Kampanja? Komunikacijska kampanja.* Deset priporočil za naročnike kampanj Komunikacijska kampanja je ena od celovitejših in zahtevnejših oblik komuniciranja. Sodobne kampanje zaznamujejo kompleksnost, boj za pozornost, nezaupljivost javnosti in kritično ocenjevanje. Vsaka kampanja je unikatna. Vendar če želimo uspešno kampanjo, moramo ne glede na vrsto ali cilje upoštevati določene zakonitosti, zahteve in pogoje. Ti veljajo za čas odločanja, načrtovanja in vodenja. Upoštevati jih morajo komunikacijski praktiki, poznati pa bi jih morali tudi naročniki kampanj. 1. Odločitev za kampanjo zahteva tehten premislek. 3. Pred začetkom kampanje je treba zadostiti nekaterim zahtevam. Kljub zasičenosti informacijskega prostora je kampanj čedalje več. Kritiki pravijo, da jih je več, kot je razlogov zanje. Temeljno vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak naročnik, je: ali kampanja rešuje problem naše organizacije, pa še, ali je komuniciranje prava izbira ali pa je bolje izbrati drugačne pristope. Priprava in izvedba kampanje zahtevata precej znanja, izkušenj, časa in finančnih sredstev. Imamo na voljo dovolj virov? Pred začetkom kampanje si moramo zagotoviti podporo in vključenost vodstva, ustrezno strukturo odločanja in sodelovanja z vsemi déležniki ter kadrovske in finančne vire za pripravo in izvedbo kampanje. Komunikacijski praktiki morajo biti vključeni v strateške in izvedbene skupine, o svojem delu redno poročajo in zanj odgovarjajo. 2. Smiselna je kampanja, ki podpira organizacijske ali družbene cilje. Vodilo kampanj so spremembe – v znanju, mišljenju in ravnanju posameznikov, skupin, organizacij in družbe. Spremembe pomenijo predrugačenje v njihovem mišljenju, bivanju, delovanju, ravnanju. Ko se odločamo za kampanjo, moramo izhajati iz organizacijskih namenov, in ne iz komunikacijskih ciljev. Le podpora poslovnim in družbenim ciljem upravičuje strokovne, poslovne, kadrovske in finančne vložke. 4. Komunikacijska kampanja mora biti zastavljena strateško. Komunikacijskih kampanj se ne moremo lotiti ad hoc. Kampanje so kompleksni projekti, ki si prizadevajo izpolniti mnogo ciljev, vključujejo različne déležnike, naslavljajo številne javnosti in uporabljajo niz komunikacijskih tehnik in orodij. Priprava, vodenje in usklajevanje zahtevajo strateški pristop, tudi v komuniciranju. Pozorno raziskujemo notranje in zunanje okolje, postavimo realne in merljive cilje, natančno opredelimo ciljne javnosti in njihove značilnosti, tehtno izbiramo strategije in taktike za izvedbo ter opredelitev meril za analiziranje in vrednotenje rezultatov komunikacijskih dejavnosti. * Priloga knjige: mag. Nada Serajnik Sraka: Komunikacijske kampanje. Priročnik za načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje kampanj. Zbirka PR, GV Založba 2009 5. Za uspeh so odločilni ljudje. Prepričani smo, da so za uspeh odgovorni dobri izvajalci. A še pomembnejši so predstavniki ciljnih javnosti, s katerimi komuniciramo. Za potrebe komuniciranja jih skrbno segmentiramo in natančno preučimo njihove značilnosti, ki jih opredeljujejo socio-demografski, kulturni, geografski, interesni in vedenjski kriteriji. Tako lažje razumemo njihov odnos in ravnanje ter predvidimo obnašanje v prihodnosti. Sprememb pa seveda ni mogoče doseči samo s komuniciranjem, upoštevati je treba vzgibe, ki vplivajo na vedenje ljudi. Pomembni pa so tudi številni posamezniki, skupine ali organizacije, ki lahko s svojim ravnanjem pripomorejo k uresničevanju ciljev kampanje, pa tudi k dolgoročnejšemu reševanju manjših ali večjih problemov. Odločilno je, da jih znamo prepoznati in vključiti v kampanjo. 