Javno nastopanje
Multimedijski praktikum: Javno nastopanje
Uvod
Do nastopa je !e nekaj minut. Telo je v pred-infarktnem stanju.
utrip. Kratko in plitko dihanje. Zlepljena usta. Noge zabetonirane
potne in treso"e. »Kaj mi je tega treba?« je edino vpra!anje, ki
premorejo mo#gani. Seveda z dodatkom prepri"anja: »Ne bo mi
vsebina je izginila neznano kam. Poznate te ob"utke?
Pospe!en sr"ni
v tla. Roke
ga tisti hip
uspelo!« Ostala
Osnovni pojmi
!e ste kdaj predavali, prepevali ali karkoli drugega po"eli, skratka nastopali pred ljudmi, ki so
pri#li zato, da vas gledajo in poslu#ajo, veste, da je boj s samim seboj, tik preden odprete
usta, grozljiv. In popolnoma naraven. Va# organizem je namre" situacijo, v kateri ste se zna#li,
prepoznal kot ogro$ajo"o in #kodljivo. V vas se je prebudila $elje po pre$ivetju, ki je stara
toliko kot "love#tvo. Razlika je samo v tem, da se je "lovek v evoluciji za $ivljenje boril z
divjimi zvermi, ki jih danes med nastopanjem v javnosti obi"ajno ni pred nami, telo pa se na
nevarnosti, ki jih povzro"ajo zunanji dejavniki, tudi danes odziva popolnoma enako.
Refleksija
Kaj se dogaja v na#em telesu?
Refleksija
Razmislite ali so kak#ne prednosti, "e se v tak#nih situacijah znajdemo redkeje?
Naloga
Priprava na nastop
Nastopanje v javnosti, sploh !e za nas pomeni pre"ivetje, potrebuje primerne
napotke za obvladovanje ve#!ine nastopanja #e preden se nastop zares zgodi.
V vsakem primeru nas strah pred neuspehom in ostale obremenitve paralizirajo,
vztrajno najedajo na#o notranjost in slabijo um. »Naj tvegam in sprejmem izziv ali
naj raje pobegnem?«
Zato je zelo pomembno, da se na nastop dobro pripravimo.
Dopolnjevanje
Razporedite po vrsti (1 je pri!etek, 6 je zaklju!ek) pripravo na predstavitev:
Uredite v logi!no zaporedje
Naredite kratke zapiske (dispozicija)
Odlo!ite se za cilj
Premislite uporabo pripomo!kov
Izberite gradivo
Pripravite na!rt predstavitve
Predložite
Pred predstavitvijo
!as pred predstavitvijo izkoristimo za pripravo:
vsebine predstavitve,
na nastop.
Nameni predstavitev so razli"ni. Ob"instvu #elimo prikazati ideje, re$itev, koncepte, jih motivirati
za nakup na$ih produktov oz. storitev, oblikovati stali$"a in mnenja, predstaviti podjetje itd. Ne
glede na razli"ne namene pa je vsem skupno, da ob"instvo prepri"amo z vsebino, ki smo jo
pripravili za nastop in da ve$"e uporabimo vse tehnike verbalnega in neverbalnega
komuniciranja kot podporo pripravljeni vsebini.
Bolj ko bomo vsebinsko pripravljeni na nastop, bolj se bomo lahko posve"ali verbalnim in
neverbalnim tehnikam komuniciranja in jih nadzorovano uporabljali. !e ne vemo, o "em bomo
govorili, kam bomo poslu$alce usmerjali, kak$na bo strategija podajanja, kje bodo poudarki in
kaj utemeljitve, je najbolje, da se odstranimo s prizori$"a.
Dodatno gradivo
Izognite se napakam pri predstavitvah: http://iam.si/Qg6r32 (7. 4. 2011).
Priprava vsebine predstavitve
Vsebino predstavitve si razdelimo na 3 to!ke:
uvod
jedro
zaklju!ek
V uvodu se osredoto!imo na motivacijo udele"encev, saj je le-ta nujna za nadaljnje
spremljanje predstavitve. V jedru je bistvo na#e vsebine, ki mora zadostiti pri!akovanja
ob!instva (smiselno upo#tevati predznanje poslu#alcev itd.). Zaklju!ek je namenjen kratkim
mislim, ki se navezujejo na glavno temo (npr. kaj bomo #e naredili, kaj bi bilo smiselno #e
narediti). Pomembno je, da je zaklju!ek kratek in da ne obnavlja celotne predstavitve.
