (terbutilazin na območju Tišine in raba
pendimentalina ob vodarni Hrastje pri Ljubljani).
Prisotnost spojin, ki bi nakazovale rabo pripravkov na osnovi atrazina v preteklosti, ni bilo
ugotovljenih.
Rezultati preiskav tal na vsebnost težkih kovin – kadmija in svinca, kažejo na izstopajoče
obremenitve na območju Spodnje Savinjske doline in doline Bolske. Vzroki povečanih
obremenitev so znani, zemljišča, na katerih so presežene imisijske opozorilne vrednosti za
kadmij pa praviloma niso primerne za pridelavo kmetijskih pridelkov za neposredno uporabo
v prehrani, na primer zelenjava. V letu 2011 so bile prav tako ugotovljene povečane
vsebnosti kadmija in svinca na zemljiščih, ki se nahajajo na območju katastrofalnih poplav
reke Drave. Presežki kadmija so bili ugotovljeni v 12. primerih, od tega kar v 8 primerih na
območju celjske kotline oziroma v dveh primerih pri uporabi pregnitega blata iz bioplinarn.
Svinec v tleh je bil presežen v dveh primerih (Celje, Ljubljana).
Vsebnost težkih kovin Cd in Pb, ni posledica kmetijske rabe. V navedenih primerih je s
stališča kmetijske zakonodaje vprašljiva raba teh zemljišč za neposredno pridelavo ( vrtnine).
Rezultati preiskav ugotavljanja prisotnosti nitrata - mineralne oblike dušika v vzorcih tal, kot
posledica mineralizacije organskega dušika (dodanega v tla z organskimi gnojili) in
anorganskih oblik dušika (dodanih v tla z mineralnimi gnojili), kažejo da se zaloge
mineralnega dušika izraženega kot nitrat v vzorcih gibljejo od 5 mg/kg suhe snovi do 100
mg/kg suhe snovi. Vzorčenje je potekalo aprila in junija 2011, ko so bile njive že pripravljene
za setev oziroma je bilo opravljeno dognojevanje, rastline pa še niso porabile vsega dušika.
Iz rezultatov je razvidno, da so bile najnižje vsebnosti nitratnega dušika v času I. serije
vzorčenja kmetijskih zemljišč. Gnojenje je bilo opravljeno med I. in II. serijo vzorčenja. Na 6
kmetijskih zemljiščih v času I.serije vzorčenja in šestih zemljiščih v času med I. in II. serijo
vzorčenja je vnos gnojil presegal mejne vrednosti za posamezno kmetijsko kulturo. Povišane
povprečne vrednosti pri prvi seriji vzorčenja izstopajo na območju Novega mesta – Bela
Krajina in so posledica vnosa pregnitega blata iz bioplinarne na kmetijsko zemljišče. Ker pri
gnojenju z dušikom iz mineralnih gnojil na osnovi do sedaj sprejetih 7 uredb, razen za
Uredbo o VVO za vodno telo vodonosnika Ljubljansko polje, veljajo do leta 2012 prehodna
obdobja za prilagajanje zahtevam gnojenja z dušikom iz mineralnih gnojil, večinoma
izmerjenih vrednosti ne predstavlja kršitve s strani kmetovalcev. Ugotovljene so močno
povišane vsebnosti nitratnega dušika v primerih uporabe NPK, KAN in uree ter medsebojnih
kombinacij le-teh. V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih tudi pet vzorcev tal, gnojenih
z digesterskim ostankom iz bioplinarne na območju Postojne. Analize na dušik in težke
kovine so pokazale, da ni nepravilnosti.
Preglednica 12: Rezultati vzorčenje Tal na FFS in težke kovine
Vrsta neskladja
Lokacija
neskladnih
vzorcev
CE 1
Nedovoljen raba FFS
Režim varovanja
Cd
VVO2 Lisce
3,4
Pb
Cu
150
31
Ni
Ar
Co
NO3
(> 0,01 mg/kg)
Metolaklor
CE2
VVO3 Medlog
1,4
CE3
VVO1 Šempeter
1,2
Terbutilazin
CE4
VVO1B Šemp.
1,5
Terbutilazin+Met,
metolaklor,
CE5
VVO2 Polzela
0,98
CE6
VVO1B Brasl.
1,2
CE8
Voglajna
CE9_biopl
Flere Letuš
MS1
Vodotok 1. reda
Metolaklor, terbutilazin
MS4
VVO2
Metolaklor, terbutilazin
MS5
VVO2
Pendimetnalin
MS6
VVO2
Pendimentalin
MS10
VVO1B
Pendimentalin
MS 12_biopl
Panvita
82
MS13_biopl
Panvita
100
MS17
VVO3
Metolaklor, terbutilazin
LJ4
VVO1
Pendimentalin
LJ5
VVOI
Pendimentalin
LJ6
VVOIIB
Pendimentalin
LJ8
VVOIIA Šentv.
LJ9
VVO I Kleče
DOM1
VVO1A
DOM3
VVO2
BRE2
VVO2 Cerkje
BRE3
VVO1B
Metolaklor, terbutilazin
BRE 4
VVOB
metolaklor
OR1
VVO2
Metolaklor,
terbutilazin,pendimental
in
OR2
VVO2
pendimentalin
ČR3_biopl
Stariha
Terbutilazin+MET (OK)
ČR3_biopl
Tušev dol
Terbutilazin, metolaklor
Metolaklor, terbutilazin
1,2
120
Metolaklor, terbutilazin
95
1,1
82
Metolaklor
Metolaklor,
terbutilazin+MET
1,7
Pendimentalin
1,1+2
,5
66
Vir: IRSKGH, 2011.
32
20
36
Ukrepi
Preglednica 13: Ugotovljene nepravilnosti in izvedeni ukrepi pri vzorčenju tal
Število vzorcev
Nepravilnosti
79
10
Vir: IRSKGH, 2011.
Uveden upravni Stroški analize
postopek
7
7
Uveden
postopek po ZP
10
Ugotovljene nepravilnosti so v 5 primerih zaradi nedovoljene rabe FFS (M.Sobota in
Ljubljana), v ostalih primerih so bili preseženi nitrati.
Stroški analize so bili obračunani v tistih zadevah, kjer je bila z analizo ugotovljena
nedovoljena raba FFS na vodovarstvenih območjih in preseženi nitrati.
Vzorčenje zelenih delov rastlin na ostanke FFS
V letu 2011 je bilo v program dela kmetijske inšpekcije vključeno vzorčenje zelenih delov
rastlin, pri tržnih proizvajalcih. Pravna podlaga je Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur.l.
RS; št. 35/2007), Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ( s
spremembami) ( Ur.l. RS; št. 62/2003, 5/2007 in 30/2009) (v nadaljevanju Pravilnik), Zakona
o vodah (67/02 s spr.) in Uredbe o vodovarstvenih območjih za vodna telesa vodonosnikov v
povezavi z Zakonom o prekrških (Ur. l. 55/2005 s spr.).
Namen kontrole je pravilna raba FFS, preverjanje povezave med evidencami o rabi FFS ter
dejansko rabo FFS – torej skladnost rabe z evidenco FFS, uporaba FFS v odnosu do okolja.
Pravilna raba se nanaša na registrirano sredstvo na določeni kulturi, uporaba FFS na VVO.
Ker se med vegetacijo ne določa kvantitativne vrednosti ostankov in hkrati ne obstajajo
nobene zakonske mejne vrednosti, je bila izvedena kvantitativna analiza le v posameznih
primerih.
Ciljna skupina:
- redni inšpekcijski pregledi tržnih pridelovalcev
- nadzor uporabnikov FFS na priobalnih zemljiščih 1. in 2. reda na podlagi 65. člena
Zakona o vodah
- nadzor uporabnikov FFS v trajnih nasadih z ozirom na VVO po državnih Uredbah
Kmetijski inšpektorji so odvzeli 65 vzorcev zelenih delov rastlin, kriteriji za izbor so bila
vodovarstvena območja, priobalni pasovi, redni inšpekcijski pregledi, način pridelave
(konvencionalni, integrirani in ekološki). Analiza je bila izvedena na 335 aktivnih snovi, v
laboratoriju ZZV Maribor.
Preglednica 14: Število vzorcev glede na način pridelave
Shema kakovosti
Integrirana pridelava
Konvencionalna pridelava
Ekološka pridelava
SKUPAJ
Število vzorcev
33
22
10
65
Vir: IRSKGH, 2011.
Preglednica 15: Realizacija vzorcev po enotah
33
OBMOČNE ENOTE
CELJE
KOPER
KRANJ
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
NOVO MESTO
SKUPAJ
Realizacija št.
9
3
7
21
7
3
4
11
65
Vir: IRSKGH, 2011.
