1. No category

OSEBNOSTNA RAST
Stvarstvo ima en sam namen, ustvarjanje ‘ivljenja, biti ‘ivljenje sámo
Vse, kar obstaja, je zavest
R
esni~no spoznanje, da nismo
to ‘ivljenje, temve~ ‘ivljenje
le izku{amo, je neprecenljivo.
Resni~no spoznanje, da nismo ~love{ko bitje, ki sku{a izkusiti duhovno dimenzijo, ampak duhovno bitje, ki izku{a ~love{ko dimenzijo, je neprecenljivo.« To sta le dve osebni izku{nji, ki
jih je avtor Rasto Fikfak strnil v knjigo
STVARSTVO je ZAVEST, ki izvira iz
BITI. @e po naslovu lahko sklepamo,
da je avtor knjigo namerno napisal tako, da je bralec ne more enostavno pospraviti v predal~ke svojega razuma,
vsebine zgolj ponoviti in zaklju~iti, da
nekaj ve, saj bi s tem, kot pravi avtor,
izgubil prilo‘nost za Pot.
Takoj, ko ‘ivimo ‘ivljenja
po tujem taktu, smo ‘e v
izhodi{~u izgubili
resni~nega sebe.
v tem, da prav potreba po odgovorih na
ta vpra{anja ustvarja tudi na{a prepri~anja, ki so najve~ja ovira, da bi na{li resni~nega sebe.
Kako bi pojasnili pojme iz naslova
knjige?
Vse, kar obstaja, je zavest. Vse je z vsem
povezano in vse so~asno vpliva na vse
in vse je v resnici eno. Vse, kar obstaja
na taki ali druga~ni ravni, sem imenoval
stvarstvo. Celotno stvarstvo izhaja iz
tega, kar v knjigi imenujem UM, Polje,
Matrica. Te izraze uporabljam, ker smo
se nanje deloma ‘e navadili. Izku{nja
lo~enosti je samo v UMu.
Zavest je vse, kar se na neki ravni
zaveda, nekaj ve in se vede. Zavest se
pojavlja v ne{tetih oblikah in gre skozi
Va{ namen je bralca usmeriti na lastno
pot iskanja resni~nega sebe. A vpra{anja, ki si jih postavlja vsak pri sebi, so
si vendarle zelo podobna, mar ne?
Vsi ljudje se na neki bolj ali manj zavedni
ravni spra{ujemo podobna vpra{anja.
Ne nujno vedno in povsod, a prej ko slej
se nam kak{no od teh vpra{anj pojavi v
zavesti. Vsi ljudje tako ali druga~e i{~emo odgovore nanje.
Trdno verjamem, da so na{a
najpomembnej{a vpra{anja:
Kaj je ‘ivljenje? Kaj je njegov
namen? Kaj je vse to, kar me
obdaja? Za kaj vse skupaj
sploh gre? Kaj je res in kaj ni?
Kdo sem? Od kod prihajam?
Kaj je moj namen bivanja?
Zakaj sem? Kako sem nastal?
Kdo sem? Od kod prihajam?
Kam grem? Ali obstaja svobodna volja? Kdo me je ustvaril? …
Ni dvoma, da sku{a ~lovek na ta vpra{anja odgovoriti tudi s pomo~jo znanosti
in religije. Paradoks se skriva Rasto Fikfak
ne{tete izku{nje. Te pojavne oblike in
izku{nje ter zakone, ki jih uravnavajo,
imenujem ‘ivljenje. Ker je vse zavest, je
lahko ne{teto pojavnih oblik, je posledi~no ne{teto izku{enj pojavnih oblik in
ne{teto interakcij pojavnih oblik ter
ne{teto tolma~enj teh izku{enj teh oblik.
Zato je vsako bitje zgodba zase. Vera v
to, da bi drugo bitje lahko razumeli, je
tako ‘e v izhodi{~u napa~na. To, kar zares imamo, je na{a lastna izku{nja. Takoj, ko ‘ivimo ‘ivljenja po tujem taktu,
smo ‘e v izhodi{~u izgubili resni~nega
sebe.
Do ‘ivljenja samega lahko pride le,
~e obstaja nenehna sprememba, zato ni
nikdar ni~ stati~nega, dokon~nega, nespremenljivega. Vse se nenehno spreminja. Ker se vse nenehno spreminja, ‘ivljenja ni mogo~e zajeti v kon~ne koncepte, metode in ga ustaviti. Ker je vse, kar
je, zgolj zavest, je vse, kar se lahko res
spremeni, le zavest. Zato je pomembno,
da je na{a pozornost prav na na{i zavesti, na na{em zavedanju torej. Stvarstvo
ima en sam namen. Ustvarjanje ‘ivljenja. Biti ‘ivljenje
samo. Omogo~ati ne{teto oblik, ne{teto izku{enj, prek ne{teto interakcij.
S pojavnimi oblikami ne
mislim zgolj na razli~ne oblike teles. So tudi razli~ne oblike misli, pa razli~ne oblike
~ustev, razli~ne oblike zavedanja, razli~ne oblike vedenja
in podobno. Razli~ne oblike
zavesti torej.
Zavest je vse, kar je. Zavest
ima svoj vir, zato od nekod
izvira. ^e je to res, se kaj kmalu postavi vpra{anje, od kod
zavest izvira, kako deluje in
kaj je njen namen. Moja notraFoto D. Novak
»
-
DECEMBER
14 -
Misteriji 23
KAR OBSTAJA , JE ZAVEST
nja izku{nja mi pravi, da je stvarstvo
zavest, ki izvira iz BITi.
