SREDNJA ŠOLA ZA OBLIKOVANJE
IN FOTOGRAFIJO LJUBLJANA
štjan
Anton Starc, Bo
Rau
e, Peter Peterka,
Brezlan / Peter
o, Janja Nagod
je / Aleksander
c, Peter Romb
van
Pu
iko
a
obl
bin
n
Sa
zla
r Bre
Gleria,
nde
De
ž
ksa
Bla
Ale
lj,
on,
rke
Ma
Sim
besedila / Gregor an, Mensija Kurtović, Apolonija
Krž
Avguštin, Urban
SREDNJAŠ
OLAZ
AOBLIK
OVANJEINF
OTOGRAFI
JOLJUBLJ
ANA*
Srednja šola za oblikovanje
in fotografijo Ljubljana
Gosposka ulica 18
1000 Ljubljana
tajništvo:
[t] 01 / 24 28 762
[f] 01 / 24 28 761
[e] [email protected]
www.ssof.si
Pozdravljen bodoči dijak,
veseli me, ker se nam želiš pridružiti. Vem, da te veseli raznovrstno ustvarjanje,
da rad rišeš, raziskuješ in da znaš na svet pogledati tudi drugače kot večina
tvojih vrstnikov. Zdi se mi, da te že zelo dobro poznam. Pri nas je skoraj sedemsto takšnih. Vse družijo podobne lastnosti, pa vendar je vsak izmed njih nekaj
posebnega. K nam so prišli, ker so kreativni, svoje sposobnosti želijo razvijati
in to početi vse življenje. In večina je tako navdušena, da to, kar najraje počno,
postane celo njihov poklic – oblikovalec na različnih področjih, arhitekt, slikar,
kipar, krajinski arhitekt, restavrator, fotograf … To je le nekaj teh, ki jih zagotovo
že poznaš. Pri nas se boš naučil temeljnih znanj, ki te bodo vodila do poklica, ki
je kakor koli povezan z likovnostjo. Če te bo veselilo in boš zelo uspešen, se boš
lahko v želeni smeri izobraževal na različnih fakultetah. Ja, nekateri naši dijaki so
tudi doktorji znanosti.
V tej knjižici boš našel osnovne informacije o šoli in izobraževalnih programih,
ki jih izvajamo. Pobrskaj tudi po naši spletni strani, in če se ti porodi še kakšno
vprašanje, smo dosegljivi tudi po elektronski pošti ali telefonu.
Veliko sreče pri opravljanju preizkusa likovne nadarjenosti.
Se vidimo jeseni!
GREGOR MARKELJ, RAVNATELJ
OVANJA ///
TEHNIK OBLIK
G
OVANJE
RAFIČNOBLIK
AFIČNO
IKACIJ ALI GR
ALNIH KOMUN
ZU
?
VI
EM
JE
UJ
N
IK
VA
O
OBL
KAJ JE OBLIK
UJEM? ZAKAJ
? KAKO OBLIK
OBLIKOVANJE
slu; je to navdih ali
az in sporočilo
ne« Marsovce.
šanja: je to izr
ča
ra
re
vp
»s
et
oli
sp
nik
so
si sledijo,
zase ali za
je (grafično
In odgovori, ki
t; ali oblikujem
lno oblikovan
veščina ali talen be je tudi oddelek za vizua
i.
čajnost; je to
an
od
blj
zg
Lju
story. Del te
fotografijo v
Never ending
oblikovanje in
Srednji šoli za
či in prijaoblikovanje) na
om, ko ti doma
em tem
voletnim praznik
vs
no
o
Ob
dij
.
ljo
sle
i
že
ev
dn
o skrito
da informativni
oblikovadbudijo še tak
po
in
vz
mi
in
lja
h
že
pe
i
Ne pozabimo,
, us
nim
d skritimi oseb
a zaželijo srečo
telji iz dna src
lni povezavi me
so eno.
. Res je, želje
rašuješ o smise
fijo
sp
ra
tno
og
rje
fot
ve
in
je
se
an
ov
lik
ob
za
šoli
njem na Srednji njiti. Uspeha pa brez dela ni.
za
eja
ani in risanke
Srečo moraš ud
ije, spletne str
a risba, ilustrac
ujejo tudi tvoje
šk
uš
lni
vd
na
na
ču
ki
ra
ja,
,
Pojoče črke
ega oblikovan
Brez panike.
izdelki grafičn
sanje, temveč
sovce!
ar
M
lo
lahko noč niso
ce
,
te
telje. Oprosti
starše in prija
iki
2, barvni svinčn
NOT WAR, 201
n, prof.
