Od zgodbe do doživetja Pripovedništvo in organizacija dogodkov Žiga Novak, doživljajski inžiniring s.p. Osebno ozadje • Študij političnih ved v Ljubljani, Bostonu in Londonu (MSc) • Projektni vodja na The Slovenia Times (Guest Star Awards) • Svetovalec za turizem in organizacijo dogodkov – – – – Vzpostavljanje MICE segmenta pri Postojnski jami Koordinator projekta Park Vojaške Zgodovine v Pivki Doživljajski projekti (animacija za STO na sejmu IMEX) Podjetje MICE d.o.o., trženje prostora in storitev, www.mice.si • Od “zgodbe do doživetja” je nastala na Leeds Metropolitan University; predstavitev na UK Centre for Event Management Generalna opažanja • Brisanje meja med organizacijo dogodkov in turizmom; še posebej na področju poslovnega turizma • Zgodbe in doživetja sta dve ključni besedi tako pri organizaciji dogodkov kot v turizmu. • Toda kaj te dve besedi res pomenita? – Nimamo definicij – Ne poznamo povezave med zgodbo in doživetjem – Nimamo teoretičnega znanja in modelom, s katerimi bi lahko izboljšali naše dogodke Cilj predstavitve • Predlog t.i. pripovednega in doživljajskega obrata v načinu razmišljanja • Kako? – Definirati zgodbo in pojasniti povezavo z izjemnim doživetjem – Konceptualizacija dogodka kot “pripovednega performansa”, ki teži k izjemnim doživetjem za goste – Pokazati praktični pomen pripovednega in doživljajskega načina mišljenja za organizatorje dogodkov – aplikacija zakona dobre zgodbe za organizacijo dogodka • Poudarek je na dogodkih, ki skušajo prepričati Temeljnost pripovedništva • Vsi ljudje smo v osnovi pripovedovalci in vsa človeška komunikacija je v temeljih pripovedovanje zgodb • Ljudje kot “homo fabulans” (Currie 1998) • Ljudje kot “homo narrans” (Fisher 1962) • “Ni bolj temeljnega načina spoznanja kot skozi zgodbo.” (Hughes) • “To kar smo postanemo tako da pripovedujemo zgodbe o našem življenju in živimo zgodbe, ki jih pripovedujemo.” (Ed Bruner 1994: 53) Zakon dobre zgodbe - uvod • Dar dobrega pripovedništva je človeška univerzalija, ki je globoko vsidarna v človeški um, podobno kot nekateri lingivisti trdijo za slovnico • Z drugimi besedami, koncept dobre zgodbe je že v nas, zato dobro zgodbo tudi hitro prepoznamo • To je prvič dokazal ruski folklorist Vladimir Propp (1928) – Propp predlaga koncept pripovedne sheme po katerem junak nekaj želi, vendar tega ne more takoj dobiti. Rezultat je konflikt, ki je osnova dobre zgodbe. • Zakon dobre zgodbe je kasneje predlagal tudi Joseph Campbell – Junak s tisoč obrazi (1948) – George Lucas mu je priznal svoj dolg • Njuno delo nadaljuje hollywoodski producent Chris Vogler Common sense ali ZDZ? • Zakon dobre zgodbe je vgrajen v nas, zato nikakor presenečenje, da organizatorji dogodkov že dolgo uporabljamo prijeme, ki jih pisci in pripovedovalci pravljic in mitov uporabljajo od pradavnine. • Toda, samo intuicija nam ne more pomagati pri napredku v organizaciji dogodkov. Potrebujemo predvsem modele. • Organizatori dogodkov se lahko veliko naučimo iz pripovednega načina razmišljanja. Pripovedni obrat • V zadnjih letih je bilo toliko napisano na temo zgodb, da je filozof Jerome Bruner to opisal kot pripovedni obrat. • T.i. pripovedni obrat je viden v izobraževanju, psihologiji, turizmu, zgodovini, antropologiji, pravu in organizacijskih vedah. • Konkretni primeri so tudi festivali pripovedovanja zgodb, ki v ZDA in VB rastejo kot gobe po dežju. • Zakaj zdaj? – Postmoderna fragmentirana družba – Konstrukcija sebstva (self) je eden glavnih razlogov zakaj smo