Projekt
»KORAK K SONČKU«
Šol. leto: 2014/15
Sodelujoči:
- učenci OŠ Ljubo Šercer PPVI 1. in
2. skupina
- učenci 1. A in 1. C OŠ Zbora
odposlancev
1
Zakaj projekt »KORAK K SONČKU«?
"Celo življenje si boš grel roke ob ognju tvoje mladosti."
Giovanni Papini
Odrasli in otroci potrebujemo druženje, ljudi okrog sebe, ljudi, ki
nam obogatijo naš vsakdan. Nam obogatijo doživljanje trenutka,
nam prinašajo veselje in srečo. Brez tega smo sami, osamljeni,
manjka nam toplota, ki nam jo nudijo, toplota, ki jo začutimo v srcu
in nato še po celem telesu.
Zato smo se odločili, da si v tem šolskem letu ponudimo tega ognja
mladosti še več, da nam ga pomagajo ohranjati še nekateri drugi
učenci. Povabili smo učence iz sosednje šole Zbora odposlancev,
da nam pomagajo dodajati »polena«, ki dobro gorijo, sijejo in
grejejo. Prišli so zraven, prihajali so večkrat skozi celo šolsko leto.
In vsem nam je bilo lepo.
- učenci PPVI 1. In 2. skupina, učenci 1. A in 1. C OŠ Zbora
odposlancev
- učiteljice Lučka Hribar, Katja Gole Pucelj, Andreja Erjavec in
Ingrid Starc, Vera Stojanović
- vzgojiteljici Aleksandra Stijepič in Mirjam Kosten
- varuhinji Irena Bokan in Jožica Grmič
2
Prvi korak - prvo skupno druženje smo izvedli 26. 11. 2014. Učenci
PPVI 1 in 2 smo se spoznali z nekaterimi učenci OŠ Zbora odposlancev.
Obisk 1. A z učiteljico Lučko Hribar in vzgojiteljico Aleksandro Stijepić
ter 1. C z učiteljico Katjo Gole Pucelj in vzgojiteljico Mirjam Kosten smo
že težko pričakovali. Kot da bi vedeli, kako prijetno bo! Rdeči baloni in
veseli učenci smo šolsko knjižnico in telovadnico napolnili s sproščenim
smehom, iskrenimi besedami in nepozabnim druženjem. Kako hitro smo
se pomešali med seboj in se združili v eno sonce, ki je živo zažarelo v
sicer oblačnem dnevu! Njihovo darilce nam je pomagalo, da je žarelo še
naprej.
.
Veselili smo se novega sproščenega druženja, saj smo bili v
nadaljevanju mi povabljeni k njim, na njihovo šolo. Obljubili pa smo si, da
se bomo srečevali skozi vse šolsko leto 2014/2015.
Drugi korak - drugo skupno druženje z našimi novimi prijatelji, je bilo
kmalu za nami. Učenci PPVI 1 in 2 smo se v torek, 23. 12. 2014,
odpravili na obisk na sosednjo šolo, na OŠ Zbora odposlancev. Tam so
3
nas pričakali veseli učenci obeh prvih razredov, ki se letos spoznavajo z
nami. Tudi na obrazih njihovih učiteljic in vzgojiteljic je bil nasmeh in
zadovoljstvo, da se spet vidimo.
Spoznali smo njihovo šolo, razrede in nekatere druge prostore, v
katerih so vsak dan. Zapeli in zaigrali so nam pesmice, ki so se jih že
naučili. Naša Sara, ki je ravno ta dan praznovala svoj 18. rojstni dan, je
bila deležna še posebne pozornosti. Komaj je zadrževala solze, ko so ji
vsi skupaj s pesmijo zaželeli vse najboljše. In ji tudi stisnili roko, nekateri
pa jo tudi objeli.
Nato smo se skupaj družili, se pogovarjali in veliko smejali.
Učiteljice pa smo bile prav ganjene, ko smo videle, kako hitro se sklepajo
lepa prijateljstva. Ob sladkih prigrizkih in čaju je čas druženja še prehitro
minil. Prehitro smo šli v garderobe, se preobuli, oblekli, nato pa kar malo
žalostni odšli v svojo šolo. Čeprav imamo svojo OŠ Ljubo Šercer sicer
zelo radi, saj nam je tam lepo.
Kot se spodobi: tam smo pustili tudi darilo, naš izdelek, ki smo ga
izdelali pri delovni vzgoji. In seveda lično voščilnico z voščilom za vse
dobro v novem letu 2015. Ostala je želja, da pride trenutek novega
srečanja prav kmalu.