MAKE LOVE
ksander Brezla
c, 2. letnik / Ale
Maruša Dolen
irju
2, tuš na pap
Preobrazba, 201 / Blaž De Gleria, prof.
letnik
Lana Arih, 2.
OVANJA ///
TEHNIK OBLIK
RABNIH
O
P
U
E
J
N
A
V
OBLIKO
PREDMETOV
ustvaril človek,
sveta, ki ga je
predmetnega
nastane izdeez
ko
br
in
Ka
i.
d
at
so
vlj
ov
edsta
Dizajn je vsep
Da na stolu
znamo več pr
o?
ne
lik
ob
loh
no
sp
er
s
ne
e spravi v prim
si življenja da
tudi, ko na
elk
en
izd
ab
in
or
je
up
ide
ti, ki
l tako
ladne in je sto
lek? Kdo je tis
in kako to,
sk
d
e
gle
lik
po
ob
oj
so
m
gnil
o, da
ko lahko,
udobno sedim
avtomobil prite
ta
ta
lo
je
ko
j
ka
oje
Za
j je m
sedi.
abljam? Zaka
o sestaor
njem nihče ne
ar
up
a
om
o
hk
lik
zla
to ve
arat tako
ko to, da sem
Ka
kozarci
?
ni
da svoj fotoap
lih
kle
ta
ste
os
ti
se
trdnejše od
r? Kako to, da
kaj je
iza
m
Za
pa kljub temu
v?
em
ro
nis
et
kilom
ez orodja, pa
nce
tovali več tisoč
vil kar sam br
oprema za pu
do trgovine po
a
so
sk
ar
av
pr
uč
če
sm
ta
ni
niso razbili,
tno? Zakaj je
je moj prenos
i
ije
m
pr
j
ko
ka
ta
za
iji
In
aja?
v tej restavrac
nj? Zakaj …
i ta nakit prist
za
m
j
bil
ka
ra
Za
po
ke
e?
an
in tista za fant
e letošnje prihr
oeč, da sem vs
toliko, da ti sp
tane ga le še
telefon tako vš
Os
.
nja
ša
ra
vp
naučimo, kako
vsa
te
za
pa
ra
m
to
te
os
ob
pr
,
jih
Žal ni dovolj
našem oddelku
s obkrožajo in
vore dobiš na
ari, ki te dane
ročimo: Odgo
ti oblikoval stv
č
ko
ne
š
bo
se to dela. Da
uporabljaš.
je NURBS
2010, modeliran
f.
Model vozila,
gor Markelj, pro
4. letnik / Gre
Miha Goršin,
grafija, skica
vrata, 2012, foto avt, prof.
Kij iz polnila za
/ Uroš Hohkr
ik
letn
4.
,
Miha Goršin
Model Kitare, 2012, CAD,
Aljaž Mrak, 4. letnik / Uroš Hohkravt, prof.
TEHNIK OBLIKOVANJA ///
MR Linija, 2012, foto: Žan Anzeljc, 4.letnik
Donna Blimen, 4. letnik / Alenka Podlogar, prof.
MO D NO B L I KOVA NJ E
TE ZANIMAJO MODA, KULTURA OBLAČENJA, USTVARJANJE
OBLAČIL IN MODNIH DODATKOV? PRIDRUŽI SE NAM NA
ODDELKU MODNEGA OBLIKOVANJA.
Poklic modnega oblikovalca je zelo priljubljen med mladimi, saj obeta kreativno prihodnost in uresničitev mladostnih sanj. Modno oblikovanje je področje
ustvarjanja z najdaljšo tradicijo in izredno hitrim napredkom. Temelji na razvijanju aktualnih modnih izdelkov, kolekcij oblačil in modnih dodatkov. Zajema
področje unikatnega in serijskega oblikovanja za različne ciljne skupine. Modni
oblikovalci večkrat letno posodabljajo trende in ustvarjajo nove, kar vnaša v
svet mode svežino in vznemirljivost ob pričakovanju novega.