danes lovci na zgodbe (Ed Brunner) – Potreba po “očaranosti” (enchantment) – Gottdiener 1997 Sodobne raziskave • Kognitivna psihologija – Človeški spomin temelji na zgodbah (Roger Schank) • Organizacijske vede – Organizacije so pripovedni sistemi (Boje, 1991) – Organizacije lahko analiziramo kot predstave s teksti oziroma scenariji (Taylor 1990) • Menedžment – Zgodbe povečajo pozornost, vzpostavijo pričakovanje in ohranjajo spomin – Peter Orton (nekdaj scenarist v Hollywoodu, danes za IBM) – Poslovno planiranje je zelo podobno tradicionalnemu pripovedništvu – konflikt in razrešitev – Gordon Show (3M) – Pripovedništvo bo kmalu na Harvard Business School (Rolf Jensen, management consultant) Osnovne definicije • Razlika med pripovedjo (narrative) in zgodbo (story) je ključnega pomena (Abbott) – Zgodba je pred pripovedjo • Sestavljena je iz dogodkov in entitet – Pripoved • Reprezentacija dogodka ali serije dogodkov – Pripovedništvo • Povedati zgodbo skozi pripoved – Dogodek kot pripovedni tekst • Agent prek pripovednega teksta pove zgodbo skozi določen medij (govor, slike, zvok etc) – Mieke Bal – Dogodek = (pripovedna) Predstava • Teater je najbolj sofisticiran pripovedni mehanizem ZGODBA JE INPUT IN OUTPUT DOGODKA Konec akta 1 - odmor • Poleg pripovednega se dogaja tudi t.i. “performans” obrat (performative turn) • Gofmann, 1959 – The Presentation of Self in Everyday Life • Pine and Gilmore (1999) sta teater uporabila ne samo kot metaforo, temveč kot splošen poslovni model • Richard Schechner – strokovnjak za performans – Razlikuje dramo, scenarij, teater, in performans – Performans je celotna konstelacija dogodkov, večinoma neopaznih, ki se zgodijo medtem ko prvi obiskovalec stopi na prizorišče in poslednji oddide • Dogodek kot performans – dramaturški model – Gledalci kot spect-actors – Menedžer je režiser, osebje so igralci, scenarij je celotni načrt dogodka, obveznosti zaposlenih so vloge Zgodba/pripoved na dogodku • Dogodek je zgodba v realnem času – Razlike med zgodbo in samim življenjem praktično ni (Abbott 33) • Toda dogodek je tudi pripoved – Dogodki so tudi teksti za predstavo, ki komunicirajo institucionalne oziroma korporativne zgodbe – Dogodek lahko po koncu postane pripoved, manjši dogodki postanejo pripovedi še preden je celotnega dogodka konec – Klasična pripoved je pogosto del dogodka (video program, govor o razvoju produkta, prihod slavne osebnosti) – Pri nekaterih dogodkih (incentive, računalniške igre) imamo istočasno elemente zgodbe in pripovedi Retorična moč pripovednega teksta • Ključna retorična moč je v podajanju resnice in vzpostavljanju skupnega razumevanja - identifikaciji • Pripoved komunikatorju omogoča, da se dotakne mnogo širšega občinstva kot s tehničnim argumentom (Kelly and Zak) • Učinkovitost pripovedne tehnike v fragmentirani družbi temelji na identifikaciji, ki je osnova za to, da ljudje sprejmejo zgodbe (Fisher 1962) • Fisher ima pripovedno paradigmo sicer za sintezo dveh vej retorične teorije – argumentativne, ki skuša prepričati z argumenti, in estetično-literarne, ki skuša prepričati z užitkom • Slednja je morda celo bolj pomembna... Anatomija užitka • Predpostavke – Dober pripovedni tekst prinese užitek – Anatomija užitka ima svoja globoko vsidrana pravila – Pripovedni tekst za dogodek mora slediti anatomiji užitka • In kaj je dober tekst? “Dober tekst omogoči simpatičnemu junaku, da premaga serijo težkih, na videz nepremagljivih ovir in doseže željeni cilj” (Michael Hauge) – To je