4
Spomini nanj so še danes tako sveži, da kar čutimo, kako smo bili
žalostni ob slovesu. Čas našega tretjega druženja je tako hitro minil. Pa
tako lepo smo se imeli skupaj!
Učenci 1. A z učiteljico Lučko Hribar in vzgojiteljico Aleksandro Stijepić
so bili na obisku pri nas, na naši OŠ Ljubo Šercer. Učenci posebnega
programa 1. in 2. skupine smo se z njimi družili na šolskem dvorišču, v
učilnicah na prostem. Koliko veselja se je razlegalo naokrog, ko smo si
izbirali najljubšega soseda na svoji desni, ko smo na prazen prostor
vabili prijatelje po posebnih lastnostih…Pa tudi Orffove instrumente smo
spoznavali in jih tudi uporabljali pri igrici EN, DVA, TRI. Brez našega
rdečega balona pa se vse skupaj sploh ne bi začelo. Zato je postal naš
zaščitni znak, ki nas povezuje.
Seveda smo našim prijateljem ponudili tudi naša šolska igrala. Kar
premalo je bilo gugalnic, toboganov in plezal. Še dobro, da imamo tudi
peskovnik z mivko. Tam jih je uživalo lahko več naenkrat.
5
Učenci 1.A in 1.B razreda OŠ Zbora odposlancev in učenci PP 1 in PP 2
OŠ Ljubo Šercer smo bili spet skupaj 25. maja. Istočasno smo se družili
z vsemi učenci naše šole in otroki vrtca Kekec.
25. maj je bil namreč na naši šoli poseben, res poseben dan. Imenoval
se je DAN MLADOSTI NA OŠ LJUBO ŠERCER. Kipenje mladosti,
radoživosti, veselja, radovednosti, ustvarjalnosti in še marsikaj, se je
čutilo od zjutraj pa vse do zaključka tematskega dne, ki je bil organiziran.
»Sončki« so se nam pridružili po malici. Po veselju ob snidenju smo se
razpršili po delavnicah, ki so bile že pripravljene. Kar deset smo jih imeli
na razpolago. Ker bi se težko odločili samo za eno, smo se udeležili
skoraj vseh. Najprej smo bili ribiči, lovili smo prav posebne ribe, na
poseben način. Pa ribiške palice so bile tudi posebne, takšne, naše.
Sami smo jih izdelali in opremili z magnetkom in kaveljčkom. Ribice pa
smo z njimi ujeli kar težko. Vendar smo bili z ulovom vseeno zadovoljni.
Potem smo ribice še slikali. S prstnimi barvami smo na pripravljene
barvne osnove nanašali svoje najljubše barve. Izdelki danes že krasijo
hodnik naše šole.
V sosednjem razredu smo si izdelali zapestnice, ki so sedaj naš najljubši
okras na roki. Kako so lepo pisane in roki se odlično prilegajo.
Uživali smo v bralnem kotičku. Tam smo se umirili in se predali domišljiji.
Podoživljali smo usode junakov, o katerih nam je knjižničarka brala.
Tudi brez risanja ni šlo. Risali smo risbe zelenic, ki služijo otrokom za
njihov prosti čas, za igro. Žal so mnoge spremenjene v parkirišča ali so
uporabljene za drugačen namen.
Deklice so nato odšle v kozmetični kotiček. Tam so si lahko lakirale
nohte. Potem pa so ugotavljale, katera ima najlepše.
Dečki so se pomerili še v športnih igrah. Poligon je ponujal izziv za
spretne in manj spretne učence. V sosednji učilnici pa smo si lahko
ogledali še potapljaško opremo in pravega potapljača.
Vsi zadihani in nasmejani smo se pojavili v šolski kuhinji, kjer je vse
učence čakalo sladko presenečenje. Vsak je dobil sladoled. Pa tudi brez
piškotkov in sadja ni šlo, saj na skrb za zdravje ne smemo pozabiti.
Škoda, da so učenci s sosednje šole pred plesno delavnico zapustili
našo šolo. Mudili se jim je na kosilo. Kako bi šele uživali pri plesu
ZUMBA!
Poslovili pa smo se težko, saj smo res že pravi prijatelji. Še pred šolo
smo se fotografirali, da bi bilo naše druženje daljše. Pa koliko rok je bilo
v zraku, ko smo si mahali v slovo. In si obljubili, da se letos še enkrat
srečamo.
6
7
In tako veselo smo šli proti zaključku druženja, ki je bilo na lep sončen
dan v juniju v mestni slaščičarni.
Teh lepih dogodkov ne bomo nikoli pozabili.
8