Slika: Pri pripravi vsebine predstavitve si lahko pomagate z vpra#anji.
Vsebinske cilje si moramo jasno postaviti, ker pomenijo "e polovico poti do
njihove uresni!itve.
$tudij primera
V nekaj to!kah opi#ite va# na!in priprave predstavitve.
Naloga
Vpra#anja z ve" izbirami
Uvod predstavitve mora (mo!nih ve" odgovorov):
pritegniti pozornost
motivirati poslu#alce
pripraviti okolje
uvesti glavno temo
Prikaži odzive
Vpra#anja z ve" izbirami
Zaklju"ek predstavitve naj bo (mo!nih ve" odgovorov):
kratek in urejen
optimisti"en
navezan na glavno temo
obnovi celotno predstavitev
Prikaži odzive
Kaj?
$tudij primera
Kaj
Kaj
Kaj
Kaj
Kaj
Kaj
je predmet predstavitve?
morajo poslu!alci izvedeti?
bi bilo dobro da zvedo?
bi "eleli izvedeti?
resni#no vemo o predmetu predstavitve?
je namen predstavitve?
Zamislite si predstavitev va!e osnovne ali srednje !ole. Poskusite si odgovoriti na
zgornja vpra!anja.
Kdo?
#tudij primera
Pri vpra!anju »kdo«, ne pozabimo !e na kdo bo poslu!alec ter kdo bo poleg nas
sodeloval v predstavitvi (npr. predstavitve v skupini), kar moramo seveda
upo!tevati pri pripravi.
Razmislite kako bi se razlikovala predstavitev va!e srednje !ole, "e bi med
poslu!alci sedeli osnovno!olci ali pa bi bili poslu!alci nekdanji u"enci.
Zakaj?
Naslednji sklop vpra!anj pri pripravi predstavitve se nana!a na vpra!anja povezana z zakaj.
"e smo se najprej spra!evali po namenu predstavitve, se sedaj lahko vpra!amo zakaj
pripravljamo predstavitev. Morda bi bilo bolje, #e bi namesto predstavitve imeli kak!no drugo
obliko promocije npr. televizijski oglas.
Refleksija
Katera vpra!anje si !e lahko postavite (uporabite zakaj)?
Kdaj?
%tudij primera
Zelo pomemben dejavnik je tudi !as, ki ga imamo na voljo za pripravo nastopa
in trajanje nastopa. "e je pred nami ves mesec za pripravo, imamo mo#nost
veliko prebrati, preanalizirati, se posvetovati s strokovnjaki ... in potem preiti na
drugi korak, ko moramo zbrano gradivo selekcionirati, dolo!iti temeljna izhodi$!a
na$ega nastopa in vsebino umestiti v !as in prostor na$ega nastopa. Pogosta
napaka govorcev je, da si pripravijo preve! prosojnic. Zaradi !asovne stiske, pri
predavanju nato izpustijo del snovi.
Izmerite !as, ki ga potrebujete za branje spodnjega besedila. Gradivo preberite
potiho in naglas. Gradivo preberite naglas, kot bi ga #eleli predstaviti svojim
poslu$alcem. Ne pozabiti izmeriti !asa. Kaj ste ugotovili?
Refleksija
Vsebino nastopa je potrebno vaditi. Kak$no je va$e mnenje?
Kje?
Pomembno je tudi vedeti kje bo potekala predstavitev. Ali je prostor dovolj velik, da lahko
pred ob!instvom demonstriramo delovanje na"ega stroja? Kje bodo stali / sedeli poslu"alci?
Kak"na bo osvetlitev in ozvo!enje prostora. Kak"ne naprave so na voljo za predstavitev,
kak"na programska oprema itd.? Zelo neprijetno je, !e se na predstavitvi namesto s samo
vsebino ukvarjamo s tehniko.
