1
2
„Varuhove ugotovitve na
področju duševnega zdravja“
Konferenca Izzivi sobivanja, Hotel Brdo, 14. 4. 5015
Vlasta Nussdorfer
Varuhinja človekovih pravic
3
1. UVOD
Socialna
varnost
pozornosti.
zahteva
vse
več
4
• Finančna kriza je vplivala na vse večjo
socialno krizo, sledili so veliki posegi v
sistem socialnega varstva, zlasti na
področju uveljavljanja pravic iz javnih
sredstev, pa tudi na področju socialnih
zavarovanj.
5
• Velike zakonodajne spremembe so
uveljavile tudi nov pristop države k
razreševanju
socialnih
vprašanj
posameznikov. Pogosto se izkaže, da je
pomoč po svoji naravi le posojilo.
• Najbolj ogrožene so ranljive skupine, kot
so starejši, invalidi, otroci pa tudi
posamezniki s težavami v duševnem
razvoju.
6
• Država se je leta 2008 vendarle odzvala
na pogosta opozorila, zlasti nevladnih
organizacij, da je treba področje
duševnega zdravja tudi zakonsko urediti.
7
• Strah
pred
sistemskimi
kršitvami
človekovih pravic je botroval včasih tudi
prepodrobnemu
in
administrativnemu
normativnemu
urejanju
posameznih
postopkov v zakonu o duševnem zdravju,
ki smo ga dobili sredi leta 2008.
8
• Ministrstvo za zdravje je že pred leti
oblikovalo strokovno skupino, ki naj bi
pripravila predlog sprememb omenjenega
zakona, a predlogi so očitno romali v
predal.
9
• Bojimo se, da področje duševnega zdravja
tudi v bližnji prihodnosti ne bo med
prioritetami Ministrstva za zdravje.
10
2. VSEBINA VARUHOVEGA DELA
• Varuh prejme letno nekaj deset pobud, ki se
nanašajo na izvajanje Zakona o duševnem
zdravju; v zvezi s sprejemom na zdravljenje brez
privolitve, sprejemom v varovani oddelek
socialnovarstvenega zavoda, glede na bivalne
razmere,
obravnavo,
oskrbo
in
odnos
zdravstvenega ter drugega osebja do pacientov.
11
• Varuh je na podlagi zakona iz leta 2006
prevzel
tudi
naloge
državnega
preventivnega mehanizma. Skupaj z
nevladnimi organizacijami obiskuje kraje,
kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je
omejena svoboda gibanja. Mednje sodijo
tudi psihiatrične bolnišnice in socialno
varstveni zavodi (posebni SVZ in domovi
za starejše).
12
• Ugotavljamo, da institut zastopnika pravic
oseb na področju duševnega zdravja, v
domovih za starejše in v posebnih
socialno varstvenih zavodih še ni povsem
zaživel.
• Glede zastopnikov je stanje boljše v
psihiatričnih bolnišnicah.
13
• Malo pobud pa je od uveljavitve ZDZdr
Varuh prejel glede izvajanja nadzorovane
obravnave.
14
• Še vedno ni sprejet nacionalni program
varovanja duševnega zdravja, tako
nimamo sprejete strategije razvoja niti
akcijskega načrta za varovanje duševnega
zdravja.
Resolucija
o
nacionalnem
programu socialnega varstva za obdobje
2013 do 2016, sprejeta lani, ne more
nadomestiti nacionalnega programa, s
katerim država zamuja že več kot 5 let.
15
• Revščina povečuje tveganje za duševne
motnje.
• Vedno več pobudnikov Varuhu piše, da so
v situaciji, iz katere ne vidijo več izhoda.
16
• Potrebovali
bi
psihiatrično
oz.
psihoterapevtsko pomoč. Ta pa povsod v
Sloveniji ni enako dostopna.
• Marsikdo
nima
več
zdravstvenega zavarovanja.
urejenega
17
• Srečevali smo se s primeri samostojnih
podjetnikov, ki so jim bile pravice iz
obveznega zdravstvenega zavarovanja
zadržane
kot
nerednim
plačnikom
prispevkov in z dolgotrajno brezposelnimi,
ki niso bili več upravičeni do nadomestila
za brezposelnost, po novi socialni
zakonodaji pa tudi ne do denarne socialne
pomoči in s tem tudi ne do plačila
prispevka za obvezno zdravstveno
18
zavarovanje.
• Osebe z dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju oziroma z duševnimi
motnjami so pogosto v začaranem krogu.
• Menimo, da je lahko osebam s hujšimi
duševnimi
motnjami
pri
ponovnem
vključevanju v veliko pomoč, če se
vključijo v obravnavo v skupnosti.
19
• Pomen nevladnih organizacij.
• V Sloveniji še vedno nimamo posebnega
pedopsihiatričnega oddelka, zato so otroci,
ki potrebujejo zdravljenje na varovanem
oddelku, nameščeni skupaj z odraslimi.
20
• Med obravnavanimi pobudami so bile tudi
pobude svojcev oseb z duševno motnjo.
21
3. SKLEPNO
• Slovenska družba se še ni otresla strahu
pred drugačnostjo in strahu pred
neznanim
• Bojim se, da bo to breme v prihodnosti še
težje, če nanj ne bomo glasno opozarjali.
22
Izzivi sobivanja nam dajejo možnosti izbire
in dostopnosti do različnih oblik pomoči oz.
storitev ali programov (institucionalno
varstvo, bivanje v skupnosti ob ustrezni
podpori).
Pomen, ki ga imata destigmatizacija in
detabuizacija duševnih motenj za uspešno
sobivanje v skupnosti.
23
Hvala za pozornost.
24
www.varuh-rs.si
[email protected]
080 15 30
25