Na našem oddelku se trudimo, da bi mlade talentirane generacije sprejele sodoben pogled na oblikovanje in nadgradile že znano. Vodili te bomo korak za
korakom v svet modnega oblikovanja. Spoznal boš delo modnega oblikovalca,
tekstilne materiale in postopke nastanka kolekcij, od priprave kroja do izdelave
oblačil v ateljeju, postopke oblikovanja vzorcev s pomočjo digitalnih tehnologij
ter praktično uporabo različnih tekstilnih tehnik. Posebna pozornost bo namenjena zgodovini oblačenja, poznavanju svetovnih modnih oblikovalcev in priznanih blagovnih znamk ter analizi modnih trendov in stilov oblačenja.
Izobraževanje boš zaključil s predstavitvijo svoje kolekcije oblačil in modnih
dodatkov širši javnosti. Po opravljeni poklicni maturi se na široko odprejo vrata
v svet. Lahko se odločiš za zaposlitev na različnih področjih mode ali nadaljuješ
študij doma ali v tujini.
sitotisk
Čipka, 2011,
f.,
bina Puc, pro
MR Tradicija,
rc, 4. letnik / Sa
Kim Carli Kašpi
gar, prof.
dlo
Po
nka
Ale
///
FOTO
GRAF
SKI
TEHNIK
Fotografija, 2012
Žiga Rebolj, 4. letnik / Sonja Lebedinec Radigues, prof.
Poklic fotografskega tehnika je zanimiv in privlačen. Ima široke možnosti delovanja na
področju kulture, tehnike, medicine, obrti, množičnih medijev in oglaševanja. Zato je
pomembno, da ima tisti, ki se odloči za to izobraževanje, predvsem rad ljudi, je sposoben odzivanja na spremembe, reagira odločno in ima smisel za predstavo (vizualizacijo). Fotograf je natančen, njegov izdelek pa je vsebinsko in kompozicijsko jasen in
neoporečen. Trajno ohranja trenutke življenja, ki bi se sicer za vedno izgubili, zato ima
pomembno vlogo tudi za zgodovino. Fotografski tehnik se med šolanjem široko kultivira, vseskozi razvija in pridobiva poklicna znanja ter osvoji metode reševanja problemov.
Dijaki imajo tudi izbirne predmete, ki vključujejo vsebine za oblikovanje avdiovizualnih
sporočil. Tako se bodo dijaki lahko poleg fotografije ukvarjali tudi z videom, montažo avdiovizualnih posnetkov, osvetljevanjem pri snemanju in multimedijsko produkcijo. Dijaki
v vseh štirih letih izobraževanja sodelujejo na mnogih razstavah ter kulturnih prireditvah
doma in v tujini. Obiščemo tudi svetovni sejem fotografske opreme Photokina v Kölnu,
ki predstavi trende razvoja fotografije za naslednje obdobje. V drugem in tretjem letniku
se dijaki praktično izobražujejo tudi v delovni organizaciji. Namen takega izobraževanja
je preizkusiti teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, pri socialnih partnerjih.
Dijaki imajo možnost nadaljevanja izobraževanja na višji oz. visoki šoli za fotografijo,
mnogi pa zelo uspešno nadaljujejo študij v tujini.
LIKOVNA SMER
///
IM
UMETNIŠKAG
NAZIJA
braliko stvari? Izo
zanima še ve
eri sestavljajo
š, sicer pa te
sm
rja
ne
tva
ov
us
,
lik
–
eš
e
in
Rad riš
gimnazij
ovni: risanje
m umetniške
metov tudi lik
ževalni progra
evalnih pred
bivalna kultu
až
,
br
ike
izo
hn
no
te
loš
ne
poleg sp
, predstavitve
e dediščine
ija
rn
or
ltu
te
ku
na
ov
nja
slikanje, lik
osnove varova i omogočajo dijaku
oblikovanje,
predmet
ra, plastično
ina. Likovni
ov
len odnos do
od
zg
a
va za ustvarja
no
os
in umetnostn
je
ki
je,
predmetov
jen
nih
išl
ov
m
lik
no
čine
razvijati likov
cije. Pouk ve
ravnava v
uk
ob
od
e
pr
m
ne
te
.
ov
ne vsebine oz
vseh oblik lik
ov
lik
va likovse
na
oz
da
,
sp
ak
tako
elkov. Tako dij
je organiziran
izd
eljeni v
i
zd
cij
ra
za
ali
so
i
i ob re
v praksi. Dijak
pretežni mer
no
ed
visoka
sr
in
po
op
ne
ist
i pr
edstva
a individualn
ki
na izrazna sr
ajo vsebine,
jim zagotovljen
av
sta
vn
ra
ko
ob
ta
i
,
et
skupine
Likovni predm
arhitekturi, kija.