Slika: Pozorni moramo biti pri prenosu predstavitev v drug program za predstavitve ali
operacijski sistem, saj se lahko del vsebine "izgubi" ali pa se pokvari oblikovanje. Na sliki je
prikazan primer enake prosojnice odprte v dveh razli!nih programih za predstavitve. Prosojnica
je bila pripravljena v MS PowerPoint, ko smo jo odprli s Keynotov, smo "izgubili" tabelo.
$tudij primera
Direktor uglednega podjetja vam je za va"o predstavitev storitve ponudil 5 minut.
Predstavitev imate pripravljeno v Microsoft PowerPoint 2010. Predstavitev bo
potekala v sejni sobi na sede#u podjetja (va"ega morebitnega naro!nika), kjer #e
imajo pripravljeno opremo za predstavitve, vendar ne veste katero programsko
opremo imajo name"!eno. Pripravite svojo predstavitev tako, da bo delovala na
ra!unalniku va"ega naro!nika.
Na kaj morate paziti, da bo predstavitev potekala tehni!no brezhibno?
Kako?
Cilji predstavitve je, da nam poslu!alci motivirano sledijo in vsebino tudi razumejo. Upo!tevati
je treba predznanje poslu!alcev in vsebino ustrezno prilagoditi. V primeru jedrske elektrarne
Fuku!ima !ir!emu ob"instvu ne pomeni veliko, "e se opi!e sevanje s 400 mSv/uro. Povsem
druga"e pa je, "e je zraven !e primerjava, ki pravi, da letno prejme posameznik v Sloveniji
dozo pribli#no 2,4 mSv. Iz primerjava lahko ob"instvo la#je sklepa na obseg nesre"e. $e bolj
podrobno bi bilo, "e bi opisali, kaj pomeni prejem tak!ne doze sevanja na zdravje ljudi.
V predstavitvah lahko poleg besedila uporabimo tudi slike, video, animacije. V kolikor imamo
na voljo dovolj "asa, pa k sodelovanju pritegnemo ob"instvo, ki lahko opravi kak!no prakti"no
vajo. Predvsem bodimo pozorni, da smo pri uporabi tehni"nih pripomo"kov dovolj dobro
podkovani.
Refleksija
Ste poslu!alec in spremljate razli"ne predstavitve. Katere dejavnosti morejo biti
vklju"ene v predstavitev, da si jo boste la#e zapomnili?
Vpra!anje pravilno - napa"no
Pri predstavitvi uporabite ve" teksta in manj slik.
Pravilno
Nepravilno
Prosojnice
Refleksija
Za pripravo prosojnic lahko uporabimo namenske ra!unalni"ke programe ter
nekatere spletne storitve. Na"tejte nekatere izmed njih!
Oblikovanje
Pri pripravi predstavitvenega gradiva se dr!imo na"ela manj je ve", kar pomeni, da na 1
prosojnici prika!emo najve" 5-7 vrstic besedila, ki vsebujejo do 7 besed na vrstico. Kot
izbrano pisavo uporabimo brezserifne tipografije (npr. Arial), pri "emer naj ne bo velikost
besedila manj#a od 18 to"k. Posebej moramo biti tudi pozorni, da je besedilo slovni"no
pravilno zapisano.
Vpra#anja z ve" izbirami
Pravilo pri oblikovanju elektronskih gradiv pravi:
manj je ve"
ve" je manj
manj je v detajlih
ve" je v detajlih
Prikaži odzive
Barve
Zelo pomembne so tudi barve predstavitve. Obvezen je kontrast med ozadjem in besedilom.
Pri tem bodimo zelo dosledni, saj dobra berljivost besedila na ra!unalni"kem zaslonu, "e ne
pomeni dobre berljivosti tudi pri projiciranju predstavitve. Nenapisano pravilo je, da uporabimo
temno ozadje in svetlo tipografijo v ve!jem prostoru, v manj"em prostoru pa obratno.
Dodatno gradivo
Pri oblikovanju predstavitev si lahko pomagate z gradivom »Informatika«, str. 149157, dostopnim na spletni strani http://iam.si/Qd23de (4. 5. 2011).
!tudij primera
Refleksija
Razmislite, zakaj sta prosojnici na spodnji sliki mote!i za predstavitev.