Ugotovljene nepravilnosti in ukrepi ob zelenem vzorčenju rastlin: v 33 vzorcih. Nepravilna
uporaba FFS se je ugotovila na različnih kulturah in sicer jablanah, zelju, hmelju, solati,
vinski trti, jajčevcih, hruškah in radiču. Iz ugotovljenega se sklepa, da je kljub večletni
konstantni kontroli še vedno relativno veliko ugotovljenih kršitev. To dejstvo nakazuje, da je
treba tudi v bodoče nadaljevati s kontrolo pridelovalcev pri rabi FFS na posameznih kulturah.
Pomori čebel v letu 2011
Kmetijska inšpekcija jer tudi v letu 2011 nadaljevala z dežurstva od meseca aprila do julija
zaradi prijav čebelarjev ob padcih čebel. Dežurni inšpektorji so bili dosegljivi tudi izven
delovnega časa na klicni številki regijskih centrov za obveščanje 112. Naloga inšpekcije je
bila, da preveri prijavo čebelarja na kraju samem ob sodelovanju strokovnjakov nacionalnega
veterinarskega inštituta (NVI), ki preverjajo bolezenska stanja čebel kot so varoa,
nozemavosi ali huda gniloba čebelje zalege. V kolikor je strokovnjak NVI ovrgel sum na
bolezenska stanja čebel v panjih, je bila naloga kmetijske inšpekcije, da ugotovi morebitno
povezavo med padci čebel in nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev v odnosu do okolja.
V tem primeru inšpektor zavaruje dokaze tudi tako, da odvzame vzorce mrtvic (padlih čebel)
na bradi čebelnjaka in njegovi okolici, vode za napajanje čebel, cvetnega prahu iz panja ter
razišče okolico v območju do treh kilometrov od panja, saj je do neke mere skrajni domet
čebel. Pri okoliških sadjarjih, vinogradnikih, oljkarjih, vrtnarjih ali pridelovalcih poljščin preveri
evidence rabe FFS ter v primeru suma odvzame vzorce zelene vegetacije za preverjanje
ostankov pesticidov. O svojih ugotovitvah obvesti tudi Veterinarsko upravo RS, ki izvaja
uradni nadzor nad zdravstveno ustreznostjo medu ter preverja zdravje čebel, ob vesti tudi
čebelarje in kmetovalce, uporabnike FFS. V preglednici 16 so predstavljeni rezultati nadzora
čebel ob prijavah o padcih v letu 2009, 2010 in 2011.
34
Slika 16: Prikaz lokacij padcev čebel v letu 2011 na območje Pomurja
Preglednica 16: Primerjava ukrepov kmetijske inšpekcije ob padcih čebel v letu 2009, 2010
in 2011.
Vsebina
2009
2010
2011
Število čebelarjev s
prijavo
Število prizadetih panjev
9
8
28
153
265
2130
6 vzorcev mrtvic
7 vzorcev mrtvic
21 vzorcev mrtvic
4 vzorci cvetnega prahu
v panjih
3 vzorci
prahu
11 vzorcev cvetnega
prahu (izkopanec in
osmukanec)
1 vzorec cvetnega prahu
za pelodno analizo
1
vzorec
vode
napajanje čebel
za
cvetnega
3 vzorci cvetnega
prahu za pelodno
analizo
2 vzorca nektarja
2 vzorca
satjem
35
medu
s
SKUPAJ
2 vzorca loncev iz
rastlinjaka
1 vzorec cvetoče akacije
1 vzorec mladic češnje
4
vzorci
cvetoče
vegetacije (žajbelj, mak,
regrat)
1 vzorec pšenice
4 vzorci vinske trte
4
vzorci
mladic
breskve in jablane v
okviru
zelenega
vzorčenja
21 vzorcev
18 vzorcev
12 vzorcev ogrščice
6 vzorcev semena
koruze in zemlje na
njivi
2 vzorca buč (zeleni
deli na njivi)
1 vzorec krompirja
(zeleni deli na njivi)
1 vzorec zelenih
delov
paradižnika
(rastlinjak)
19 vzorcev semena
koruze
na
Heubachov
test
oprijemljivosti
80 vzorcev
Vir: IRSKGH, 2011.
Inšpekcijske službe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Veterinarske uprave
RS ter Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske Fakultete so od 17.04.2011 do
30.05.2011 na območju Pomurja in ostalih delih Slovenije obravnavale v postopkih vzorčenja
21 prizadetih čebelarjev, pri katerih ni bil izražen sum na patogene organizme na čebelah
ampak je bil izražen sum na zastrupitev s fitofarmacevtskimi sredstvi. Glavne lokacije padcev
čebel so bile na območju Orehovskega vrha pri Gornji Radgoni, Brezovcev, Puconcev,
Petanjcev, Bakovcev, Rakičana pri Murski Soboti, Dolge vasi, Pinc, Belice, Lendave s
Hotizo, Črenšovcev in Dolenje Bistrice, Veržeja, Nedelice pri Turnišču in Bratoncih. Zaradi
dejstva, da je bilo najhujše odmiranje na meji z Madžarsko (Pince, Lendava, Dolga vas,
Kobilje,) in da so tudi madžarski čebelarji beležili padce čebel v času Velikonočnih praznikov
na območju Redicza in Lentija v županiji Zala, je ministrstvo predlagalo madžarskim
nadzornim organom skupno inšpekcijsko akcijo pri jemanju vzorcev in izmenjavi rezultatov
analiz povezanih s padci čebel na obeh straneh meje. Do realizacije skupne akcije vzorčenja
oljne ogrščice in cvetnega prahu na ostanke pesticidov na obeh straneh meje je dejansko
prišlo 03.05. 2011.
Kmetijska inšpekcija je preverjala tudi semenarske hiše glede oprijemljivosti semen koruze,
dodelane s pripravki iz skupine neonikotinoidov, preverjala je kmetijska gospodarstva, ki so
uporabljala pri setvi koruzo, dodelano z klotianidinom ali tiametoksamom (PONCHO rdeč,
CRUISER), izvedla pa je tudi analize oprijemljivosti semena koruze s pripravki, ki so bili
kasneje prepovedani. Kmetijski inšpektorji so zaradi ugotovljenih nepravilnosti izdali osem
ureditvenih odločb zaradi manjkajočih ali nepopolnih evidenc rabe FFS (6 odločb),
neustrezne sejalnice za setev koruze (1 odločba) in v enem primeru odločbo zaradi
pretečenega roka uporabe FFS. Prav tako so se v teh primerih vodili tudi prekrškovni
postopki. Tretjina kmetijskih gospodarstev je uporabljala neonikotinoide pri setvi koruze, saj
je bila njihova raba pred padci čebel dovoljena.
Glavni zaključki pri padcih čebel v letu 2011 so bili naslednji:
- do 29. aprila je bila uporaba aktivnih snovi klotianidin in tiametoksam na semenu
koruze in oljne ogrščice dovoljena;
-
Prevladovalo je tudi vetrovno in vroče vreme. Setev koruze v Prekmurju se je v
letošnjem letu začela vsaj dva tedna bolj zgodaj kot običajno in je sovpadala tudi s
cvetenjem ogrščice na sosednjih poljih; V tem se je pomurska kotlina razlikovala od
ostalih predelov Slovenije. Ker je bilo seme koruze zaradi škodljivca koruznega
hrošča obdelano tudi s pripravki, ki vsebujejo čebelam nevarni klotianidin, je možno,
da so pašne čebele v času sejanja koruze zašle v lebdeče delce nevarnega prahu v
zraku, ki so se sproščali ob setvi koruze;
36
-
-
-
To potrjujejo tudi analize klotianidina v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu saj se pojavi
kar v 15. vzorcih mrtvic od skupaj 21 (71 % vseh primerov v koncentracijah od 0,005
ppm; 0,006 ppm; 0,007 ppm; 0,01 ppm; 0,012 ppm; 0,017 ppm; 0,018 ppm; 0,046
ppm-čmrlji) ter v 6. vzorcih cvetnega prahu od skupaj 11 (55 % vseh primerov v
koncentracijah 0,005 ppm; 0,006 ppm; 0,009 ppm; 0,013 ppm; 0,024 ppm;);
klotianidin na semenu koruze je lahko eden od ključnih povzročiteljev za padce
čebel;
druga najbolj pogosta aktivna snov v vzorcih čebel in cvetnega prahu je zdravilo proti
varoji kumafos, ki se pojavlja kar v 15 primerih mrtvic in 8 primerih v cvetnem prahu
vendar ne v koncentracijah, ki bi bile kakor koli toksične za čebele;
pri tem je potrebno upoštevati še druge aktivne snovi, ki so se pojavljali v vzorcih
mrtvic,cvetnega prahu, nektarja, satja, oljne ogrščice, semena koruze na njivi. Skupaj
jer bilo v celotnem poročevalskem obdobju odvzetih 61 različnih vzorcev za določanje
ostankov FFS; na podlagi rezultatov analiz lahko ugotovimo, da v vzorcih nastopajo
različne aktivne snovi; zato po potrebno na podlagi strokovne študije in obstoječih
raziskav ugotoviti njihove sinergijske učinke med samimi aktivnimi snovmi,
upoštevajoč pri tem vremenske razmere.
8. VZORČENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NA OSTANKE FFS IN ONESNAŽEVALA
8.1
Monitoring pesticidov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Inšpektorat RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano (IRSKGH) je naročnik preiskav vzorcev sadja, vzorčenih v primarni
pridelavi oz. ob prvem dajanju v promet. Namen programa - določanje ostankov
fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in ostalih onesnaževal v sadju, zelenjavi in žitih
domače proizvodnje je ugotavljanje pravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu z
dobro kmetijsko prakso ter pridelava varne hrane glede pesticidov, težkih kovin in nitratov.
Pravne podlage so v 10. členu zakona o FFS in 63. členu zakona o kmetijstvu. Analize sta
opravljala akreditirana laboratorija in sicer Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Inštitut
za varovanje zdravja Ljubljana.
Preglednica 17: Porazdelitev vzorčnih mest po območjih in pridelkih v letu 2011
OBMOČJE
Nova
Kop Ljublja Maribo Novo
M.
Kran Celj
G.
er
na
r
M.
Sobota
j
e
PRIDELEK
redkev
repa
korenje
zelena
krompir
čebula mlada
Fižol stročji
paradižnik
kumare
motovilec
solata
špinača
blitva
2
3
2
3
2
2
1
2
3
2
2
8
1
2
2
1
2
5
1
2
2
1
2
2
4
1
2
3
1
2
1
3
4
2
13
2
2
2
4
5
5
1
1
2
4
2
1
1
4
Skupa
j
2
5
10
2
36
2
5
10
11
4
30
5
5
37
maline
am. borovnice
jagode
3
4
3
5
češnje
breskve
slive
grozdje
kivi
3
1
hruške
jabolka
jabolčni sok
6
2
pšenica
2
3
5
2
1
2
10
1
1
2
2
2
10
1
43
38
6
5
1
2
5
1
3
1
33
6
10
1
2
pšen. moka
žita, ostala
SKUPAJ
2
1
2
2
1
5
8
6
10
2
5
1
20
50
5
7
1
2
1
4
1
1
2
5
8
36
38
24
26
22
260
Vir: IRSKGH, 2011.
Neskladnih je bilo devet vzorcev in sicer zaradi nedovoljene rabe pesticidov za predpisano
kulturo v sedmih kmetijskih pridelkih, zaradi prekoračene vsebnosti nitratov v dveh vzorcih in
kadmija v enem vzorcu krompirja.
Vzorci so bili odvzeti pri pridelovalcih ob in po spravilu pridelka ter ob prvem dajanju v
promet. Po načinu pridelave so bili vzorci vzeti iz konvencionalne pridelave - 110 vzorcev,
integrirane – 133 vzorcev in iz ekološke pridelave – 19 vzorcev.
Uporaba pesticidov v okviru varstva rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom prinaša
mnogo prednosti, vendar pa ostanki pesticidov v oziroma na živilih (skupaj z ostanki
pesticidov v pitni vodi) predstavljajo možno nevarnost za zdravje ljudi. Zaradi potencialne
nevarnosti za zdravje ljudi, ki jo predstavljajo pesticidi v živilih, je potrebno vsebnost le teh in
drugih onesnaževal, spremljati in preverjati njihovo skladnost z določili pravnega reda,
veljavnega v RS.
Pri analizi zelenjave na vsebnost ostankov FFS so bile uporabljene multirezidualne metode
na 264 aktivnih snovi. Naknadno vzorčenje (»follow up« ali poostren nadzor) je bilo
opravljeno v 10 primerih. V okviru posebnega nadzora je bilo odvzetih med drugim tudi 13
vzorcev ekoloških pridelkov na pesticide. Nepravilnosti niso bile ugotovljene.
Preglednica 18: Število neskladnih vzorcev po posameznih vrstah pesticidov, nitratov in
težkih kovin v letu 2011.
LOKACIJA Pridelek
Ptuj
Ljubljana
Pesticid/
onesnaževalo
Rezultat MRL Razlog za
Inšpekcijski ukrep
mg/kg mg/kg neskladnost/nevarnost
za zdravje ljudi
hruške (K)
Dimetomorf (F) 0,11
Mandipropamid 0,026
(F)
blitva (IPV) Nitrati
6236
38
0,05
0,01
Nedovoljena
raba Ustavitev postopka.
FFS, drift iz sosednjih
parcel z vinsko trto
3000 Prekomerno gnojenje, Odločba o kršitvi
občutljivost blitve za dobre kmetijske
akumulacijo nitratov. prakse pri gnojenju z
Nevarno živilo za dušikom ter plačilo
zdravje ljudi.
stroškov analiz.
Majhne količine
blitve v rastlinjaku
niso bile več
namenjene za
promet.
Nova
Gorica
blitva (K)
Imidakloprid (I)
0,70
Koper
špinača
(IPV)
Dimetoat/ometo 0,17
at
CS20,27
ditiokarbamati
Nova
Gorica
Špinača
(IPV)
Klotianidin (I)
0,15
Tiametoksam (I) 0,19
nitrat
3163
Stična
Krompir (K) Kadmij (Cd)
0,14
Ljubljana, Repa,
Črnuče
strniščna
(K)
CS2ditiokarbamati
0,27
Ljubljana, Repa,
Črnuče
strniščna
(K)
CS2ditiokarbamati
0,17
Dol
pri Repa
Ljubljani strniščna
(K)
CS2ditiokarbamati
0,18
Vir: IRSKGH, 2011.
39
Pripravek Cohinor ali Odločba o prepovedi
Confidor se lahko rabe imidakloprida,
uporabljata
na zaračunani
stroški
krompirju,
jajčevcu, analize.
paradižniku ali sadnih
vrstah, ne pa na blitvi
0,02 Fungicidna sredstva Izdana odločba o
Perfection,
Acrobat, prepovedi
0,05 Polyram in Antracol nedovoljene rabe
niso dovoljena na pesticidov za
špinači
predpisano kmetijsko
kulturo, zaračunani
stroški analiz.
0,02 Sredstvo
Actara Odločba o prepovedi
le
za rabe pesticidov za
0,05 dovoljeno
3000 papriko, solato, trto in predpisano kulturo,
sadne vrste
zaračunani
stroški
analiz, predlog za
odvzem certifikata za
integrirano pridelavo
vrtnin.
0,10 Morebitna dolgoletna Odločba o prepovedi
raba
mineralnih prometa
s
fosfornih gnojil, ki krompirjem kot živilo;
vsebujejo
kadmij. možna uporaba kot
Kumulativni
učinek krmilo zaradi višjih
gnojenja v tleh.
mejnih
vrednosti;
Nevarno živilo za zaračunani
stroški
zdravje ljudi.
analiz.
0,05 Tvorba
opozorilo
ditiokarbamatov
po
naravni
metabolni
poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic
(repa, zelje, cvetača,
ogrščica),
mnenje
FURS
0,05 Tvorba
opozorilo
ditiokarbamatov
po
naravni
metabolni
poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic
(repa, zelje, cvetača,
ogrščica),
mnenje
FURS
0,05 Tvorba
opozorilo
ditiokarbamatov
po
naravni
metabolni
poti, kar je lastnost
križnic in gomoljnic
(repa, zelje, cvetača,
ogrščica),
mnenje
FURS
0,05
9. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE DELA
Vsebinski predlogi za delo kmetijske inšpekcije v letu 2011 so naslednji:
ZAKON O KMETIJSTVU
Sprejem predpisov za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki bodo omogočili
nedvoumno kontrolo. V tem sklopu se predlaga tudi nedvoumna opredelitev dopolnilne
dejavnosti – prodaja pridelkov iz sosednjih kmetij.
ZAKON O ŽIVINOREJI
S pomočjo MKGP izvesti usposabljanje kmetijskih inšpektorjev za kontrolo priznanih
organizacij. Potrebno je definirati sankcije za izvajanje nekontroloirane paše.