6. Kampanja zahteva strateško upravljanje. Kampanja zaradi svoje obsežnosti in kompleksnosti zahteva integrirano in celovito vodenje Še tako dobra strategija ni zagotovilo za uspeh, ključna je dobra implementacija načrtovanega, ki se zna prilagajati trenutnim razmeram in odzivom javnosti. Izvedba komunikacijske strategije zahteva konsistentnost, dobro organiziranost in precej discipline tako naročnikov kot izvajalcev. 7. V komunikacijski kampanji spoštujemo strokovna in etična načela. V kampanji spoštujemo načela integriranosti, proaktivnosti, strateške naravnanosti, odgovornosti za rezultate, etičnosti in družbene odgovornosti. Integriranost razumemo kot vključevanje in povezovanje vseh akterjev, s katerimi načrtujemo in uresničujemo komunikacijske aktivnosti ter v dogovoru usklajujemo interese. Proaktivnost usmerja naš pogled in ravnanje v prihodnosti ter preprečuje, da bi ravnali samo obrambno. Strateško načrtovanje in vodenje omogočata preglednost, pripomoreta k boljšim odločitvam, zavezujeta k odgovornosti. Odgovornost za rezultate narekuje redno preverjanje uspešnosti in učinkovitosti na vseh stopnjah kampanje. Vse, kar v kampanji rečemo in naredimo, mora biti v skladu z etičnimi in družbenimi normami. 8. Z merjenjem, analiziranjem in vrednotenjem dobimo kakovostne podatke. Merjenje, analiziranje in vrednotenje podatkov, informacij in rezultatov mora biti redni sestavni del vsake kampanje. Z začetnim raziskovanjem pridobimo bistvene podatke za načrtovanje. Med izvedbo preverjamo odzive javnosti in aktivnosti ustrezno dopolnjujemo ali prilagajamo dogajanju in odzivom. Analiziranje in vrednotenje rezultatov po koncu kampanje pokaže, kakšna je bila vrednost komuniciranja ter kaj smo s kampanjo dosegli za organizacijo in širše okolje. 9. Odgovorni smo za rezultate kampanje. Uspeh kampanj ni vedno odvisen samo od komuniciranja. Na védenje, mišljenje in obnašanje javnosti vpliva vrsta subjektivnih dejavnikov (zanimanje, hotenje, navade), pa tudi dejavnikov iz okolja (poročanje medijev, vpliv mnenjskih voditeljev, institucionalne spremembe), na katere pogosto nimamo vpliva. Ob koncu kampanje moramo ugotoviti, kaj smo s kampanjo dosegli. Z vrednotenjem potrdimo rezultate ter izkažemo strokovnost in odgovornost do naročnikov in okolja. 10. Vsaka kampanja je vir znanja in izkušenj. Iz vsake kampanje, dobre ali slabe, se lahko učimo. Slaba opozarja, česa ne bi smeli narediti. Dobra je zgled, na katerem gradimo nove kampanje, referenčni primer za druge izvajalce, dobro študijsko gradivo za študente in raziskovalce. Po končani kampanji čim več načrtov, gradiv in ocen arhivirajmo, da jih bomo lahko čez čas spet uporabili ali jih ponudili mlajšim kolegom za zgled ali v pomoč. Dobre kampanje lahko predstavimo na strokovnih srečanjih, jih pošljemo v strokovno presojo kateremu od strokovnih društev, ki se zavzema za dvig profesionalnih standardov, ali ponudimo v obravnavo študentom. Vodnik za komunikatorje V odkljuknici so zbrana ključna vprašanja, ki bi si jih moral postaviti vsak komunikator pred strateškim načrtovanjem in upravljanjem ne glede na vrsto ali naravo projekta. Velja tudi za kampanje. Sestavljena je tako, da vas odgovori na zastavljena vprašanja vodijo skozi vse pomembne faze v komunikacijskem procesu. Faza v procesu Ključna vprašanja Opredelitev problema Kaj je dejanski problem/tema obravnave? Kako k njegovi rešitvi pripomoremo s komuniciranjem? Kakšni so vzroki za nastanek problema? SITUACIJSKA ANALIZA Koga problem vključuje in zadeva? Kako? Ali je odločitev za kampanjo prava odločitev za rešitev problema? Pregled déležnikov Kdo so