Utemeljitev predloga predsednika Vlade Republike Slovenije dr
Datum: 9. 4. 2015 Utemeljitev predloga predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja za razrešitev ministra za obrambo gospoda Janka Vebra Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, ministrice in ministri, v obravnavo sem vam poslal predlog za razrešitev ministra za obrambo gospoda Janka Vebra. Za razumevanje tega predloga vam bom v nadaljevanju pojasnil vzroke in okoliščine, ki sem jih moral upoštevati pri svoji odločitvi. KNOVS javno opozori na prekoračitev zakonodajnih pooblastil OVS-a Komisija Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) je v začetku marca opravila nadzor nad delom Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju OVS). Parlamentarni nadzorniki so na osnovi ugotovitev nadzora in po prejetem pisnem pojasnilu generalnega direktorja OVS-a sklenili, da je OVS presegel svoja zakonska pooblastila. Očitke in odločitev so utemeljevali na osnovi sklepa kolegija generalnega direktorja OVS-a z dne 10. 11. 2014, s katerim vodjema sektorja 1 in 2 iste službe nalaga, da se pripravi, citiram: »analiza za ministra (negativni in pozitivni vidik) odprodaje nacionalnega operaterja tujemu kupcu in posledice le-tega za izvajanje nalog Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo«. Pri odločanju so imeli nadzorniki komisije na voljo tudi navedbe iz pisnega pojasnila generalnega direktorja OVS-a, da naj bi OVS nalogo opravil na osnovi 32. člena Zakona o obrambi. Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je o ugotovitvah nadzornikov obvestil javnost ter navedel, da je v skladu z ugotovitvami mogoče sklepati o politični zlorabi službe Ministrstva za obrambo za namene obrambnega ministra. Minister je nato medijem pojasnjeval svoje postopanje in delovanje OVS-a, ne da bi me o dogajanju in tako hudih očitkih pred tem kadarkoli in kakorkoli informiral. Tako je nastala situacija, da sem za dogajanja izvedel iz medijev. Minister je v javnosti potrdil naročilo analize, ki naj bi jo ob primopredaji dolžnosti generalnega direktorja 1 Datum: 9. 4. 2015 OVS-a slednjemu naložil ustno. Kot je še pojasnil, mu je generalni direktor OVS-a o izvedeni nalog prav tako poročal ustno. Nekonsistentno in deloma celo zavajajoče pojasnjevanje ministra Spremljanje ministrovega pojasnjevanja javnosti ter članom Odbora za obrambo v Državnem zboru je v javnosti in meni pustilo dvom predvsem zaradi ministrovih nasprotujočih si trditev. Minister ter generalni direktor OVS-a sta najprej nadzornikom parlamentarne komisije javno zatrjevala, da je bila naloga ministra odrejena ustno, čemur je po njunih zatrjevanjih sledilo tudi ustno poročanje pristojnih iz OVS-a. Po preklicu stopnje tajnosti na gradivu, ki ga je minister 13. novembra lani nenapovedanega in neusklajenega poskusil uvrstiti v vladno proceduro, je minister javnosti predstavljal dokument z naslovom »Informacija o zagotavljanju kakovosti storitev Telekoma Slovenije za delovanje obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami« kot dokazilo svojega zakonitega in odgovornega postopanja pri odrejanju naloge OVS-u. S tem je razkril tajni podatek, vsebovan v sklepu vlade, kjer je Telekom na seznamu družb državne kritične infrastrukture. Vendar so ministrov argument kmalu za tem demantirali mediji z opozorilom, da je naveden dokument datiran z dnevom pred ministrovo domnevno odreditvijo naloge OVS-u. Ministrovo razkritje dokumenta z namenom argumentiranja opravičenosti odrejene naloge in zakonitosti postopanja OVS-a, kakor tudi opravičevanja namena odrejene naloge z namenom naknadnega poročanja o ugotovitvah vladi, je z razkritjem datuma nastanka dokumenta v javnosti vzbudilo sum poskusa zavajanja javnosti in parlamentarne nadzorne komisije. Razkriti dokument navaja tudi osebi, odgovorni za njegovo pripravo, to pa sta bili generalni sekretar ministrstva in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje. Vsaj nenavadno je, da je minister delovanje OVS-a pojasnjeval z aktivnostmi ostalih, civilnih, enot ministrstva, ki pa z nadzorom s strani Komisije Državnega zbora niso bile povezane. Ponesrečen poskus pojasnitve postopanja OVS-a in vsebina dokumenta, nastala v civilnem delu ministrstva, sta še povečala dvom v upravičenost vključitve OVSa, v zakonitost njegovega delovanja pri tem, pa tudi v sam namen izdelave analize s strani OVS-a, kot ga je s tem dokumentom pojasnjeval minister. Zapletanje ministra 2 Datum: 9. 