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
-
-
sistematično je potrebno reševati problematiko občinskih prostorskih načrtov (OPN)
za komunalne odpadke, državnih lokacijskih načrtov (DLN) pri deponiji odpadkov in
predelanih gradbenih proizvodov, ki nastanejo pri gradnji državne infrastrukture;
upravne enote morajo skrbno preverjati obstoj legalnih deponij odpadkov v gradbenih
dovoljenjih; okoljevarstvena dovoljenja (OVD), ki jih izdaja agencija za varstvo okolja
in odločbe za uvedbo agromelioracij, ki jih za kmetijska zemljišča izdaja MKGP
morajo temeljiti na strokovnih podlagah, pravilnikih oziroma uredbah in morajo tvoriti
povezano in smiselno celoto pri načrtovanju prostora in upravljanju s kmetijskimi
zemljišči; preverjati je potrebno tudi upravljanje s skladovimi zemljišči kot dober
gospodar in te spremembe uvesti v nov zakon o kmetijskih zemljiščih;
pravilnik o uvedbi agromelioracij s strokovnimi navodili;
Pri nadzoru hidromelioracijskih sistemov, posamezni predpisi niso najbolj usklajeni,
zakon določa, da so za vzdrževanje HMS odgovorni lastniki kmetijskih zemljišč, ki s
plačilom odmerjene takse opravijo svojo dolžnost, ta pa preide na upravljalca
sistemov. Upravljalci podpišejo pogodbo z MKGP-jem, na podlagi katere so dolžni
izvajati vzdrževalna dela v takšnem obsegu, kot je bilo zbranih sredstev z odmero,
kar pa je v večini premalo. Inšpektor v takem primeru ne more ukrepat.
ZAKON O FFS
predlagamo uskladitev med MKGP in Ministrstvom za zdravstvo, glede usklajenosti
označevanja FFS v prometu;
- ministrstvo naj pripravi navodila o jemanju raztopine škropilnih mešanic iz naprav za
nanašanje FFS s katerim se ugotavlja pravilna škropilna mešanica pri uporabnikih
FFS;
ORGANIZACIJSKE ZADEVE
-
Zaradi nezdružljivosti dela, ki ga inšpektorji opravljajo kot prekrškovni organi s 1.1. 2005 in
kontrolno funkcijo nad izvajanjem ukrepov kmetijske politike pred izplačili, inšpektorji uradno
ne morejo več izvajati nadzora subvencij SKP pred izplačili razen če tako odredi minister z
odredbo, ki je hkrati skladna s predpisi o zaposlenih v državni upravi in sistemizacijo delovnih
40
mest. Kmetijska inšpekcija lahko izvaja le tiste naloge, ki so predpisane v zakonu in niso v
nasprotju s predpisi EU.
Na področju dela kmetijske inšpekcije je potrebno nadgraditi in razširiti enoten informacijski
sistem ISI, ki bo olajšal delo vseh inšpektorjev IRSKGH, omogočal spremljanje dela
inšpektorjev in vodenje evidenc. V prihodnje je potrebno investirati tudi v posodobitev
ustrezne računalniške opreme. Razširiti bo potrebno sodelovanje s strokovnimi službami
ministrstva pri pripravi letnih programov dela in drugimi ministrstvi, inšpekcijami ter uradnimi
laboratoriji. V prihodnje bo potrebno povečati obseg usposabljanja na področju kmetijstva in
varne hrane. Več sredstev bo potrebno nameniti tudi opremi inšpektorjev. Še vedno ni
realiziran program usposabljanja kmetijskih inšpektorjev na področju usposabljanja s FFS.
41
PREDLOGI KMETIJSKIH INŠPEKTORJEV V LETU 2011 (poročilo zajema
POMURSKA
Zakon o kmetijskih zemljiščih
•
•
•
•
Postopki so bili začeti na podlagi
prijav, le nekaj postopkov se je
začelo po uradni dolžnosti. Največ
kršitev je v vinogradih, sledijo
travniki in nekaj malega njive, ki so
le na težje dostopnih krajih
(vznožje vinogradov, ob gozdovih
in drugih manj primernih krajih
oziroma lokacijah
Goričko je specifičen problem
glede velikosti parcel, nagnjenosti
terena in starosti prebivalcev.
Parcele so predvsem majhne (v
večini so zaraščene tiste manjše
od 10 arov) in z novimi sodobnimi
stroji neprimerne za obdelavo.
Starejše
prebivalstvo
in
izseljevanje
mladih
ter
priseljevanje tujcev
Glede neobdelanosti je še zmeraj
največ težav z lastniki kmetijskih
zemljišč, ki so Hrvaški državljani.
Vzrok neobdelanosti so starejša
populacija, izseljevanje lastnikov in
nerešena dedovanja po pokojnih.
Nepravilnosti
v
zvezi
z
vzdrževanjem HMS, v letu 2011 ni
bilo
Zakon o FFS
•
•
•
•
Največ nepravilnosti
je bilo v pomanjkljivi
evidenci o uporabi
FFS
(kmetijski
svetovalci
so
svetovali, da ni treba
voditi evidenco v
takem obsegu, kot je
to določeno v prilogi
Pravilnika
o
dolžnosti
uporabnikov FFS),
nekaj primerov je
bilo, ko se evidenca
sploh ni vodila
naprave
za
nanašanje FFS, so
imele
veljavno
nalepko o tehničnem
pregledu
uporabniki so imeli
potrdila o pridobitvi
znanja
iz
fitomedicine.
kmetijskih inšpektorjev)
REGIJA
Zakon o živinoreji
•
•
Stalež goved v
Pomurju
se
zmanšuje
Pašne rede za
čebele bi bilo
potrebno
bolj
podrobno urediti
42
Zakon o kmetijstvu
•
Na področju primarne
pridelave živil in krme
rastlinskega izvora je
bilo
največ
nepravilnosti
ugotovljeno
glede
sledljivosti pri prodaji
primarnih proizvodov
rastlinskega izvora in
nepravilnosti
pri
registraciji dejavnosti,
ki se na kmetijskem
gospodarstvu
ne
opravlja,
gospodarstvo pa je
bilo registrirano
Ostalo/administracija
• Največ težav je s sodišči, ki
rešujejo sodna varstva tudi
leto, dve ali pa še več, kljub
temu, da bi jih morali reševati
prednostno.
• Ker ni ustreznih kriterijev za
ocenjevanje inšpektorjevega
dela, se enostavno prešteva
število zadev, zapisnikov,
odločb in plačilnih nalogov.
Logična
posledica
je
izogibanje inšpektorjev težjim
zadevam
- Inšpektorji opravljamo veliko
administrativnega dela
v zadnjem času vse več stvari
dela plansko (po navodilih) in se
manj zaupa inšpektorju, ki živi v
nekem okolju in ga zato pozna
VZHODNO
Zakon o kmetijskih zemljiščih
•
•
•
•
•
•
Neobdelanost
kmetijskih
zemljišč
se
povečujeni
naslednikov ali se tožijo
Vedno
več
je
opuščanja
obdelav trajnih nasadov
postopki v zvezi s tem so
uvedeni predvsem na osnovi
prijav in se za enkrat kar
uspešno zaključujejo
zaraščanje kmetijskih zemljišč
je še vedno pereče na področju
Haloz,
zaradi
izseljevanja
mladih, na kmetijah pa ostajajo
starejši
Pri hidromelioracijah bi bilo
potrebno v prvi vrsti najprej
očistiti primarne vode
Gnojišč za živino še veliko ni
izvedenih, ker izgradnja stane,
navedene
nepravilnosti
so
ugotovljene
predvsem
na
manjših
kmetijskih
gospodarstvih
ŠTAJERSKA
Zakon o FFS
•
•
Mogoče bi bilo
potrebno določene
načine
kontrole
rabe ali uporabe
FFS pri proizvodnji
kmetijskih
pridelkov – dobra
kmetijska praksa
pri varstvu rastlin
Posamične prijave
škropljena
sadovnjakov
s
pesticidi
v
vetrovnem
vremenu
oz.
neupoštevanje
odmika
pri
uporabi
pesticidov
MARIBORSKA
Zakon o živinoreji
•
Nepravilnosti
v
zvezi z identifikacijo
in registracijo rejnih
živali je zelo malo
Zakon o kmetijstvu
•
Pri
prodaji
pridelanih
in
predelanih
kmetijskih pridelkov
na
tržnicah
se
ugotavlja, da se
pojavljajo
preprodajalci, ki se
izkazujejo
kot
kmetje,
dejansko
pa to niso.