:
an
jem
ev
oč
uč
dr
po
po
kvaliteta
likovnim
ipd., hkrati pa
posameznim
ju, ilustraciji
so specifične
nju, oblikovan
o obravnava
ka
sli
ičn
at
in
m
ju
te
an
sis
parstvu, ris
govorica, ki jo
okovni izleti
na
str
ov
lik
so
t
na
ko
,
up
sti
je vsem sk
šolske dejavno
e
na različnih
tn
e
da
žb
Do
ele
.
ud
o,
likovna teorija
tovanja v tujin
po
ije razstav
ac
na
niz
ov
ga
ok
or
str
po Sloveniji,
ij in muzejev,
ler
drugačga
i
ojo
isk
sv
ob
s
,
.
jih
i ipd
likovnih nateča
projektni tedn
h,
va
ta
zs
je.
ra
an
ja na
bražev
in sodelovan
ujejo redno izo
tivno dopolnj
nostjo kvalita
POP-ART stil, avtoportret, 2012, olje na papirju
Hana Šebalj, 3. letnik / Iris Skubin, prof.
ekt
vi, 2011/12, obj
Projekt mosto
rič, prof.,
letnik / Jaka Jag šteršič, prof.
Gimnazija, 3.
Šu
a, prof., Saša
Damijan Kracin
maketa
vesu, 2010/11,
Hišica na dre
a Jagrič, prof.
3. letnik / Jak
AKTIVNOST ///
VI
ŠOLA V NARA
šolo v naravi.
imo se tudi v
ilnicah, odprav
er
uč
v
o
m
sa
la, ki jih je sic
ne poteka
etod in oblik de
Pri nas pouk
ko in projekogoča izbiro m
ins
om
up
ije
sk
,
ac
ko
niz
ne orga
t npr. terens
vnavo, poglaZaradi drugač
ega pouka, ko
ciplinarno obra
v okviru redn
ko pristneje
ogoča interdis
lah
om
težje uporabiti
la
jih
ki
de
in
lik
raj teh ob
sebej zanimajo
po
e
ak
tno delo. Znot
dij
ki
eznih vsebin,
bljanje posam
in različnih
ravnem okolju.
ljanjem narave
spoznajo v na
javno žiravi ter doživ
de
na
v
za
ka
jem
ve
an
a člo
izobražev
jamo mladeg
skupini,
v
ga
e
vz
cij
in
Z neposrednim
ak
o
er
m
int
e
njej izobražuje
a šola
uženje, pozitivn
im
dr
o
jih
vn
ki
dejavnosti v
,
ne
sti
čd
edno
vi in z njo. Ve
la in
sta drugih pr
de
vr
r
do
te
s
lo
no
vljenje v nara
de
od
no
en
račje, zgošče
ajo na drugač
liv
vp
r
te
e
ak
sproščeno oz
dij
tno motivirajo
rjanja.
v naravi, doda
etniškega ustva
stavijo se
bezen do um
jne vezi, vzpo
lju
ajo
blj
gla
po
ene medsebo
oc
okolju pa
ag
in
dr
šju
ejo
du
stk
vz
se med dijaki
v sproščenem
lo
de
i,
ak
dij
V šoli v naravi
ji in
med profesor
pristni odnosi
, Štanjel
rezultate.
o Petra Klepca
ne
vid
se
ine
pr
astično« dolin
…
olp
ijo
»k
,
ac
ico
lm
iln
jo Da
avljamo? V Os
ih tudi v osredn
In kam se odpr
se navdušeni.