Slika: Primer prosojnic s preve! besedila (levo) in tipkarskimi in slovni!nimi
napakami (desno).
Multimedijski elementi
Pri uporabi multimedijskih elementov (slik, videa, zvoka, animacij itd.) bodimo pozorni, da so
kvalitetni in ustrezno ume!"eni v predstavitev. Enako velja tudi za povezave, pred
predstavitvijo preverimo, da deluje povezava na internet.
Slika: Zna"ilen odziv brskalnika (strani ni mogo"e najti) v kolikor ne deluje povezava na
internet.
Refleksija
Kaj je potrebno pred nastopom preveriti, "e v predstavitvi uporabimo video?
Naloga
Vpra$anje pravilno - napa"no
!e uporabljate animacijske prehode med prosojnicami, naj bodo po"asni.
Pravilno
Nepravilno
Vpra$anja z ve" izbirami
Katera bli#njica se uporablja v programu Microsoft PowerPoint za zagon
predstavitve?
F5
F6
F10
F12
Prikaži odzive
Priprava na predstavitev
Edini, ki je odgovoren za to, da ga ob!instvo razume, je govorec. Nih!e drug. Govorec je
tisti, ki mora poiskati vzgibe in na!ine, da ob!instvo dovolj motivirano za pozorno spremljanje
vsebine. Edina stvar, ki je ne bi nikoli spreminjali, smo mi sami. Ostati moramo to, kar smo.
Smo edinstveni in neponovljivi, zato je najbolje, da tak"ni kar ostanemo. S tem dose#emo, da
smo prepri!ljivi. Seveda pod pogojem, da vemo kaj govorimo in da smo o vsebini dobro
pou!eni. Slednje je seveda odvisno od mnogih dejavnikov.
Vpra"anja z ve! izbirami
Pri nastopu je zelo pomemben (mo#nih je ve! pravilnih odgovorov):
!as, ki ga imamo na voljo za pripravo nastopa
trajanje nastopa
strokovna podkovanost
prakti!ne izku"nje
Prikaži odzive
Trema
Ni ga govorca, pevca, plesalca ..., ki je pred nastopom ne bi imel. V nas utrjuje !eljo po
uspehu in odgovornost do sebe in drugih. Seveda le v primeru, "e jo znamo spremeniti v
pozitivno energijo, ki bo v nas spodbudila slo po uspehu. Pozitivno razmi#ljanje je klju"no, "e
ho"emo, da bo telo delalo za nas in ne proti nam.
Dopolnjevanje
Z eno besedo imenujemo stanje duha in telesa pred nastopom
Predložite
.
Umirjanje telesa
Umirjanje telesa tik pred nastopom pa je sila preprosto.
Nadzorovano in globoko dihanje sprosti telo do te mere, da umiri bitje srca in raz!iri prsni
ko!. Ko nam »ste"e«, kar se zgodi #e v prvih minutah nastopa, je telo spet v stanju, v
kakr!nem je bilo pred napadom treme. Seveda je dihanje pomemben element tudi med
nastopanjem. Enakomerno in mirno mora potekati ves "as, da bo nadzor nad ostalimi,
verbalnimi in neverbalnimi, dejavniki potekal nemoteno.
Oglejte si video in ponovite vajo na posnetku!
Dopolnjevanje
Katera sprostitvena tehnika sodi med naju"inkovitej!e tehnike umirjanja telesa pred
nastopom (tri besede):
tehnika
.
Predložite
Naloga
Naloga
Vpra"anja z ve! izbirami
Ozna!ite katere aktivnosti pred nastopom so primerne:
"portna aktivnost dan pred nastopom
popivanje
pitje vode
prekomerno prehranjevanje s te#ko hrano
Prikaži odzive
Dopolnjevanje
Vsaka predstavitev terja "obi!ajno" ve! !asa, kot je bilo predvideno. Klju!nega
pomena je, da se na predstavitev dobro (ena beseda):
.
Predložite
Pri!etek nastopa (predstavitve)
Prvih 20-30 sekund je najpomembnej!ih. Druge mo"nosti za to, da naredimo dober prvi vtis,
namre# ni.