Ostalo/administracija
•
•
•
•
•
43
REGIJA
Več strokovnega nadzora nad delom
inšpektorjev
s
strani
vodstva
IRSKGH,
direktorjev
inšpekcij
oziroma nosilcev posameznih vsebin
z namenom večjega poenotenja
postopkov v ISI sistem bi bilo
potrebno upoštevati tudi sklepe o
dovolitvi izvršbe in sklepe o izvršbi
Predlagajo, da bi se več izobraževali
in manj administrirali, dobro poučen
in pripravljen z znanjem predpisov
lahko
kvalitetno
in
pravilno
opravljamo svoje delo
predlog, da bi ena oseba z več
pravnega znanja reševala vse
prekrškovne zadeve v eni enoti
telefonski prijavitelji postajajo vedno
bolj nesramni, žaljivi in neprijazni
OSREDNJA
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o kmetijskih zemljiščih
Zakon
FFS/min.gnoj.
neurejena gnojišča na manjših
neurejenih
kmetijah
in
za
gospodarstvih za rejo konj
po izdanih odločbah zavezanci
opravijo čistilno košnjo, ni pa v naprej
zagotovljena vsakoletna obdelava
v postopkih reševanja zadev na
kmetijskih zemljiščih je premalo
sodelovanja med gradbeno, okoljsko
in kmetijsko inšpekcijo
prostorski plani se sprejemajo
prepočasi in s tem povzročajo
nelegalne posege
V postopkih degradacije kmetijskih
zemljišč se soočimo z različnimi
problemi, od močnih pritiskov civilne
iniciative, neusklajenih postopkov s
strani IRSOP, nezainteresiranosti
občin za rešitev zadev, nepravilnih
postopkov geodetov in GU pri
spreminjanju dejanske rabe v uradnih
evidencah, postopki pa so dolgotrajni
Veliko je degradacije, saj je težnja po
prostoru za odlaganje in nasipavanje
zemljišč z gradbenimi odpadki zelo
velika
zvezi z gnojenjem v večini primerov
prijavitelje moti le smrad,
problem so pa tudi novi sosedje, ki
jim gnoj smrdi in želijo odstranitev
gnojišč.
Problem je pridelava zelenjave na
VVO 1, kjer še vedno zasledimo
uporabo FFS
•
•
•
LJUBLJANSKA
o
pri
opravljanju
nadzora
prostorov
prodajaln
FFS
(skladiščni, prodajni in
delovni
del)
je
ugotovljeno, da so
neustrezni,
zato
ukrepanje je pristojen
inšpektor
za
kemikalije
nadzor
etiket
in
embalaže ni mogoče
opravljati
brez
podatkov
(nepogrešljiv
je
prenosnik
in
neposredna
internetna povezava
na FURS, saj je
podatkov veliko in se
spreminjajo
trenutna zakonodaja
o mineralnih gnojilih
distributerjem
ne
nalaga odgovornosti
za kakovost, niti za
označitev min. gnojil
Zakon o
živinoreji
•
•
Stanje
na
področju
identifikacije
in
registracije
goveda je že
nekaj
let
urejeno
z
redkimi
izjemami.
Na področju
identifikacije
in
registracije
drobnice
ugotovljeno
bistveno več
nepravilnosti
44
REGIJA
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
Nekateri prodajalci (predvsem
kislega zelja, repe, izdelkov iz
medu, tudi suhomesnatih izdelkov)
niso imajo registrirane dopolnilne
dejavnosti na kmetiji
Rezultati kažejo, da je smiselno
vzorčiti kmetijske pridelke pri večjih
pridelovalcih
Dvojni
statusi
prodajalcev
zelenjave in sadja na ljubljanski
tržnici nam zelo ovirajo delo, saj se
prodajalci spretno izmikajo in so po
potrebi kmetje za stranke, za
kmetijskega inšpektorja pa so
samostojni podjetniki, za katere pa
kmetijska inšpekcija ni pristojna za
kontrolo, se pa na ta način zakriva
tudi tuje poreklo nekaterega sadja
in zelenjave.
Ostalo/
administracija
•
•
povečuje
obseg
inšpekcijskega
nadzora na podlagi
prijav oz. odstopov
drugih organov
V Upravnih centrih
po
Sloveniji,
v
katerih
poslujejo
upravne enote, naj
se spet vzpostavijo
inšpekcijske
pisarne, v katere bi
občasno
prihajali
inšpektorji različnih
inšpektoratov
in
tako
vzpostavili
sodelovanje
med
inšpektorji. S tem bi
povečali
učinkovitost
svojega
dela,
občanom pa na
enem
mestu
zagotovili ustrezne
storitve
GORENJSKA
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
•
•
•
Neobdelanost in degradacija
kmetijskih
zemljišč
so
inšpekcijski postopki, ki iz
različnih razlogov zahtevajo
več časa za dokončno
rešitev
najpogosteje
ugotovljene
nepravilnosti pri skladiščih za
živinska gnojila so prostorska
omejenost kmetije in ostareli
ljudje
Največji
problem
z
urejenostjo
skladiščnih
kapacitet je na kmetijskih
gospodarstvih,
kjer
ni
naslednikov, ki bi se ukvarjali
s kmetijstvom in rejci nimajo
finančnih
sredstev
za
gradnjo.
Zakon o FFS/min.gnoj.
•
Nepopolno vodenje evidenc o
uporabi
FFS
najpogosteje
manjka navedba ure tretiranja,
datuma
spravila
pridelka,
razvojne faze tretirane rastline,
podatkov o tem, da je bilo
sejano
tretirano
seme;
navedeno
je
nepopolno
komercialno ime pripravka
REGIJA
Zakon o
živinoreji
•
Vedno manj je
nepravilnosti na
področju
vodenja registra
in označevanja
živali
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
•
•
•
45
Neregistrirane
dopolnilne
dejavnosti prodaja kmetijskih
pridelkov in izdelkov iz sosednjih
kmetij
na
kmetijah
z
integrirano
pridelavo
najpogosteje
ugotavljamo
nepravilnosti
s
področja gnojenja
Sledljivost v primarni proizvodnji
živil
in
krme:
še
vedno
ugotavljam, da jo »večji » rejci
zagotavljajo,
na
manjših
kmetijah, kjer so nosilci kmetije
starejši ljudje, pa sledljivost ni
zagotovljena
največkrat
ugotovljena
nepravilnost je bila nepravilna
registracija
–
zavezanec
registriran
kot
primarni
pridelovalec živil rastlinskega
izvora, pa teh sploh ne prideluje
ali pa živila rastlinskega izvora
prodaja le da domu
marsikateri kmet, ki je prodajal
na tržnici izdelke, ni imel
priglašene dopolnilne dejavnosti
ali pa ni imel priglašenih vseh
dopolnilnih dejavnosti
Ostalo/
administracija
•
•
Zelo koristno bi
bilo organizirati
izobraževanje
uporabe
prostorskega
portala
občin
KALIOPA.
sodelovanje na
Gorenjskem
z
okoljskimi
inšpektorji skoraj
ni in kadar oboji
dobilo prijave ne
vemo, kaj so
odredili.
Z A H O D N O Š T A J E R S K A C E L J SK A R E G I J A S K O R O Š K O
Zakon o kmetijskih zemljiščih
•
•
•
•
•
to so dolgotrajni postopki, ki v
nekaterih primerih trajajo tudi
več let
neobdelana
kmetijska
zemljišča lastniki največkrat že
na podlagi poziva / opozorila
tudi sanirajo
V glavnem gre za zadeve, ki se
časovno vlečejo že kar nekaj
časa, neobdelanost pa je
predvsem posledica neurejenih
odnosov med solastniki
zadeve v povezavi z ureditvijo
parkirišč
in
objektov
na
kmetijskem
zemljišču
zelo
dolgo rešujejo, ker stranke ves
čas prosijo za podaljšanje roka
pred izvršbo, dokler se ne
sprejmejo ustrezni prostorski
plani
na kmetijskih gospodarstvih
gnojišča še vedno niso urejena.
(manjše kmetije z nekaj živalmi,
socialni problemi, bolezen)
Zakon oFFS/min.gnoj.
•
•
•
•
•
•
nepravilnosti
ugotovljene
glede kakovosti mineralnega
gnojila, ki je dovoljeno za
uporabo
pri
ekološki
pridelavi
pri tržni pridelovalci pa
nepravilnosti glede uporabe
FFS, razen pri vodenju
evidenc, ni bilo ugotovljenih
Uporaba neregistriranih FFS
na golf igriščih
Pri tržnih proizvajalcih hrane
je zaznati trend upadanja
ugotovljenih kršitev
onesnaževanja
sosednjih
zemljišč (vrtovi in zelenice) v
strnjenih naseljih
res ne
sodi
v
inšpekcijsko
ukrepanje, ker ne gre za
javni interes
pri uporabnikih FFS se
najdejo še vedno neurejene,
nepopolne evidence
Zakon o živinoreji
•
•
•
Glede identifikacije
in
registracije
drobnice
je
ugotovljenih največ
nepravilnosti
in
nezainteresiranost
za sodelovanje pri
imetnikih
Pri
pregledih
identifikacije
in
registracije govedi
je zaznati trend
upadanja
nepravilnosti.