4. 2015 je tako namesto odprave dvoma v zakonitost odrejene naloge in postopanja OVS-a, ta dvom še povečalo in omogočilo porajanje dodatnih sumov. Premier in vlada nikoli nista bila seznanjena s predmetno aktivnostjo OVS-a Omenjeno gradivo, kateremu je minister z odločbo preklical stopnjo tajnosti, je na samem začetku 9. redne seje vlade dne 13. novembra 2014, to je na točki sprejemanja dnevnega reda, minister najavil, citiram: »da je pripravil gradivo v obliki informacije o zagotavljanju kakovosti storitev Telekoma za področje obrambnega sistema in varstva pred naravnimi nesrečami«. Ker gradivo ni bilo pripravljeno v skladu s postopki priprave vladnih gradiv, gradivo tudi ni bilo uvrščeno na dnevni red navedene novembrske seje. Na tem mestu pa odločno zavračam javno izrečene namige, da sem s tem kot predsednik vlade preprečeval razpravo o tej temi in ministra oviral pri naporih in skrbi za obrambo države. Nasprotno, ministru Vebru sem tedaj dejal, da bo vlada tudi to gradivo obravnavala takrat, ko bo ustrezno dopolnjeno in medresorsko usklajeno ter kot tako uvrščeno na dnevni red vlade (slednje je tudi dokumentirano v zapisu seje). Prav tako moram izpostaviti, da je bila po sosledju dogodkov naloga OVS-u s strani ministra odrejena neposredno po omenjeni seji vlade, na kateri pa minister niti z besedo ni omenil svojega namena takšne odreditve niti o tem ni pozneje informiral mene oziroma vlade. Ob tem je treba vedeti tudi, da preverjanje kakovosti storitev Telekoma, ki jih ta v skladu s civilno pogodbo zagotavlja za potrebe ministrstva, ne more biti predmet obveščevalnega dela t. i. vojaške tajne službe. Takratna utemeljitev potrebe po obravnavi gradiva s strani ministra ni niti v najmanjši meri nakazovala na obstoječo neposredno grožnjo obrambnim interesom države, Slovenski vojski ali ministrstvu s strani obveščevalnih služb vojaških organizacij ali drugih organov in organizacij. Vse od navedene seje vlade minister vladi ali meni do danes v obravnavo nikoli ni predlagal nikakršnega gradiva ali dokumenta s tem v zvezi. Iz tega izhaja tudi, da ugotovitve OVS-a gotovo niso izkazovale 3 Datum: 9. 4. 2015 okoliščin dejavnosti obveščevalnih služb, ki bi kazale na ogrožanje obrambnega interesa države, Slovenske vojske ali ministrstva. Objava sprva »neobstoječe« in sporne dokumentacije Pozneje, dne 23. marca 2015, to je neposredno pred zasedanjem parlamentarnega Odbora za obrambo, ki je bil sklican v luči ugotovitev parlamentarne nadzorne komisije, je minister javnosti z umikom oznake stopnje tajnosti razkril nov dokument, ki naj bi nastal neznanega dne novembra 2014 ob izvajanju naročene analize v OVS-u. Z razkritjem dokumenta je tako minister demantiral sebe in generalnega direktorja OVS-a, ki sta vseskozi parlamentarnim nadzornikom in javnosti zatrjevala, da pri odrejanju, izvedbi in poročanju ni nastal noben dokument. Taka nasprotujoča trditev ministra je pri zainteresiranih in v javnosti pod vtisom poskusa zavajanja o upravičenosti delovanja OVS-a s prvim razkritim dokumentom tako dodatno omajala kredibilnost in zaupanje v delo ministra. Ob tem je naslov dokumenta »Prodaja podjetja Telekom Slovenije« samo še povečal sum v domnevno aktivno prikrivanje dejanskega dogajanja ter prispeval k porajanju utemeljenega suma o zlorabi vojaške tajne službe za podkrepitev političnega cilja ministra pri preprečitvi prodaje Telekoma. V razpravi na Odboru za obrambo so bili s strani članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb podani izredno hudi dvomi o času nastanka dokumenta, ker dokument ni opremljen z datumom nastanka. Prav tako so izrazili sum, da je prišlo do naknadnega preurejanja vsebine dokumenta za potrebe opravičevanja zakonodajne podlage za delo službe, predvsem zaradi nelogičnosti, saj dokument v