Ob#instvo zaznava energijo govorca tudi takrat, ko govorec misli, da se njegov nastop !e ni
za#el. Ljudje vidijo, kako je odprl vrata, kam je pogledal in kako je vstopil. Z vsem na!tetim
je pripravil teren za oblikovanje prvega vtisa, ki se zaklju#i tisti hip, ko spregovori stavek ali
dva. Odlo#itev o v!e#nosti so gledalci in poslu!alci sprejeli v nekaj sekundah. In ne bo jih
zapustila vse do konca nastopa. Je prvi vtis pomemben? Najbolj! Kratki in jedrnati stavki, po
mo"nosti nau#eni na pamet, na za#etku odlo#ilno pripomorejo k temu, da trema za vedno
izgine. $e so pripravljeni kot anekdota, !ala ali citat, toliko bolje. Previdnost s !alami ne bo
odve#. Trema nas lahko uni#i do te mere, da za#nemo jecljati. $e poanta !ale ni v jecljanju,
smo pogoreli.
Vpra!anje, namenjeno ob#instvu, pa da mo"nost tudi govorcu, da spozna javnost, ki sedi pred
njim. Je pripravljena sodelovati? Kak!na so njena pri#akovanja? Komu bomo govorili? Dobro
je vedeti, kdo je na!a javnost in kaj "elimo dose#i. Kaj "e vedo, kaj bi radi izvedeli in kaj
morajo vedeti
Dopolnjevanje
Pri nastopu je najbolj pomemben (dve besedi):
Predložite
.
Kako nastopam
Ni odlo!ilno, kaj nam je bilo polo"eno v zibelko, temve! kaj iz tega naredimo. Zato se
ukvarjajmo predvsem s svojimi prednostmi in manj s pomanjkljivostmi. #e so slednje klju!no
mote!e v procesu komuniciranja, potem jih je vredno odpraviti ali vsaj zmanj$ati.
Enako pomembno kot kaj povemo, je tudi kako povemo. Vsebino naj spremlja naravno
gestikuliranje. Pretirano kriljenje z rokami je enako mote!e kot okamenelost. Idealno bi bilo, !e
bi imeli telo in roki enako dinamiko kot govor. Kadar govorimo po!asi, umirimo telo in roki,
kadar govorimo z navdu$enjem, pohitimo tudi z rokami. Kretnje namre! podkrepijo besede in
to!no to naj bi bil njihov namen. Brez pretiravanja v eno ali drugo smer. Naravno.
Vpra$anje pravilno - napa!no
Ko med predstavitvijo prekri"amo roke na prsih, zbujamo v poslu$alcih ob!utek
nedostopnosti.
Pravilno
Nepravilno
Dodatno gradivo
»Kako prepri!ljivo nastopati?« http://iam.si/Qg6r31 (7. 4. 2011).
Jezik pri predstavitvi
Jezik pri predstavitvi prilagodimo ob!instvu. Ni treba uporabljati strokovnega jezika, !e ga
ob!instvo ne razume. Prav tako se ni treba strogo dr"ati pravil knji"nega jezika. Poskusimo
biti spro#!eni, vendar pozorni, da izbira na#ih besed ne podcenjuje poslu#alce. Uporabljamo
kratke in jedrnate stavke, ki jih izgovarjamo razumljivo in s primernim tempom.
Z besedami lahko delamo !ude"e oziroma vodimo poslu#alca direktno k cilju, ki smo si ga
zastavili. Med temeljna pravila sodita razlo!no in jasno govorjenje. Kadar "elimo, da javnost
vizualizira vsebino, o kateri govorimo, vlo"imo v interpretacijo govora veliko energije, govorjenje
pospe#imo, glas pa zvi#amo. Kadar govorimo o vsebini, ki ima mo!an !ustven naboj in je za
!loveka izjemnega pomena, oziroma "elimo, da pri poslu#alcih prebudimo ob!utke, lahko govor
upo!asnimo, glas pa zni"amo. Govorimo zavzeto in prepri!ljivo. Nevtralni v dinamiki govora
smo takrat, kadar analiti!no pojasnjujemo. Pozornost posvetimo intonaciji, premorom, !isti in
jasni izgovarjavi. Barva glasu ostane na srednji frekvenci. Ljudje najraje prisluhnejo dinami!ni
predstavitvi, zato je dobro, da se sprehajamo od najvi#je do najni"je frekvence glasu.