najbolj osnova različica zakona dobre zgodbe • In kdo je junak? – Najbolje če je celo občinstvo ena velika junaška skupina Zakon dobre zgodbe - struktura • Vsak dogodek mora imeti svoj začetek, konec in cilj – Število aktov je lahko različno, toda vsak akt je simfonija s svojim začetkom, sredino in koncem, predvsem pa z vrhuncem, ki se zgodi tik pred koncem vsakega akta – Glavni vrhunec je tik pred koncem tretjega akta • Moja predpostavka je, da bo dogodek organiziran po tem principu bolj učinkovit tudi če poleg identifikacije ni drugega sporočila (ljudje si tak dogodek v vsakem primeru lažje zapomnijo, povejo o njem naprej in delujejo v skladu s sporočilom) • “Kadar je doživetje iz preteklosti pametno indeksizirano, ga lažje potegnemo na plan v razumevanju sedanjosti” (Shank 9) Zakon dobre zgodbe - tema • Tema je intelektualna abstrakcija in jo lahko definiramo kot idejo, ki združuje strukturo; • Tematiziranje je eden glavnih predlogov Pine and Gilmore v knjigi The Experience Economy – 1999 – Rainforest Cafe, Disneyland (tematski park) • Tema sicer ni pripoved, vendar pa je dobro ozadje za pripovedovanje zgodb – Pogosto sicer storimo napako, da se potrudimo z aranžiranjem prostora ali postavimo temo z vabilom, za pripoved pa nam zmanjka energije in domišljije ZDZ- Motivacija in konflikt • Pripoved je struktura, ki je usmerjena k cilju – za to pa je nujno potrebna motivacija – Konflikti so temeljnega pomena za pripoved; ne gre samo za junake, temveč tudi za vrednote, ideje, občutke, poglede • Na bolj formalnih dogodkih, konflikti niso vedno enostavni. Toda... – Konflikt se lahko vnese v obliki komedije (izgubil se je pomemben rekvizit, pomemben gost se ne more udeležiti) – Uvoz konflikta skupaj s slavno osebnostjo, ki se udeležuje prireditve – Uvoz konflikta prek težke ali negotove naloge (metanje na koš; Guinessovi rekordi) – Glasovanje na dogodkih ima nekatere elemente konflikta ZDZ - Napeto pričakovanje in zaključek • Pripoved mora biti po definiciji napeta – Vse dobre pripovedi katerekoli dolžine so verige napetega pričakovanja in presenečenj, ki nas ohranjajo v stanju neučakanosti, čudenja in delnega posredovanja užitkov (Abbott 53) • Zaključek se dogaja na dveh nivojih – Zaključek na ravni pričakovanj, ki jih moramo zadovoljiti – toda občinstvo še zmeraj pričakuje presenečenja – Zaključek na ravni vprašanj, ki jih moramo odgovoriti – občinstvo pričakuje kredibilne odgovore • Osrednji pomen presenečenja – Jerome Bruner učinkovito presenečenje opiše kot osrednji znak dobre kreative ZDZ - Liki in pripovedovalec • Identifikacija z liki – Vsaj začasna identifikacija je nujna, da bi občinstvo, ki samo ni udeleženo v konflikt, začutilo nekaj napetega pričakovanja. Ponavadi je glavna identifikacija z glavnim junakom, lahko pa tudi z drugimi (npr eden izmed njih je izpostavljen) • Pripovedovalec – Pripovedni glas je pomemben faktor pri ustvarjanju zgodbe – V kontekstu dogodkov je pripovedovalec lahko junak pripovednega teksta ali pa kot eden drugih arhetipskih likov prevzame kakšno drugo psihološko in dramatično funkcijo • Pripovedovalec je znana osebnost – Na dogodkih se znanih osebnosti pogosto poslužujemo kot mehanizma identifikacije – So možna npr tudi presenečenja – pripovedovalec iz vrst zaposlenih bije konflikt s funkcijo vodenja cel čas prireditve? Zakon dobre zgodbe - Arhetipi • Arhetipe, starodavne vzorce osebnosti, je prvi definiral Carl Jung • Arhetipi imajo v pripovedi začasne funkcije; lahko jih razumemo kot