prvem odstavku nenavadno podrobno pojasnjuje prav zakonske osnove delovanja OVS-a. Nadzorniki so kot zavajajoče navedli tudi dejstvo, da pri nadzoru in posledičnem pisnem pojasnjevanju nihče ni omenil kakršnega koli dokumenta, ker naj bi vsa komunikacija potekala ustno. Pri tem je posebej pomembno, da navedb in izraženih dvomov na odboru nihče od predstavnikov ministrstva ni kategorično zanikal ali ovrgel z dokazi. Povsem nestrokovna priprava dokumentacije Sporni dokument nosi naslov »Prodaja podjetja Telekom Slovenije«. Naslov dokumenta praviloma in tudi v tem primeru deloma odraža vsebino. Ob tem nosi 4 Datum: 9. 4. 2015 oznako tajnosti zaupno, pri čemer pa je treba najprej pojasniti, da se takšna oznaka po Zakonu o tajnih podatkih nikoli ne uporablja na dokumentu, ki je bil sestavljen zgolj iz javnih virov. Oznaka tajnosti nakazuje, da je bil dokument predviden za zapis zaupnih podatkov. Dejstvo, da dokument takih podatkov ne vsebuje, tako poraja številna druga vprašanja. Ni logičnega pojasnila, zakaj bi pri obveščevalnem ali protiobveščevalnem delu OVS-a vnaprej omejevali delovanje samo na javno dostopne vire. OVS mora namreč vedno pri izpolnjevanju svojih nalog uporabiti vse razpoložljive vire, če želi primerno opravljati svoje naloge. Zato tudi ima svoja pooblastila! Argument, da se ni uporabilo posebnih oblik pridobivanja podatkov in drugih operativnih metod, ne pomeni, da ni bila uporabljena tudi metoda zbiranja podatkov s pomočjo partnerskih služb, zbiranja podatkov na terenu ter uporaba razpoložljivih podatkov iz baz podatkov. Vsaj nestrokovno je, da v vsej znani dokumentaciji ni niti enega zapisa, kjer bi bil omenjen oziroma opredeljen pristop OVS-a do izvajanja te naloge. Povsem verjetno je OVS nalogo opravil tako kot vse ostale, to je z vsemi razpoložljivim viri. Vztrajno sklicevanje na pravno podlago delovanja v 32. členu Zakona o obrambi Še pomembneje pa je, da vsebina tega dokumenta ne odraža morebitne dejavnosti tujih obveščevalnih služb, ki bi ogrožale obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo, kar bi opravičevalo obveščevalno ali protiobveščevalno delo na osnovi določila 32. člena Zakona o obrambi, kot vztrajno pri tej nalogi zakonitost postopanja OVS-a utemeljujeta tako njen generalni direktor kakor tudi minister Veber. Ob tem je treba jasno povedati, da je bila naloga, sodeč po objavljenih dokumentih, dodeljena celotnemu OVS-u, torej vsem trem sektorjem. Težava pri tem pa je, da obveščevalni del sploh ne sme delovati na tleh Republike Slovenije, saj se v skladu z 32. členom Zakona o obrambi obveščevalne naloge opravljajo izven države. Obveščevalni del OVS-a torej lahko zbira varnostne, politične in vojaške informacije, pomembne za naš obrambni sistem, samo v tujini. 5 Datum: 9. 4. 2015 Nikakor pa obveščevalni del OVS-a nikoli in na noben način ne sme biti uporabljen za tovrstno nalogo, kot jo je odredil minister. Znano dejstvo je, da je prodaja podjetja civilno pravni postopek med strankami, pri čemer nobena normativna ureditev v Sloveniji ne narekuje zbiranja, dokumentiranja ali analiziranja podatkov v postopkih prodaje podjetij z obveščevalnim ali protiobveščevalnim delom OVS-a. Ocenjujem, da profesionalno delo te službe ne bi smelo dopustiti, da se tako zgovoren naslov »Prodaja podjetja Telekom Slovenije« nahaja na dokumentih obveščevalnega in protiobveščevalnega sektorja OVS-a, razen če je služba dejansko opravljala zakonito delo in je za to imela tudi ustrezne razloge v delovanju tujih vojaških obveščevalnih služb, uperjenih v ogrožanje obrambnega interesa države, Slovenske vojske ali ministrstva. O obstoju tovrstnih groženj nikoli nisem bil obveščen, prav tako pa pri tako resnih zadevah opisane okoliščine in dejstva puščajo prevelike sume, da bi vse skupaj lahko tolerirali zgolj kot spodrsljaj. Vsebina dokumenta pri opisovanju problematike, vezane na morebiten prenos nacionalnega telekomunikacijskega prometa v drugo državo, kaže na izvedbo obveščevalne analize, nastale z uporabo določenih podatkov, zbranih s strani OVS-a, kar pomeni tudi uporabo zbirke podatkov službe. Iz gradiva ni možno