Naloga
Refleksija
Razmislite, kak!en bi bil idealen trening za doseganje prav!njih frekvenc glasu in
tempa govora.
Dopolnjevanje
Pri motiviranju javnosti je mo"no orodje (ena beseda):
Predložite
.
Tehnika nastopa
Cilj vsake predstavitve je pritegniti poslu!al"evo pozornost in ga motivirati za spremljanje
celotne predstavitve.
Kateri na"in predstavitve vas najbolj motivira za poslu!anje vsebine:
1. predavatelj sedi za mizo in bere iz lista,
2. predavatelj stoji, je obrnjen proti tabli in bere z nje,
3. predavatelj stoji pred ob"instvom, govori »iz glave« in ob"asno pogleda oporne to"ke na
predstavitvi.
Refleksija
Kaj pa pripomo"ki kot so laserski kazalnik, palica... vas motijo?
Po predstavitvi
V kolikor smo uspeli z vsebino in nastopom motivirati poslu!alce, nam pogosto postavijo
vpra!anja. Pri odgovarjanju na vpra!anje bodimo kratki, se ne oddaljimo od teme ter
odgovarjajmo na vpra!anja, ki zanimajo celotno ob"instvo. V kolikor je vpra!anje specifi"no in
zanima le posameznika, se dogovorimo za kasnej!i pogovor.
Predvsem pa si zapomnimo: vaja dela mojstra. Izku!nje pa govorca.
Povzetek
Povzetek
Javno nastopanje je za ve!ino ljudi stresno. Razlogi so napetost, obremenitev in
strah pred neuspehom. Za nastop se moramo dobro pripraviti. Priprava na nastop
vsebuje pripravo vsebine in mentalno pripravo na nastop. Vsebino nastopa
razdelimo na uvod, jedro in zaklju!ek. Uvod naj uvede temo, ki jo v jedru
predstavimo, v zaklju!ku pa se osredoto!imo na prihodnje delo, nikakor pa v
zaklju!ku ne povzemamo vsebine predstavitve. Pri na!rtovanju nastopa si lahko
pomagamo z vpra"anji kaj, kje, kdo, kako, kdaj in zakaj. Pred nastopom je
pomembno, da se umirimo, pri !emer nam pomaga sprostitvena tehnika dihanja.
Bodimo pozorni kak"en prvi vtis naredimo pri poslu"alcih, saj je od pri!etka zelo
odvisna uspe"nost predstavitve. Prav tako na motivacijo poslu"alcev vpliva
dinamika na"ega glasu med predstavitvijo, raba rok, ki naj sledijo dinamiki
predstavitvi in pripomo!ki, ki jih uporabljamo. Zlasti pri slednjih moramo biti
pozorni, da ne preusmerjajo pozornosti poslu"alcev. Po zaklju!ku predstavitve
obi!ajno sledijo vpra"anja. Odgovarjajte le na tista vpra"anja, ki so zanimiva za
"ir"o publiko, ostala pa si pustite za kasnej"i razgovor.
Po uspe"no predelanem poglavju "tudent:
pozna postopke na!rtovanja, priprave in izvedbe javnega nastopa,
na!rtuje, pripravi in izvede javni nastop na izbrano temo.
Vpra"anja za ponavljanje
1. Na"tejte vsaj 10 vpra"anj, ki vam lahko pomagajo pri pripravi predstavitve.
2. S svojimi kolegi si oglejte nekaj javnih nastopov (voditelja dnevnika, govor
politika, nastop pevca, #upnik pri ma"i...) in jih analizirajte. O rezultatih se
pogovorite s svojimi kolegi, ki naj analizo opravijo neodvisno od va"e.
3. Pred svojimi kolegi izvedite predstavitev poljubne teme. Po predstavitve se
pogovorite o dobrih in slabih to!kah va"e predstavitve. Nastop tudi
posnemite (lahko s pomo!jo mobitela ali fotoaparata) in si ga ob analizi s
svojimi kolegi tudi oglejte.