Kako pojmujete BIT?
BITi, te na{e edine resni~nosti, ne moremo opisati, omejiti, jo dolo~iti, saj ~im
to naredimo, ni ve~ BIT, ampak zgolj ena
od pojavnih oblik UMa. BIT je vir vsega,
kar se pojavlja iz te ni~ne to~ke zavedanja; je, a je na nek na~in tudi ni. Tako
kot sanje, ki izhajajo iz ene, ni~ne to~ke
na{e zavesti, pa so lahko kljub temu
izredno ‘ive, pisane in zanimive. Sanje
so, a tudi na nek na~in niso.
Kljub temu pa lahko BIT na nek na~in
dojamemo s pomo~jo spoznanja njenega
namena. Namen BITi je – recimo temu
v na{em zavedanju – dajanje. Da bi lahko dajala, je ustvarila to, kar sam imenujem UM. Tako je nastala navidezna
dvojnost, ki pa je v resnici utemeljena
na trojnosti. Torej namen stvarstva ni
dvojnost, ampak dajanje. Dvojnost je
navidezna in je zgolj posledica namena
BITi. Je stvarstvo, ki prejema, in je BIT,
ki daje, in so zakonitosti, ki to zgodbo
uravnavajo. Seveda je to zelo poenostavljen opis namena BITi, ki ga sporo~amo
omejenemu razumu, ki je le del omejenega UMa, ki izvira iz neomejene BITi.
Kdo smo potem mi in kak{en je na{
namen?
Tako kot vse, kar obstaja v stvarstvu,
smo mi pravzaprav vir stvarstva in tudi
stvarstvo v malem. V nas, tako kot v
vseh pojavnih oblikah, se skriva celotno
stvarstvo, tako kot se v vsaki izvorni
celici skriva katera koli celica telesa. [e
ve~. Vsak ~lovek je stvarstvo, ki se v
ni~emer ne razlikuje od tega, kar mi kot
stvarstvo dojemamo zunaj sebe, pa tudi
to, ~esar se v nekem trenutku morda
sploh ne zavedamo.
Da bi lahko to dojeli, se moramo
najprej re{iti nekaterih prepri~anj. Mi v
resnici nismo to telo, nismo ta razum,
nismo ta ~ustva, nismo ta osebnost,
nismo na{a prepri~anja, nismo … V
svojem bistvu smo BIT.
Lahko re~emo, da v vsem stvarstvu
‘ivi le troje vrst bitij.
Katerih troje?
Moja razdelitev je simboli~na. Najprej so
tu bitja, ki gredo skozi izku{njo dolo~ene
oblike, denimo ~loveka. Ta bitja, ki so
oblike zavesti, gredo lahko skozi toliko
oblik, kolikor je bitij, in skozi toliko
izku{enj, kolikor je mo‘nih interakcij
med temi bitji. Potencialno je bitij lahko
neskon~no mnogo, torej je izku{enj na
podlagi interakcij {e toliko ve~ kot neskon~no – igra besed. UM je prazen list,
ki v izvorni obliki ne vsebuje ni~esar, a
nanj potencialno lahko nari{emo karkoli. Prav je, da ta bitja nadaljujejo svojo
pot izku{enj do same skrajne to~ke lo~enosti od sebe samih, od svoje resni~ne
BITi.
Nato so tu bitja, ki so spoznala, da
UM, stvarstvo in ‘ivljenje ni ravno to, v
kar so do sedaj verjela; da obstaja nekaj
ve~, nekaj drugega, da je nekaj izza vsega tega okrog in v nas samih. Ti ljudje
za~nejo iskati tako imenovano Resnico,
svoj namen, svojega boga, svojo duhov-
24 - DECEMBER 14 -
Foto L. Z.
V SE ,
Knjiga je na voljo na www.misteriji.si.
nost, svojega u~itelja, svoj izvor … Misterij ‘elijo razre{iti sami, v resnici se na
tej poti re{evanja iz UMa in iskanja svojega doma predvsem zana{ajo na druge
oblike UMa, ki jih sprejmejo za svoje
avtoritete. Prav je, da tem ljudem dovolimo, da i{~ejo dalje, dokler popolnoma
in neizogibno ne omagajo pod neuspehi.
Nato so tu {e bitja, ki dojamejo, da je
Razum, ki je del UMa, preslabotno orodje, da bi z njim lahko odgovorili na svoja
vpra{anja, da bi na{li pot nazaj domov,
nazaj k resni~nemu sebi. Ti ljudje dojamejo, da niso UM v vseh svojih oblikah,
izku{njah in zgodbah, ampak da so nekaj ~isto drugega. Ti ljudje slej ko prej
spoznajo, da obstaja nekaj, kar sam
imenujem BIT. Ta bitja slej ko prej spoznajo, da se lahko iz UMa re{ijo le tako,
da se BITi, resni~nemu sebi, s katerim
so kot UM izgubili stik, brezpogojno
predajo. S tem se za~ne izni~enje UMa
in ko je ta proces kon~an, ostane le {e
BIT. BIT, ki je ena za vse, kar obstaja.
Kako pa bitje za~ne pot k samemu sebi?
Da bi bitje lahko za~elo pot nazaj k
resni~nemu sebi, mora najprej spoznati,
kaj UM je in kaj ni. Kako deluje, s ~im je
omejen. Spoznati mora torej osnovne
principe, arhetipe in zakonitosti, ki UM
vodijo, pogojujejo, dolo~ajo in omejujejo.
Devina Novak
D