razbrati, katera pooblastila in katere javne podatke ali zbirke podatkov službe je OVS uporabil za obveščevalno oziroma protiobveščevalno delo pri tej analizi. Pa bi bilo to treba. Dokument navaja potencialne probleme za nacionalno varnost, kar pa presega pristojnosti, ki jih po Zakonu o obrambi ščiti OVS. Obenem ni možno z gotovostjo potrditi, ali dokument vsebuje pregled vseh aktivnosti, ki so potekale pri izdelavi analize v OVS-u. Seveda bi bilo potrebno tudi to. Pristojna vladna telesa se ukvarjajo s predmetno problematiko Ministru na njegovo vprašanje, kaj bova jaz ali vlada naredila za zaščito interesov Slovenije v luči postopka prodaje Telekoma Slovenije, na tem mestu sporočam, da se reševanje in identifikacija potencialnih problemov na področju kibernetske varnosti kakor tudi na področju informacijskih in telekomunikacijskih vsebin v skladu z odločitvijo prejšnjih vlad že izvaja in se v različnih delovnih telesih s tem delom nadaljuje tudi v tem mandatu. 6 Datum: 9. 4. 2015 Minister bi lahko bil pobudnik tovrstne razprave na različnih nivojih v skladu s postopki, pa tega doslej ni storil. Že s samim dejstvom, ko sem ministru na navedeni novembrski seji vlade naročil, da bo vlada obravnavala njegovo gradivo, ko ga ustrezno pripravi, sem izkazal jasen namen, da je treba s strani ministra izpostavljene vidike zagotavljanja kakovosti storitev Telekoma za področje obrambnega sistema in varstva pred naravnimi nesrečami tudi ustrezno preučiti, in v tem nikakor nisem nasprotoval ministru. Kot rečeno, ne drži, da vlada ne bi storila ničesar oziroma da ne bi opravljala svojega dela. Tega opravlja na različnih nivojih v različnih resorjih oziroma delovnih telesih. Najprej bi veljalo izpostaviti, da bi minister lahko v skladu s svojimi pooblastili znotraj Ministrstva za obrambo uporabil pot Medresorske koordinacijske skupine za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture, ki deluje od leta 2012 in ima za eno od nalog prav oblikovanje predlogov, ukrepov in postopkov za zaščito kritične infrastrukture. Minister pa bi moral upoštevati predvsem dejstvo, da je za področje telekomunikacij pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. To na področju zaščite kritične informacijske infrastrukture in delovanja javnih komunikacijskih sistemov v primeru izjemnih stanj deluje znotraj dveh sklopov, in sicer z ukrepi za zaščito kritične informacijske infrastrukture (t. i. CIIP) ter na podlagi določb v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o varnosti omrežij in storitev ter delovanju v izjemnih stanjih. Skrbniki Zakona o elektronskih komunikacijah na navedenem ministrstvu prav tako zatrjujejo, da določila 7. poglavja Zakona v celoti ustrezno rešujejo vsebine, ki jih kot problematične izpostavlja minister za obrambo. MIZŠ je skladno z vladnim sklepom z dne 10. 4. 2014 o določitvi kritične infrastrukture državnega pomena v RS, nosilec priprave ukrepov za sektor informacijsko komunikacijske podpore. Ukrepe pripravlja v sodelovanju z izbranimi ključnimi operaterji elektronskih komunikacij, ki so določeni kot kritična infrastruktura, s katerimi je MIZŠ že opravil vrsto sestankov in usklajevanj. Lahko 7 Datum: 9. 4. 2015 povem, da je priprava in usklajevanje ukrepov z deležniki v zaključni fazi. Hkrati MIZŠ pripravlja usmeritve za obrambno načrtovanje izbranih operaterjev. Kot rečeno, je poleg vloge pri zaščiti kritične informacijske infrastrukture MIZŠ, kot ministrstvo pristojno za elektronske komunikacije, tudi nosilec Zakona o elektronskih komunikacijah, ki vključuje določbe s pravili o zagotavljanju varnosti omrežij in storitev pri ponujanju javnih storitev elektronskih komunikacij. Ureja tudi delovanje teh sistemov v primeru izjemnih stanj. Pri tem je bistveno pojasniti, da v skladu z navedenim zakonom vse njegove določbe veljajo za vse operaterje elektronskih komunikacij, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in izvajajo elektronske komunikacijske storitve v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo lastništvo. Posamezne določbe zakona tako od operaterjev zahtevajo sprejetje ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za obvladovanje tveganj za varnost omrežij in storitev, predvsem za preprečevanje in zmanjševanje učinkov varnostnih incidentov na uporabnike in medsebojno povezana omrežja. Operaterji morajo s tem namenom sprejeti ustrezen varnostni načrt, ki je lahko njihova poslovna skrivnost. Prav tako določajo, da morajo operaterji sprejeti vse ukrepe za zagotovitev neprekinjenega izvajanja storitev prek teh omrežij. Obenem zakon določa obveznosti operaterjev za ukrepanje v primeru izjemnih stanj. Tako določa prednostno delovanje tistih delov omrežja, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij nosilcev varnostnega in obrambnega sistema in sistema zaščite in reševanja. Na MIZŠ v sodelovanju z operaterji in varnostnimi organi pripravljajo tudi prenovljen seznam omrežnih priključnih točk (telefonski priključki) s prednostjo v primeru izjemnih stanj. K temu naj dodam, da izpolnjevanje zakonskih določb v preventivnih postopkih inšpekcijskega nadzora nadzira Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). V letih 2013, 2014 in začetku leta 2015 je opravila približno 45 pregledov, to je okoli 35% vseh zavezancev. Nadzore izvaja sistematično, prioritete pa določa glede na velikost operaterja (število priključkov oz. uporabnikov), tako da je v nadzoru do sedaj pregledala vse večje operaterje, ki zagotavljajo več kot 80% vseh telekomunikacijskih storitev na slovenskem trgu. V večini primerov, ko so bile v nadzornem postopku odkrite nepravilnosti, so jih 8 Datum: 9. 4. 2015 zavezanci tudi vse odpravili. Ukrepanje strožje od izdaje ureditvene odločbe ni bilo potrebno. Če na tej točki omenim samo še Urad za varovanje tajnih podatkov. Ta se ukvarja s posameznimi subjekti, ki so v skladu s sklepom o določitvi kritične infrastrukture državnega pomena v Republiki Sloveniji, v delih, ki se nanašajo na obravnavanje in varovanje tajnih podatkov. V večini teh primerov gre za presojo ustreznosti vzpostavljenih varnostnih pogojev za obravnavo različnih stopenj tajnih podatkov. V manjšem obsegu Urad podaja mnenja oziroma napotke za varno vzpostavljanje pogojev v komunikacijsko informacijskih sistemih ter podjetjih. Vključuje pa se tudi v nekatere procese, povezane s kritično infrastrukturo, ter je pomemben sogovornik pri reševanju vse bolj aktualne problematike, povezane s kritično telekomunikacijsko infrastrukturo, zlasti v razpravah o kibernetski varnosti. Vse navedeno postavlja najnovejšo ministrovo sporočilo, s katerim me je obvestil ta teden, in sicer da naj bi skupina strokovnjakov pripravljala analizo v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja izpodkopavanja obrambnih ukrepov v skladu s 366. členom Kazenskega zakonika v najmanj nenavadno luč. Prav tako poudarjam, da nikoli nisem opustil skrbi za zagotavljanje obrambnih ukrepov. Tako ponavljam, da nikoli nisem bil seznanjen o potrebi vključevanja OVS-a s svojim obveščevalnim in protiobveščevalnim delom v postopke prodaje družb, ki potekajo v naši državi. Tudi pobuda, zapisana v spornem dokumentu OVS-a za sklic sestanka med MNZ-jem, Sovo, MORS-om in predstavniki vlade, nikoli ni bila formalno podana s strani ministra in tako vse do danes, kar navaja na zaključek, da minister ni videl te potrebe. Necelovito poročilo ministra in njegove dopolnitve Kot ste seznanjeni, sem po razkritju ugotovitev parlamentarne nadzorne komisije od ministra zahteval poročilo o njegovem postopanju in delu OVS-a v tem primeru. Minister se v poročilu sklicuje na 102. člen Zakona o obrambi, v skladu s katerim je dolžnost ministrstva organizirati enoten in avtonomen informacijski in telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. Vendar pa je avtonomen sistem ministrstva od ostalih sistemov neodvisen sistem in tako ne more biti del sistema Telekoma Slovenije, še manj pa odvisen od lastnika Telekoma. 9 Datum: 9. 4. 