Še vedno je zaradi
neurejenega
področja smradu ki
se
širi,
kot
posledica
intenzivne
živinorejske
proizvodnje, precej
nejevoljnih
prijaviteljev
(zadeva pa ni v
naši pristojnosti
46
Zakon o
kmetijstvu
•
•
Zakonodaja
daje možnosti
za registracijo
več dopolnilnih
dejavnosti
na
istem
kmetijskem
gospodarstvu,
kar
nosilci
zadnje čase s
pridom
izkoriščajo
Ugotavlja
se,
da kmetije niso
registrirane za
opravljanje
dopolnilne
dejavnosti
na
kmetiji (kisanje
zelja,
repe,
peka
peciva,
kruha,
predelava
sadja, vrtnin),
izdelke pa tržijo
Ostalo/administracija
•
•
•
•
•
Problem
glede
razmejitve
pristojnosti med IRSOP in
IRSKGH
tri osebe na UGI za pokrivanje
tako širokega spektra kmetijske
zakonodaje in s tem nudenje
strokovne pomoči, pripravljanje
programov in odgovorov na
razna vprašanja, so bistveno
premalo.
Če zakonodaja prijaviteljem ni
predstavljena dovolj podrobno,
smatrajo,
da
inšpektor
ni
pripravljen reševati nepravilnost,
iz tega pa sledijo vse negativne
ocene, ki so jih inšpekcija kot
celota ali posameznik deležni s
strani javnosti.
način dela se spreminja, na
račun
vedno
več
administrativnega dela, ki so ga
včasih opravile tajnice
Kljub temu, da se zakonodaja in
predpisi vedno bolj povečujejo je
njihova vsebina vedno bolj
nedoločna,
včasih
težko
uporabna v nekem konkretnem
primeru, različno interpretirana
NOVOMEŠKO–DOLENJSKA
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o kmetijskih
zemljiščih
Zakon oFFS/min.gnoj.
Več
dela
zahtevajo
primeri, ko lastniki dovolijo
zasipanje
kake
od
številnih vrtač značilne za
dolenjski kras
V odročnih predelih še
vedno ni urejenih gnojišč
Stanje pri neobdelanih
zemljiščih
se
ne
spreminja, menim da je
normalno
glede
na
urbanizacijo
podeželja,
trenutno
ekonomsko
neperspektivnost
kmetijstva
in staranje
prebivalstva
Uvedba postopkov na
osnovi
prijave
oz.
odstopav IRSOP
Problematika ravnanja z
bioplinsko gnojevko
obseg
obdelanih
kmetijskih zemljišč v Beli
krajini se povečuje
gradnje parkirišča na
najboljšem
kmetijskem
zemljišču
•
•
•
•
evidence FFS niso vodene
pri
manjših
uporabnikih,
predvsem pa se ne vpisuje v
evidence tretiranega seme
okoljska zavest prebivalstva
je vse višja, zato je vsako leto
več klicev zaradi rabe na
sosednjih površinah
Veča pa se občutljivost
prebivalcev, ki se bojijo
strupov in prijavljajo vsako
škropljenje
neupoštevanje
fizične
pritrjenosti
deklaracij
na
embalažno
enoto
in
deklaracije v slovenskem
jeziku
REGIJA
Zakon o živinoreji
•
prvo leto natančne
kontrole
označevanja
čebelnjakov
in
stojišč
se
je
pokazalo je še
precej
nepravilnosti
Z
BELO
KRAJINO
Zakon o kmetijstvu
•
•
•
pri
trženju
predelkov
(največkrat
kislo zelje,
žganje, suho sadje), nimajo
dovoljenja za opravljanje
dopolnilne
dejavnosti
predelava
rezultati vzorčenj na ostanke
FFS kažejo, da si vse manj
pridelovalcev upa tvegati z
nedovoljeno rabo FFS
Opazen
je
trend
zmanjševanja čistih kmetij in
kmetij, ki so živinorejsko
naravnana
Ostalo/administracija
•
•
•
•
47
sedanja
zakonodaja
omogoča hudo nelojalno
konkurenco kmetov, ki
imajo
dovoljenje
za
opravljanje
dopolnilne
dejavnosti na kmetiji,
gostilničarjem
in
hotelirjem
naš priročnik na spletni
oglasni strani prenoviti in
dodati
naslove
in
številke vseh oseb in
inštitucij, s katerimi
Čakam
na
objavo
vzorcev
dokumentov,
zbirko
vseh
odločb
drugih in višjih inštanc v
zvezi z našimi zadevami.
V težjih primerih bi
predlagali inšpektorje na
terenu v parih. Pa tudi
rotacija terena bi bila
dobrodošla
SEVERNO - PRIMORSKA
Zakon o kmetijskih zemljiščih
•
•
Pri nasipavanju, gradnjah in
odkopavanju ni jasna razmejitev
pristojnost med kmetijsko in
inšpekcijo MOP
Lastniki kmetijskih zemljišč ne
doumejo, da so kmetijska
zemljišča v osnovi in z planskimi
akti namenjena prvenstveno
pridelavi
hrane
in
njihove
namenske rabe ne morejo prosto
spreminjati
Zakon oFFS/min.gnoj.
•
•
•
•
•
pri
nasipavanju
kmetijskih
zemljišč. gre pri hujših kršitvah
za vnos gradbenih odpadkov,
komunalnih
odpadkov
in
zemeljskih
izkopov
brez
izdanega
okoljevarstvenega
dovoljenja s strani ARSO, na
kmetijsko zemljišče.
Nepravilnosti so še vedno na
področju urejenosti skladiščnih
kapacitet za živinska gnojila
Zakon
FFS/min.gnoj.
•
Zakon o živinoreji
Red na kmetijah in trgovinah
je vzpostavljen, razen pri
zbiranja odpadnih FFS in
embalaže.
Problem vnosa FFS iz Italije
Zaradi majhnosti parcel, tudi
vzorčenje na sredini nasada
oz. njive, ne pokaže realne
slike uporabe FFS na
obravnavani površini
KOPRSKA REGIJA
Zakon o kmetijskih zemljiščih
S
o
Evidence o uporabi
FFS
kmetovalci
vodijo vedno bolj
natančno,
največ
nepravilnosti
opažamo
pri
majhnih
pridelovalcih
REGIJA
•
Večini
rejcem
vodenje evidenc v
RGG
in
označevanje živali
ni več tuje in tudi
napak je čedalje
manj
K R A S OM
Zakon o živinoreji
•
Vedno manj je
nepravilnosti na
področju
identifikacije
in
registracije živali
48
Zakon o kmetijstvu
•
Ugotovljene
pomanjkljivosti
kažejo na to, da so
posamezniki
še
vedno
premalo
osveščeni
glede
varne
pridelave
hrane
in
varstva
okolja
IN
•
Žal večina predlogov,
čeprav
nastalih
z
bogatimi izkušnjami na
terenu, ni upoštevana v
zakonodaji
iz ZIN naj se črta 2.
odstavek 24. člena, ki se
nanaša na obveznost
obravnave
anonimne
prijave
NOTRANJSKO
Zakon o kmetijstvu
•
Ostalo/administracija
•
Na obali so pridelovalci
zelenjave in sadja, ki ne
uveljavljajo
subvencij,
prodajajo pa zelenjavo in
sadje tudi na lokalnih
tržnicah in v drugih delih
Slovenije
Ostalo/administracija
•
Obsega nalog izvedenih v
okviru akcij, vzorčenj in vseh
prispelih prijav ni bilo mogoče
izvesti le z enim kmetijskim
inšpektorjem
Preglednica 1P: Število zapisnikov, odločb in prekrškovnih ukrepov kmetijske inšpekcije po zakonih v letu 2011
Vsebina:
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
(ZKZ)
zaraščanje,
neobdelanost
kmetijskih
zemljišč (7/1,5)
erozije, poslabšanja strukture tal (7/1,5)
Promet kmetijskih zemljišč (17 do 25. člen)
Zakup kmetijskih zemljišč (26. do 38. člen)
nasipavanje kmetijskih zemljišč (4/1)
izkopavanje kmetijskih zemljišč (4)
enostavni objekti na kmetijskih zemljiščih
(4)
odpadki na kmetijskem zemljišču (4)
Nelegalna parkirišča na kmetijsih zemljiščih
(4)
Sanacija
opuščenih
peskokopov,
kamnolomov
namakalni sistemi (85; 86; 91)
osuševalni sistemi (85; 86; 91)
Agromelioracije (80; 83)
Drugo - kmetijska zemljišča
Vsota
ZAKON
O
KMETIJSKIH
ZEMLJIŠČIH (ZKZ)
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
€
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
opomini €
po ZP
1601
872
23
0
3
325
58
484
13
0
2
159
33
233
5
0
0
75
9
36
1
0
0
11
3
12
0
0
0
14
2
23
1
1.439,78
62,59
2
0
688,94
0,00
2
0
60,00
0,00
15
3.369,25
2
92,60
0
70,00
205
217
102
94
55
47
0
4
12
3
3
2
751,13
125,60
0
0
0,00
0,00
0
0
0,00
0,00
39
20
14
1
4
1
6
73
31
29
0
0
17
10
13
1
0
0
2
7
0
0
2
1
1
0
0
0
0
1
947
915
686
570
448
524
364
380
60
115
95
116
48
28
13
18
44
5.748,35
4
781,54
2
130,00
4
1
0
0
1882
2449
2127
1939
Zakon o semenskem materialu kmetijskih
rastlin
Označenost semenskega materiala (10. 179
1601
1755
1469
1330
241
49
1
1
Vsebina:
člen)
Vzorčenje semenskega materiala na
kakovost - naknadna kontrola
Vzorčenje semenskega materiala na GS
Drugo - semenski material
Vsota Zakon o semenskem materialu
kmetijskih rastlin
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
ZMING-1
Pogoji za promet z mineralnimi gnojili (4.