maske, ki jih nosijo junaki – – – – – Junak – najbolj aktiven Mentor – ima mnogo obrazov, ponavadi pomaga junaku Varovalci prehodov – niso glavi anti-junak (inovacije na vratih) Glasnik – prinesejo izzive in spremembe, ponavadi konec akta 1 Shapeshifter – katalizator sprememb. Ponavadi ga najdemo na relacijah moški-ženska, lahko pa tudi pri drugih likih; – Senca – glavna opozicija junaku, zelo nevaren; zunanje sence morajo biti ubite, notranje utišane. Senca je lahko npr strah! – Trickster (norček?) – izzove zdav smeh, prinaša težave kot cilj sam po sebi (lahko igra pomembmo animatorsko vlogo) Odmor 2 - Modeli dobre zgodbe • Enostavni model; skoraj vsi raziskovalci se strinjajo, da ima zakon dobre zgodbe naslednji enostavni format • • • • • Uvod v okolje in like Pojasnilo o stanju zadev in začetek dogodka Čustveni odziv protagonista in izjava o ciljih Komplikacije in konflikt Razrešitev konflikta in reakcije • Voglerjev model “Junakovega popotovanja” – bazira na Proppu in Campbellu; Kompleksen, vendar zelo hvaležen model, ki ga lahko apliciramo ne samo na dogodke, temveč na življenje v celoti – “Lepota modela junakovega popotovanja je v tem, da ne pojasni samo vzorce iz pravljic in mitov, temveč je tudi natančnen načrt teritorija, ki ga posameznik mora prepotovati, da postane pisec ali pravzaprav kar človeško bitje” (Vogler 298) Anatomija užitka - Doživetje • Kakšen užitek nam da dobra zgodba? – Vzbujanje in zadovoljevanje užitkov in pričakovanje nagrad, ki jih ustvarja sprotno odvijanje diskurza se dogaja v vseh oblikah človeške komunikacije (Burke) – Pripovedi nam s svojo similacijo življenja in ritmično prezenzacijo dajejo užitek (Robinson 2002) – Močnejša kot je želja po doseženem cilju, bolj kot je kriza zapletena, večji kot so nesporazumi in trenutki sramotni, bolj bo občinstvo uživalo (Hiltunen) Osnova doživetja: čustva • Pripoved in čustva sta seveda neločljivo povezana – V pripovedi je naše razmišljanje neločljivo povezano z čustvi, ki smo jih ustvarili med potovanjem (Abbott). – Dr Larry Cahill je na podlagi 40 letnega raziskovanja potrdil, da možgani bolje shranjujejo spomin na čustvene dogodke zaradi strukture mandljeve oblike, ki se ji reče amygdala. – Daniel Schacter v svoji knjigi V iskanju spomina poroča o laboratorijskem raziskovanju, ki je dokazalo, da je natačnost spomina povezana s čustvenimi dogodki ne glede na to ali so bili pozitivni ali negativni. Iz zgodovine doživetja: katarza • ARISTOTEL – Katarza je povezana s strukturo zgodbe • Katarzo moramo razumeti skozi strah in sočutje • Katarza je povezana z osebami in neznankami • Strah in ciljno delovanje sta tesno povezana – Sočutje – reakcija na nezasluženo trpljenje – Hamarthia – nezasluženo trpljenje je pogosto posledica usodne zmote, ki obenem omogoča prepoznanje in obrat • HILTUNEN – Njegova teorija užitka je sestavjena iz štirih dimenij • Afektivna – empatija • Moralna – nezasluženo trpljenje • Intelektualna – skrivnostnost, realistično presenečenje, kredibilnost, logika • Simbolična – psihološka vrednost junakovega potovanja Teorija izjemnega doživetja • Doživetje kot zavest je pogosto begajoča, nezaznamovana, nepovezana in potrebuje nekoliko “prebijanja skozi” (working through – Freudova fraza), refleksijo ali pa samo čas preden je lahko artikulirana v zgodbi. • Poznamo veliko teorij izjemnega doživetja – Pine in Gilmore – kontroverzna pisca, ki pa podajata zelo zanimiv model doživetja – V osnovi predlagata koncept doživetja s štirimi dimenzijami, odvisno