2015 Prepričan sem, da je delovanje Slovenske vojske v mirovnih misijah na območjih drugih držav pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev podprto z enotnim in avtonomnim informacijskim in telekomunikacijskim sistemom ministrstva. Vsaj ne razpolagam s spoznanji, da temu ne bi bilo tako, saj mora biti tudi v takih primerih sistem urejen na način, kot to določa 102. člen Zakona o obrambi. Kot podpora delovanju v tujini s strani sistema ministrstva se uporabljajo vodi in ostala infrastruktura drugih lastnikov in upravljavcev in po mojih informacijah sistem deluje. Obstaja pa nevarnost ogrožanja, kot je bila na primer pred dnevi javno-objavljena okoliščina o tatvini, storjeni zoper patruljo v mirovni misiji slovenskih vojakov v Libanonu, v kolikor je lahko odtujeni računalnik vseboval podatke o metodah in načinu delovanja pripadnikov naše vojske ali celo programe in ključe za dekodiranje tajnih sporočil. Minister me o tej okoliščini še do danes ni informiral, še več, tudi o tej zadevi sem izvedel prek medijev. Drugi sistem, ki ga minister izpostavlja v poročilu, pa je informacijski in komunikacijski sistem na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot to določa 102. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Naj tukaj jasno povem, da obveščevalno in protiobveščevalno delo OVS-a ne zajema delovanja številke 112, tj. številke za uporabo zaščite in reševanja. Delovanje številke 112 je namreč opredeljeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah, v skladu z njim pa jo morajo zagotavljati vsi operaterji, ne glede na lastništvo. Prav tako se varnost komuniciranja med različnimi vojaškimi objekti, ki tečejo po različnih linijah (prisluhi), ne zagotavlja z lastništvom, ampak s kriptografijo. Tudi lokacija strežnikov je pri kriptirani komunikaciji irelevantna. Vse to bi minister moral vedeti. Prav tako je Telekom po trditvah ministra eden od ključnih subjektov in poslovnih partnerjev ministrstva, saj po njegovih navedbah oba informacijska in telekomunikacijska sistema temeljita na Telekomovi infrastrukturi. Pri tem gre tudi po ministrovih navedbah za koriščenje tržnih storitev Telekoma, kar pa, kot veste, v osnovi predstavlja civilnopravno pogodbeno razmerje. Dejstvo je, da je na našem 10 Datum: 9. 4. 2015 trgu prisotna konkurenca ponudnikov informacijskih in telekomunikacijskih storitev. Tako so pri zagotavljanju tovrstnih storitev tudi drugi tovrstni pravni subjekti poslovni partnerji ministrstva, vendar naročila ocene vpliva morebitne spremembe v njihovi lastniški strukturi naročena analiza OVS-u ne zajema. V dejansko celoviti skrbi za nacionalno varnost pa je seveda zmeraj treba slediti načelu, da je veriga tako trdna, kot je trden njen najšibkejši člen! Minister me je v svojem poročilu opozoril tudi na sklep vlade o Telekomu kot družbi posebnega pomena za obrambo, kakor tudi družbi, ki predstavlja kritično infrastrukturo državnega pomena. S tem je razkril tajni podatek, kot sem že omenil. Navedene odločitve vlade v to kategorijo uvrščajo tudi druge družbe, ki pa jih pri analiziranju ministrstvo ni zajelo in minister ni podal jasnega odgovora, niti v javnem nastopanju niti v svojih pisnih pojasnilih, zakaj se je pri svojem odrejanju naloge osredotočil predvsem na okoliščino procesa zamenjave lastniške strukture v Telekomu. S celovitim vpogledom v nastalo situacijo se je izredno težko znebiti občutka, da je poleg čuta za odgovornost, ki ga izpostavlja, minister sledil tudi svojemu političnemu cilju nasprotovanja prodaji Telekoma, za uresničitev katerega je preko ugotovitev analiz podrejenih služb skušal pridobiti ustrezne argumente. Naj ob tem poudarim, da me pri tem ne moti ministrovo znano stališče, da nasprotuje prodaji Telekoma, pač pa dejstvo, da je za obrambo ali doseganje svojega političnega cilja tu nezakonito in mimo strokovnih standardov uporabil OVS. Minister v svojem poročilu navaja, da je ministrstvo poskušalo pridobiti dodatne podatke in analize prav z namenom dopolnitve gradiva, ki ga je skušal uvrstiti na novembrsko sejo, in s tem v zvezi pojasnjuje, da je 8. novembra 2014 novemu generalnemu direktorju OVS-a naročil, da tudi njegova služba pripravi analizo morebitnih posledic privatizacije Telekoma z vidika zagotavljanja storitev, ki jih služba koristi oziroma jih za službo zagotavlja navedeni operater. Nenavadno pri tem je, da se tako minister kot generalni direktor OVS-a sklicujeta na določila 32. člena Zakona o obrambi kot pravno podlago za naročeno analizo, ko pa prav ta člen določa obveščevalno in protiobveščevalno delovanje službe. Na tem mestu je zato treba v celoti pravilno 11 Datum: 9. 