člen)
Pogoji za promet z mineralnimi gnojili Uredba ES
Dovoljenje za promet z mineralnimi gnojili
(5. člen)
Označenost min. gnojil (8. člen)
Označenost mineralnih gnojil - Uredba ES
Amon-nitratna gnojila (9. člen)
Amon-nitratna gnojila (9. člen) - Uredba ES
Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil
Odvzem vzorca in analiza mineralnih gnojil
- Uredba ES
Označevanje gnojil iz stranskih živalskih
proizvodov
Drugo - mineralna gnojila
Vsota ZAKON O MINERALNIH GNOJILIH
ZMING-1
LETO 2009
LETO 2008
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
35
15
16
0
0
4
0
0
1
0
0
0
0
0
1
8
13
20
4
2
8
7
4
0
4
3
2
1
0
0
0
38
1
0
1
0
20
0
0
0
0
1
200
95
18
2
6
1
14
20
0
1
1
0
22
14
0
0
0
0
1
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
12
0
0
0
0
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
39
39
227
36
28
104
7
6
8
0
0
0
245
330
269
292
241
212
149
172
3
1.042,00
0
0,00
0
0,00
3
1.042,00
0
0,00
0
0,00
0
4
2
3.338,36
1.234,59
0
0
0,00
0,00
1
1
0,00
30,00
1
275
394
256
277
275
173
170
50
2
6
4.572,95
0
0,00
2
30,00
3
Vsebina:
LETO 2007
ZAKON
O
FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTVIH
vpis v register (5/1)
vodenje evidenc (6/1)
usposobljenost in prisotnost odgovorne
osebe (5/2)
usposobljenost in prisotnost prodajalcev
(5/4)
prodaja FFS v specializiranih prodajalnah
kupcu,
skladiščenje FFS (5/1)
registrirana in identična FFS (3. člen)
FFS z izdanim predpisanim dovoljenjem
(4/1,4)
rok uporabe (4/3)
vzorčenje FFS na fizikalno- kemijsko
sestavo (4/1,4)
embalaža - pakiranje, označevanje in
razvrščanje
skladnost etikete z reg. odločbo (4/1,4)
certifikat o skladnosti (45. člen)
izvajalci testiranj naprav in izvajanje
testiranj (34; 39; 46)
nadzor na sedežu izvajalca (9/2)
nadzor nad izvajanjem usposabljanj na
terenu (9/2)
evidenca uporabe FFS (8. člen)
uporaba registriranih oz. neregistriranih
FFS (3; 8)
uporaba FFS za predpisano kulturo in v
predpisanem odmerku (8/1,2)
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja in
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
0
258
151
65
44
3
1082
210
247
19
27
6
13
8
9
0
0
279
18
10
6
0
2
1.000,00
0
0,00
0
0,00
254
14
7
4
0
2
1.000,00
0
0,00
0
0,00
160
232
159
3
15
19
0
2
18
2
8
1
0
0
0
2
1.000,00
0
0,00
0
0,00
2
800,00
2
800,00
0
0,00
1
43
204
4
8
1
5
0
1
0
0
2
1
1.000,00
100,00
1
0
800,00
0,00
0
2
0,00
0,00
1
12
0
0
0
0
128
98
59
25
9
7
11
4
7
10
6
0
0
0
0
4
2.000,00
0
0,00
2
0,00
8
9
1
1
2
2
0
1
0
0
1
400,00
0
0,00
0
0,00
13
282
3
72
0
57
1
18
0
0
8
1.800,00
2
400,00
1
0,00
147
6
0
1
0
148
108
24
13
7
8
5
8
1
0
5
3
2.000,00
600,00
1
0
400,00
0,00
5
4
170,00
30,00
51
1
1
3
1
Vsebina:
čebel
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja podzemne vode (8. člen)
pravilna uporaba FFS v odnosu do okolja odprti vodotoki
Dodelava semena s FFS v odnosu do
okolja
potrdilo iz fitomedicine (9. člen)
shranjevanje FFS in odpadkov FFS (8.
člen)
znak o pregledu naprav (47)
Vzorčenje kmetijskih pridelkov na ostanke
FFS
DRUGO - FFS
Vsota ZAKON O FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTVIH
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV)
Pogoji reje domačih živali (6, 13, 18. člen)
Nemotena reja (10 in 11. člen)
Plemenske živali (37/1,2; 52)
Razmnoževanje domačih živali (54/2)
Identifikacija in registracija govedi
Identifikacija in registracija prašičev
Identifikacija in registracija drobnice
Identifikacija in registracija kopitarjev
Izvajanja rejskih programov v konjereji
Čebelarski pašni red (22/2)
Označevanje
čebelnjakov
in
stojišč
(23/1,2,4)
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
56
1
1
1
0
24
1
1
0
0
27
189
2
10
2
4
1
1
0
0
3
1.200,00
0
0,00
1
0,00
160
173
28
16
21
6
1
2
0
0
1
200,00
0
0,00
1
0,00
52
66
12
22
3
1
3
9
0
1
1
400,00
0
0,00
0
0,00
7
380
551
610
512
199
238
310
264
107
237
159
123
2
7
6
2
37
13.500,00
6
2.400,00
16
200,00
15
5
2
2
1
715
51
66
20
2
5
0
0
0
0
156
9
25
8
0
4
0
0
0
0
29
3
6
4
0
0
0
0
0
0
106
5
13
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
5
209,18
1
83,46
0
40,00
1
41,73
0
0,00
0
0,00
28
5
0
2
0
3547
6902
7359
6398
1082
1449
1745
1436
771
52
1
Vsebina:
Izvajanja rejskih programov v čebelarstvu
Drugo - ZŽiv
Vsota ZAKON O ŽIVINOREJI (ZŽIV)
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
Ukrepi kmetijske tržno cenovne politike nadzor pridobitev oz. poraba sredstev
Ukrepi razvoja podeželja - nadzor
pridobitev oz. poraba sredstev
Državne pomoči - nadzor pridobitev oz.
poraba sredstev
Sofinanciranje zavarovalnih premij (10.
člen)
Posredovanje podatkov v RKG – evidenca
GERK
Obvezni vpis v zbirke podatkov (141. člen)
Vpis v register pridelovalcev oljk in oljčnega
olja
Predelava in prodaja kmetijskih pridelkov,
Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških
kmetij
Turizem na kmetiji
Dejavnost povezana s tradicionalnimi
znanji na kmetiji
Storitve s kmetijsko in gozdarsko
mehanizacijo … (99.; 100.; 101)
Aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov,
Nadzor živil rastlinskega izvora v primarni
pridelavi
Vzorčenje
pridelkov
na
ostale
kontaminante
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
9
0
0
0
0
7
3
0
0
0
913
771
210
42
127
0
6
250,91
1
83,46
0
40,00
1
1398
1208
380
134
234
1
1362
313
1131
90
188
0
1769
514
1555
173
288
1
897
23
3
0
0
0
8
640,00
0
0,00
0
0,00
1
1
0
0
0
9
0
0
0
0
11
0
0
0
20
68
17
24
8
7
3
5
0
0
2
0
160,00
0,00
2
0
110,00
0,00
0
0
60,00
0,00
1
3
133
0
40
0
30
0
3
0
0
4
320,00
0
0,00
0
0,00
1
37
25
16
7
8
5
3
3
0
0
2
1
160,00
80,00
1
0
80,00
0,00
0
0
30,00
0,00
1
7
1
0
0
0
2
2
1
0
0
0
1
0
0
0
364
78
20
38
0
111
3
1
0
0
53
Vsebina:
Vzorčenje
pridelkov
za
ugotavljanje
mikrobiološke ustreznosti (63. člen)
Vzorčenje pridelkov na ostanke FFS (63.
