Ugotovitve varuha človekovih pravic na področju duševnega zdravja
1 2 „Varuhove ugotovitve na področju duševnega zdravja“ Konferenca Izzivi sobivanja, Hotel Brdo, 14. 4. 5015 Vlasta Nussdorfer Varuhinja človekovih pravic 3 1. UVOD Socialna varnost pozornosti. zahteva vse več 4 • Finančna kriza je vplivala na vse večjo socialno krizo, sledili so veliki posegi v sistem socialnega varstva, zlasti na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, pa tudi na področju socialnih zavarovanj. 5 • Velike zakonodajne spremembe so uveljavile tudi nov pristop države k razreševanju socialnih vprašanj posameznikov. Pogosto se izkaže, da je pomoč po svoji naravi le posojilo. • Najbolj ogrožene so ranljive skupine, kot so starejši, invalidi, otroci pa tudi posamezniki s težavami v duševnem razvoju. 6 • Država se je leta 2008 vendarle odzvala na pogosta opozorila, zlasti nevladnih organizacij, da je treba področje duševnega zdravja tudi zakonsko urediti. 7 • Strah pred sistemskimi kršitvami človekovih pravic je botroval včasih tudi prepodrobnemu in administrativnemu normativnemu urejanju posameznih postopkov v zakonu o duševnem zdravju, ki smo ga dobili sredi leta 2008. 8 • Ministrstvo za zdravje je že pred leti oblikovalo strokovno skupino, ki naj bi pripravila predlog sprememb omenjenega zakona, a predlogi so očitno romali v predal. 9 • Bojimo se, da področje duševnega zdravja tudi v bližnji prihodnosti ne bo med prioritetami Ministrstva za zdravje. 10 2. VSEBINA VARUHOVEGA DELA • Varuh prejme letno nekaj deset pobud, ki se nanašajo na izvajanje Zakona o duševnem zdravju; v zvezi s sprejemom na zdravljenje brez privolitve, sprejemom v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, glede na bivalne razmere, obravnavo, oskrbo in odnos zdravstvenega ter drugega osebja do pacientov. 11 • Varuh je na podlagi zakona iz leta 2006 prevzel tudi naloge državnega preventivnega mehanizma. Skupaj z nevladnimi organizacijami obiskuje kraje, kjer so ali bi lahko bile osebe, ki jim je omejena svoboda gibanja. Mednje sodijo tudi psihiatrične bolnišnice in socialno varstveni zavodi (posebni SVZ in domovi za starejše). 12 • Ugotavljamo, da institut zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v domovih za starejše in v posebnih socialno varstvenih zavodih še ni povsem zaživel. • Glede zastopnikov je stanje boljše v psihiatričnih bolnišnicah. 13 • Malo pobud pa je od uveljavitve ZDZdr Varuh prejel glede izvajanja nadzorovane obravnave. 14 • Še vedno ni sprejet nacionalni program varovanja duševnega zdravja, tako nimamo sprejete strategije razvoja niti akcijskega načrta za varovanje duševnega zdravja. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013 do 2016, sprejeta lani, ne more nadomestiti nacionalnega programa, s katerim država zamuja že več kot 5 let. 15 • Revščina povečuje tveganje za duševne motnje. • Vedno več pobudnikov Varuhu piše, da so v situaciji, iz katere ne vidijo več izhoda. 16 • Potrebovali bi psihiatrično oz. psihoterapevtsko pomoč. Ta pa povsod v Sloveniji ni enako dostopna. • Marsikdo nima več zdravstvenega zavarovanja. urejenega 17 • Srečevali smo se s primeri samostojnih podjetnikov, ki so jim bile pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane kot nerednim plačnikom prispevkov in z dolgotrajno brezposelnimi, ki niso bili več upravičeni do nadomestila za brezposelnost, po novi socialni zakonodaji pa tudi ne do denarne socialne pomoči in s tem tudi ne do plačila prispevka za obvezno zdravstveno 18 zavarovanje. • Osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju oziroma z duševnimi motnjami so pogosto v začaranem krogu. • Menimo, da je lahko osebam s hujšimi duševnimi motnjami pri ponovnem vključevanju v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti. 19 • Pomen nevladnih organizacij. • V Sloveniji še vedno nimamo posebnega pedopsihiatričnega oddelka, zato so otroci, ki potrebujejo zdravljenje na varovanem oddelku, nameščeni skupaj z odraslimi. 20 • Med obravnavanimi pobudami so bile tudi pobude svojcev oseb z duševno motnjo. 21 3. SKLEPNO • Slovenska družba se še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim • Bojim se, da bo to breme v prihodnosti še težje, če nanj ne bomo glasno opozarjali. 22 Izzivi sobivanja nam dajejo možnosti izbire in dostopnosti do različnih oblik pomoči oz. storitev ali programov (institucionalno varstvo, bivanje v skupnosti ob ustrezni podpori). Pomen, ki ga imata destigmatizacija in detabuizacija duševnih motenj za uspešno sobivanje v skupnosti. 23 Hvala za pozornost. 24 www.varuh-rs.si [email protected] 080 15 30 25
© Copyright 2024