4. 2015 brati zakonska določila, namreč da preverjanje kakovosti tržnih storitev nikakor ne sme biti vsebina obveščevalnega ali protiobveščevalnega dela vojaške tajne službe BREZ jasne grožnje aktivnega delovanja tujih obveščevalnih služb. Iz obstoječih dokumentov je razvidno, da je zaradi naročene analize bil celo sprejet sklep na 1. kolegiju generalnega direktorja OVS-a, ki je z vidika zagotavljanja nacionalne varnosti nalogo dodelil celotnemu OVS-u, torej vsem sektorjem službe. Že omenjena težava pri tem je, da eden od sektorjev, to je obveščevalni del, sploh ne sme delovati na tleh Republike Slovenije. Isti člen, na katerega se pri pravni utemeljitvi delovanja sklicujeta minister in generalni direktor OVS-a, to je 32. člen Zakona o obrambi, namreč izrecno določa, da se obveščevalne naloge opravljajo izven države. Obveščevalni del OVS-a torej lahko ugotavlja in ocenjuje vojaške in politično-varnostne razmere ter vojaške zmogljivosti, posebnega pomena za varnost države, le izven države. Kršeni predpisi in standardi stroke za zagotavljanje pisne sledljivosti V poročilu minister tudi navaja, da je nato OVS v zvezi s tem pripravil delovno gradivo, spornost katerega sem pred tem že argumentiral, ter da je bil 9. decembra lani na kolegiju generalnega direktorja OVS-a sprejet nov sklep, da bo generalni direktor ministra ustno seznanil z ugotovitvami. Minister v svojem poročilu nikjer ne pojasni obsega in vrste delovnega gradiva, njegovega nastanka, ugotovitev ter zaključnega poročila. Minister ter generalni direktor tudi nikjer ne pojasnita vsebine ustnega poročila. Spomniti pa moram, da obveščevalno in protiobveščevalno delo po predpisih in standardih stroke ne dopušča ustnega odrejanja nalog in poročanja brez ustreznega pisnega dokumentiranja vseh aktivnosti in pisnega zaključnega poročila. Uveljavljen red in standard je namreč namenjen omogočanju kasnejšega civilnega nadzora s strani pristojnih teles. Razloga opustitve dolžne skrbi za ustrezno evidentiranje obveščevalnega dela minister in generalni direktor OVS-a nista pojasnila oziroma upravičila. S tem sta dodatno okrepila dvom v pravilnost analiziranja problematike s strani OVS-a. Obenem sta odgovorna za to, da nista omogočila preveritve postopkov, 12 Datum: 9. 4. 2015 uporabljenih pooblastil, virov za pripravo analize in zaključnega poročila, ki bi moralo nastati ob zaključku slehernega obveščevalnega dela OVS-a. Iz tega je sicer mogoče tudi sklepati, da zaključnega poročila ne želita predstaviti ali pa, da do njega (še) ni prišlo. Vsekakor ostaja odprtih preveč vprašanj pri tako pomembni zadevi, kot je delovanje navedene tajne službe. Analiza javno dostopnih podatkov s strani tajne službe je obveščevalna dejavnost Minister sicer zagotavlja, da so bili vsi podatki pridobljeni na podlagi javno dostopnih informacij in na osnovi obsega uporabe Telekomovih storitev s strani OVS-a. Poroča, da v tem primeru ni šlo za uporabo kakršnih koli drugih oblik zbiranja podatkov oziroma uporabo posebnih metod in sredstev. Vendar pa, kot sem že pojasnil, prav sklicevanje na določilo 32. člena Zakona o obrambi kot zakonsko osnovo naročila analize in dela OVS-a obenem določa naravo dejavnosti službe kot bodisi obveščevalno, protiobveščevalno ali varnostno delo. Da naj bi v danem primeru v ničemer ne šlo za preseganje zakonskih pristojnosti dela OVS-a, minister pojasnjuje s sklicevanjem na vsebino omenjenega spornega delovnega gradiva z naslovom »Prodaja podjetja Telekom Slovenije«. Pri tem je minister zgolj s sklicevanjem na ustno poročanje generalnega direktorja OVS-a zaključil, da ugotovitve v ničemer ne odstopajo od ugotovitev iz analiz civilnega dela ministrstva, to je Uprave republike Slovenije za zaščito in reševanje in Sektorja za informatiko in komunikacije Ministrstva za obrambo. Ministrovo poročilo torej ni vsebovalo nobenih zares konkretnih