in v zadnjih let
jo
ico
ne
ov
vr
–
isk
i
Pl
ist
n,
o
na Krasu, Pira
rezultat je vedn
dijaki vrnejo –
Od kjer koli se
RZIJE
U
K
S
K
E
E
N
V
STROKO
AKTIVNOST ///
i umetnisnično doživet
Če hočemo re
i.
k z njimi
an
sti
zn
en
o
ed
sm
sr
po
o! Po tem
mo iz knjig. Ne
sploh,
sa
sti
ti
no
va
Radi potujem
et
na
um
oz
do
smemo sp
budi ljubezen
od
jemo
tu
sp
ki
po
,
ška dela, jih ne
tja
Ko
ču
a.
ram
celovitostjo ob
l učnega prog
tne
nas nagradi s
diščine in las
tovanja so de
de
po
e
ša
rn
Na
ltu
.
ku
i
nske
za vse življenje
vati in doživet
nos do slove
na
od
oz
o
sp
m
ija
ajo
zv
oč
ra
og
odprtost in
po Sloveniji,
pi pa nam om
na
ro
Ev
ajo
liv
po
vp
nja
ja
tepa
doživet
zgodovine, po
v, ki povezujetrov. Skupna
čnih pogledo
la velikih mojs
e
ačnosti in razli
originalna de
ug
e so tematsk
dr
zij
ur
je
sk
an
ek
vne
sprejem
, gre za
način. Stroko
va
omiko duha,
n
ba
za
ive
zit
so
po
Ni
nce na
čdnevne.
lovanje dijo vse udeleže
so eno- ali ve
zivnost in sode
avljene, lahko
tudi napor, od
že večino
a
o
in skrbno pripr
ev
ht
sm
za
ali
ki
ov
ot
o pouka,
vdušeni. Prep
na
ive poti.
jo
nim
ne
drugačno oblik
vr
za
i
ve
ak
di no
poti pa se dij
preverjenih, tu
ni Italiji
leg
juž
po
v
jakov. Z vseh
o
o,
tik
em
ciji, an
v. Vedno išč
osrednji Fran
v
skem,
e
am
jam
Fl
evropskih drža
e
na
sk
ani in
si prazgodovin
sanso v Tosk
tolnine
re
es
i,
pr
cij
Ogledali smo
nih
an
Fr
v živah
nji vek v južni
no umetnost
in Grčiji, sred
Rimu, Pragi …
kem in moder
rs
ni,
va
elo
Ba
rc
na
Ba
,
in
uslju
barok v Avstriji
u, Madridu, Br
Parizu, London
cah: Dunaju,
emo skupaj.
elj
izp
ko
lah
ki jih
Vse to so poti,
/ ŠOLSKA
T
S
O
N
P
U
K
S
DIJAŠKA
NJIŽNICA
K
A
K
S
L
O
Š
/
REVIJA R5
Fazanjada 2012
foto: Lara Krivec Bochl, 3. letnik
DIJAKI ZA DIJAKE / DIJAŠKA SKUPNOST ///
Nepozaben krst fazanov, tematski večer, SŠOFnjada?
Seveda, na naši šoli.
Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
ima dijaška skupnost posebno mesto - popestri namreč dogajanje in dvigne kvaliteto bivanja na šoli. Izvedemo vrsto zelo zanimivih dogodkov: etnološki dan,
filmske večere, šolske plese, sodelujemo pri reviji R5,
izvedemo Kornet (koncert šolskih glasbenih skupin),
prirejamo kulturne in športne prireditve …
In za piko na i … Izbiramo najboljši razred leta. Le-ta
bo nagrajen, nagrada pa … je seveda presenečenje.
ŠOLSKA REVIJA R5 /// Ponosni smo nanjo, saj dokazuje, da imajo dijaki in njihovi mentorji ogromno
domišljije, kreativnosti in idej. Trikrat je bila izbrana
za najboljšo dijaško revijo.
ŠOLSKA KNJIŽNICA /// Namenjena je dijakom in
zaposlenim na šoli. Ne moremo se pohvaliti z velikim
prostorom, lahko pa rečemo, da je dobro založena s
strokovnim gradivom, ki ga dijaki potrebujejo pri vzgojno-izobraževalnem procesu. Da ne bo vse tako učeno, poskrbimo tudi za prosti čas, ki si ga lahko krajšate
z ogledom dobrega filma ali branjem aktualnih leposlovnih knjig.