od tega kako doživetje rangiramo na dveh oseh • Absorbiranje - Potopitev • Pasivno - Aktivno Pine in Gilmore, 1999 • izjemna doživetja so blizu tako imenovane “sladke točke” (sweet spot) – vključujejo elemente vseh štirih dimenzij • pripovedni performansi torej ne morejo postati izjemno doživetje, če občinstvo ne dobi aktivne vloge • aktivna vloga občinstva je sicer možna na več načinov (npr tudi glasovanje), pri čimer pa je koncept igre daleč najpomembnejši; IZJEMNO DOŽIVETJE = PRIPOVEDNI PERFORMANS + IGRA Igra (play in game) • Presenetljivo neraziskano področje v kontekstu turizma in organizacije dogodkov – Igra je definirana kot stanje zavesti, v katerem je akterjeva zmožnost igranja enaka potrebi po igri v okolju – Igra je akcija, ki generira akcijo – Igra izhaja iz koncepta možnega • Slovenski jezik ne ločuje med game in play – Game je institucionalizirana igra, katerih poznamo tri vrste (Csiksentmihalyi in Bennet) • Igre na srečo • Strateške igre • Igre veščin • Igra je neresna zadeva, ki pa igralca popolnoma prevzame (Huizinga) Igranje s pripovedjo • Igra in občinstvo – Z uveljavljem igre na dogodkih moramo ponovno premisliti vlogo občinstva; ljudje z igro lahko so-ustvarjajo zgodbo (spect-actors) – “Občinstvo ni skupina opazovalcev ampak so aktivni udeleženci v ustvarjanju pomena” (Fisher) • Igra in pripoved – V teatru in filmu preigravanje opcij ponuja užitek – Kincaid (2002) trdi, da je dobra pripoved uravnotežena med tem kaj občinstvo upa, da se bo zgodilo in med strahom, kaj se bo zgodilo. – “...najboljša ponudba v tematskih parkih bo tista, ki bo omogočila celotnim družinam, da postanejo junaška skupina (Hiltunen) – Doživetja torej temeljijo tudi na tem, da soustvarjamo zgodbe • Igra in multimedia – Pisci računalniških iger iščejo ravnotežje med igro, pripovedjo in zgodbo Igra in ritual • Igra in mnogo skupnih lastnosti z rituali - čustveno nabitimi dogodki, ki imajo vse dimenzije P&G • Igra je pogosto celo del starodavnih ritualov • Schechnerjeva definicija performansa – Performans je ritualno vedenje, ki ga prežema igra • Performans, ki združuje pripoved in igro je torej konceptualno zelo blizu ritualu... • Ni naključje, da so rituali tisti dogodki, v življenju, ki nas najbolj zaznamujejo in nas spremenijo (srečanje s smrtjo in ponovno rojstvo) • Prav tako ni naključje, da je rafting (eden globalno najuspešnejših poslovnih produktov med dogodki) kar nekaj ljudi analiziralo kot skoraj religiozno izkušnjo.... Nazaj k pripovedi... • Zgodbe, ki jih ustvari pripoved, ponovno postanejo material za pripovedi • Zgodb je neskončno, vse sporoča (Barthes) – Semiotika dogodka je sicer cilj, ki ga bo težko doseči – Nasprotujoče si pripovedi so povsod – Nad tekstom imam veliko moč (v njem beremo preveč in premalo) – Intertekstualnost (Kristeva) – tekste beremo na podlagi prejšnjih tekstov • Kot zaključek – Dogodek bo prinesel mnogo zgodb in mnogo pripovedi, toda v primeru izjemnega doživetja bo vaša pripoved verjetno osrednja. – Pripoved in doživetje pa lahko v kombinaciji pripomore tudi k ustvarjanju ali utrjevanju identitet, kar je eden osrednjih ciljev tako sodobnega marketinga kot upravljanja s človeškimi viri. Epilog • Junak mora domov prinesti eliksir (Vogler) • Če nima po vrnitvi v normalni svet kaj deliti z drugimi, potem ni pravi junak.... • Brez inovativnega poslovnega darila, ki ga nato podelijo z družino, prijatelji, sodelavci, gostje torej ne smejo domov... [email protected] 031 834 513
© Copyright 2024