člen)
Pravica do opravljanja kmetijskih opravil
Javne službe v kmetijstvu (113.; 122)
Ekološka in integrirana pridelava kmetijskih
pridelkov
Organizacije za kontrolo in certificiranje
(92. člen)
Varno delo s kmetijsko mehanizacijo ter
zaščitno opremo
Drugo (ZAK:917 - 16900
Vsota Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
Zakon o soobstoju gensko spremenjenih
rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
Ugotavljanje namerne oziroma nenamerne
prisotnosti GSO (21 in 22. člen)
Pregled kmetijskih rastlin in odvzem vzorca
Nadzor
izpolnjevanja
obveznosti
pridelovalca GSR (6.,7.,9.člen)
Drugo po ZSGSROVR
Vsota Zakon o soobstoju gensko
spremenjenih
rastlin
z
ostalimi
kmetijskimi rastlinami
Omejitve
gnojenja
na
nerodovitnih
zemljiščih
Vsota Uredba o mejnih vrednostih
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla
ZAKON O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B)
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
1
0
0
0
0
228
7
1
3
3
0
1
0
0
1
0
0
0
0
0
5
3
0
1
0
44
12
0
0
0
7
9
1107
1660
1753
1125
1
4
228
1149
1103
1007
0
1
81
222
189
112
0
1
59
111
52
58
0
0
0
4
5
3
3
73
0
0
0
0
0
0
0
0
1
9
0
0
0
0
0
0
0
0
897
397
279
226
17
1.360,00
3
190,00
0
90,00
3
85
86
85
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
2
60,00
1
0
0
242
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
2
60,00
1
54
Vsebina:
Skladiščni prostori za živinska gnojila (19.
člen)
Odpadna FFS po uredbi (19; 20/5)
Drugo - ZVO
Vsota ZAKON O VARSTVU OKOLJA
(ZVO-1B)
S k u p a j zakon o varstvu okolja
LETO 2008
LETO 2007
Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem
z nitrati iz kmetijskih virov
Letni vnos dušika iz živinskih gnoji v tla na
nivoju KG
Ravnanje s presežki živinskih gnojil (6.
člen)
Časovne omejitve gnojenja z gnojevko ali
gnojnico
Splošne omejitve gnojenja z gnojevko ali
gnojnico in mineralnimi gnojili (10.člen)
Splošne omejitve vnosa gnojil v tla
(11.člen)
Omejitev gnojenja 100 m od objekta za
zajem pitne vode
Omejitev gnojenja ob vodotokih
Skladiščni prostori za živinska gnojila (12.
člen)
Skupni vnos dušika v tla (13.člen)
Raztrošenje mineralnih in organskih gnojil
Drugo - UR-VVONKV
Vsota Uredba o varstvu voda pred
onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih
virov
ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIV-B)
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
159
79
19
257
250
70
97
242
108
28
17
58
41
4
32
10
1
4
34
1
1
0
0
103
165
34
31
43
60
9
5
39
19
8
2
1
0
0
0
0
1
0
0,00
0
0,00
0
0,00
1
0
0,00
0
0,00
0
0,00
1
4
281
19
5
10
7
6
0
0
23
7
2
3
0
30
13
7
4
0
0
0,00
0
0,00
4
0,00
19
3
1
1
0
0
0,00
0
0,00
1
0,00
13
14
4
7
2
1
1
4
0
0
0
0,00
0
0,00
1
30,00
1
176
26
9
5
60
3
0
1
34
2
0
0
12
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0,00
0,00
1
0
800,00
0,00
0
0
30,00
0,00
1
110
55
26
1
0
0,00
1
800,00
6
60,00
6
344
281
4
55
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
1
0
0
0
4
0
0
0
0
Vsebina:
Drugo (ZAK:893
Pogoji reje (7; 8; 9)
Vsota ZAKON O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZIVB)
4
LETO 2009
17
LETO 2008
15
LETO 2007
39
UREDBA
O
VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA
Vodovarstvena območja vodonosnikov FFS
Vodovarstvena območja vodonosnikov gnojenje
Vsota UREDBA O VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKA APAŠKEGA POLJA
UREDBA
O
VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKA
LJUBLJANSKEGA
POLJA
Vodovarstvena območja vodonosnikov FFS
Vodovarstvena območja vodonosnikov gnojenje
Vsota UREDBA O VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKA
LJUBLJANSKEGA
POLJA
UREDBA
O
VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV
DRAVSKOPTUJSKEGA POLJA
4
6
3
4
1
10
5
4
0
2
2
2
0
4
1
0
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0
0
0
1
200,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0
0
0
0
0
0
1
200,00
0
0,00
0
0,00
0
15
3
7
0
1
1
0,00
0
0,00
0
0,00
1
11
0
3
0
0
3
10
0
1
1
0,00
0
0,00
0
0,00
1
20
20
20
20
14
26
14
24
56
Vsebina:
Vodovarstvena območja vodonosnikov FFS
Vodovarstvena območja vodonosnikov gnojenje
Drugo VOVDP
Vsota UREDBA O VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV
DRAVSKOPTUJSKEGA POLJA
UREDBA
O
VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV
LJUBLJANSKEGA
BARJA IN OKOLICE LJUBLJANE
Vodovarstvena območja vodonosnikov FFS
Vodovarstvena območja vodonosnikov gnojenje
Vsota UREDBA O VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV
LJUBLJANSKEGA
BARJA IN OKOLICE LJUBLJANE
UREDBA
O
VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA
PLATOJA, LIMBUŠKE DOBRAVE IN
DRAVSKEGA POLJA
Vodovarstvena območja vodonosnikov gnojenje
Vsota UREDBA O VODOVARSTVENEM
OBMOČJU
ZA
VODNO
TELO
VODONOSNIKOV RUŠ, VRBANSKEGA
PLATOJA, LIMBUŠKE DOBRAVE IN
DRAVSKEGA POLJA
OSTALI PREGLEDI PO NALOGU UGI
OSTALI PREGLEDI PO NALOGU UGI
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
11
0
0
0
0
16
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
6
0
0
0
0
6
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
0
0
28
24
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
5
12
5
1
1
1
3
1
2
57
globe
opozorilo
PN
Globe PN v odločbe odločbe v
stroški v opozorilo
Pregledi zapisniki nepravilnosti Odločbe po ZIN pritožbe vpisnik €
ZP
€
opomini €
po ZP
Vsebina:
Vsota OSTALI PREGLEDI PO NALOGU
UGI
3
LETO 2009
1
LETO 2008
250
LETO 2007
165
2
0
14
11
1
1
272
286
0
0
0
1
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0,00
0
0,00
0
0,00
0
0
0
0
0
37
21.500,00
5
2.030,00
6
30,00
2
ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU
spoštovanje inšpekcijske odločbe
1
Vsota ZAKON O INŠPEKCIJSKEM
NADZORU
1
1
1
0
0
0
0
37
21.500,00
5
2.030,00
6
30,00
2
Skupna vsota 2010
LETO 2009
LETO 2008
LETO 2007
5546
6122
6078
5972
2030
2411
2180
1923
916
1216
1075
985
425
730
514
593
52
40
24
24
152
48.174,21
20
6.285,00
34
640,00
34
8870
13263
13482
12082
Preglednica 2P: Izločitve blaga v prometu v letu 2011
V Z R O K
Izločitve skupaj
Vrsta blaga
Analizni izvid
I Z L O Č I T V E
Rok uporabe
Organoleptika
število količina število količina število količina število količina
SEMENA (zav)
1
MINERALNA GNOJILA
(kg)
28
FITOFARMACEVTSKA
SREDSTVA (kg,l)
5
Deklaracija
RAVNANJE Z IZLOČENIM BLAGOM
Vrnjeno
dobavitelju
Uničeno
Predelava
število količina število količina število
količina število količina
56
0
0
0
0
0
0
1
56
1
56
0
0
0
0
35701
1
8500
0
0
0
0
27
27201
22
35647
1
14
5
40
528
0
0
4
28
0
0
1
500
5
528
0
0
0
0
58
ŠKROPILNICE
1
Skupaj leto 2010
35
1
0
1
0
0
0
0
4
0
59
0
1
30
1
1
29
1
0
1
0
0
5
0