déležniki organizacije? Koga naš problem zadeva? Katere so glavne javnosti? Katere so primarne in katere sekundarne javnosti? Opredelitev ciljnih javnosti Kakšne so njihove značilnosti? Kakšno je njihovo poznavanje tematike? Kakšen je njihov odnos do problema? Kakšne so njihove potrebe/pričakovanja? Kaj želi organizacija doseči v teh javnostih? Kako te javnosti lahko dosežemo (komunikacijski kanali, orodja)? Raziskava okolja Kakšni podatki so nam na voljo v zvezi s problemom? Kako na problem/temo gleda in vpliva interno in eksterno okolje? Ali lahko uporabimo izkušnje iz katere od sorodnih kampanj? Postavitev merljivih ciljev Kakšni so organizacijski nameni? Kako s komunikacijskimi cilji podpremo organizacijske namene? Kaj je cilj komunikacijskih aktivnosti? Kakšne spremembe želimo doseči – mnenjske, vedenjske? Katere ciljne skupine/podskupine želimo doseči? Zakaj prav te? NAČRTOVANJE Kakšne rezultate/učinke želimo doseči in kaj pričakujemo? V kakšnem času želimo doseči rezultate? Kako bomo rezultate merili? Opredelitev strategije Katero komunikacijsko(-e) strategijo(-e) bomo izbrali? Opredelitev vsebin in sporočil Kakšna bo vsebina sporočil? Za katere komunikacijske aktivnosti se bomo odločili? Katera so primarna in katera sekundarna sporočila? Kakšna sporočila bomo izbrali glede na komunikacijske cilje in ciljne javnosti? Kakšne argumente bomo uporabili glede na ciljno javnost in njen odnos do teme? V kakšnem tonu bomo komunicirali? Racionalnem, emocionalnem, prepričevalnem? Ali so oblika, stil, jezik, slike primerni za izbrano ciljno skupino? Opredelitev komunikacijskih kanalov/ orodij Kateri so najprimernejši komunikacijski kanali za izbrano javnost? Katera komunikacijska orodja bomo uporabili? Zakaj prav ta? Katere so morebitne ovire pri izpeljavi? Kako jih bomo premagali? Kaj kažejo sprotni rezultati? Kaj lahko popravimo in kako? Kadrovski, časovni in finančni načrt Kdo je odgovoren za izpeljavo kampanje in kdaj? Kdo nam lahko pomaga? Kakšna je časovnica kampanje? IZVEDBA Koliko denarja imamo na voljo? Kje bomo pridobili dodatna sredstva, če bo treba? Kaj kažejo sprotni rezultati ? Kaj lahko popravimo in kako? Operativni načrti Kako bomo načrtovane aktivnosti izvajali? V kakšnih časovnih okvirih? Vmesno merjenje in ocenjevanje Kako bomo merili vmesne rezultate aktivnosti? Kako jih bomo uporabili? Prilagajanje Ali kampanja poteka po načrtih? Ali so potrebne prilagoditve? Konflikt, kriza Ali smo pripravljeni za primer nepredvidenega konflikta ali krize? Katere so možne krizne/konfliktne situacije? Kako bomo ukrepali? Kdo je odgovoren? VREDNOTENJE Kateri so glavni elementi kriznega komunikacijskega načrta? Zasledovanje, analiziranje, vrednotenje aktivnosti, rezultatov in učinkov Kakšna je situacija po kampanji? Ali smo dosegli zastavljene programske cilje? Kaj bomo storili, če ciljev nismo dosegli? Kako bomo izmerili rezultate? Kakšni so drugi učinki naših aktivnosti? Namenski, nenamenski? Ali je kampanja pomagala k uresničitvi organizacijskih ciljev? Ali je imel program tudi druge, širše družbene vplive? Katere in zakaj se nam zdijo pomembni? Komu bomo poročali o rezultatih? Kakšna je ocena dosežkov glede na vložena sredstva? Kaj je delovalo in kaj ne? Ali bi morali kaj spremenili, zakaj in kako? Kaj smo se iz kampanje naučili? Arhiviranje Katere dokumente in fizične dokaze je vredno spraviti v arhiv? Ali bodo poročilo o kampanji in gradiva na voljo za zunanje interesente? Kje in na kakšnen način? © Avtorske pravice ima GV Založba, d. o. o. Kopiranje oziroma razmnoževanje brez pisnega dovoljenja GV Založbe je prepovedano.
© Copyright 2024