pojasnil. Iz njega tudi ni bilo razvidno, katere ugotovitve, vezane na prodajo nacionalnega operaterja tujemu kupcu in posledica tega za izvajanje nalog OVS-a pri izvajanju njegovih nalog, torej obveščevalnih, protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, na temelju določil 32. člena Zakona o obrambi, bi se lahko tako zelo ujemale z ugotovitvami prej omenjenih organizacijskih enot ministrstva. Tako sem seveda ministra zaprosil za dodatna pojasnila o zakonski osnovi in razlogih za odredbo obveščevalnega, protiobveščevalnega ali varnostnega delovanja OVS-a. V dopolnitvi poročila sem pričakoval informacijo o nesporni pravni 13 Datum: 9. 4. 2015 podlagi za naročilo analize s strani ministra, kakor tudi pojasnilo o pristojnosti OVS-a za analiziranje teh vsebin. S strani Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sem na zaprosilo dobil zapisnik nadzora in dokument OVS-a »Izvajanje nalog službe na podlagi 32. člena Zakona o obrambi«. Dodatno pojasnilo ministra le okrepilo nejasnosti Dodatno pojasnilo ministra v prvem delu kot edini in izključni namen priprave analiz enot ministrstva kakor tudi OVS-a navaja pridobitev podatkov o morebitnih posledicah privatizacije nacionalnega telekomunikacijskega operaterja Telekom Slovenije na delovanje obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter na izvajanje njihovih zakonskih pristojnosti. Minister je kot neposredno zakonsko podlago za pripravo analize izpostavil 3. alinejo prvega odstavka 32. člena Zakona o obrambi, ki med obveščevalne in protiobveščevalne naloge uvršča odkrivanje in preprečevanje dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij, drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo. Dodatno pojasnilo ministra je tako le še povečalo nejasnosti, če naj bi tudi dejansko šlo za analiziranje s ciljem urejanja notranjega delovanja ministrstva in skrb za kakovostne tržne storitve, kot zatrjuje minister. Oziroma, na drugi strani, če je šlo pri nalogi za obveščevalno in protiobveščevalno delo z analizo informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oziroma varovanje takih podatkov z odkrivanjem in preprečevanjem dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo. Iz zaključka dodatnega pojasnila ministra je razvidno, da je šlo za drugo, torej obveščevalno in protiobveščevalno delo, saj minister eksplicitno navaja 3. alinejo prvega odstavka 32. člena Zakona o obrambi kot zakonsko podlago za analizo odprodaje nacionalnega operaterja tujemu kupcu in posledice tega na izvajanje nalog OVS-a. Pri analizi na tej zakonski osnovi pa je, kot že rečeno, jasno, da je aktivnost službe lahko usmerjena izključno proti obstoječemu in aktivnemu delovanju obveščevalnih služb tujih vojaških organizacij, ter drugih organov in organizacij. 14 Datum: 9. 4. 2015 Obstoja takih aktivnosti navedenih tujih organizacij v predmetni zadevi pa iz poročila ni mogoče potrditi. Pravno mnenje Kaučič-Pirnat zgolj izpostavilo predpostavke za oceno zakonitosti Minister se prav tako sklicuje na pravno mnenje, ki sta ga pripravila pravnna strokovnjaka dr. Igor Kaučič in dr. Rajko Pirnat, za katerega sem ju zaprosil po odkritju ugotovitev parlamentarne komisije. Pri tem je treba vedeti, da omenjena pravnika nista podala dokončnega odgovora o zakonitosti predmetnega delovanja OVS-a, pač pa sta zgolj izpostavila okvire, v katerih je mogoče oceniti zakonitost delovanja. Ti okvirji pa očitno niso bili izpolnjeni, saj že sama aktivnost ni bila namenjena notranji organizaciji dela OVS-a, poleg tega pa ni nobenega zanesljivega dokaza, da niso bila v tem primeru uporabljena tudi posebna pooblastila OVS ali uporabljeni tudi tisti podatki, ki niso zgolj javno dostopni. Po analizi celotnega primera, ki sem jo lahko opravil do danes, pa je očitno, da je pri predmetnem delu OVS-a šlo za nezakonitost, saj je bilo to delo utemeljeno z 32. členom Zakona o obrambi, natančneje 3. alinejo prvega odstavka navedenega člena. K temu moram dodati, da so bili vsi nadaljnji postopki vodeni netransparentno, kar pa ni v skladu z načelom pravne varnosti. Tako postopki niso bili predvidljivi in zanesljivi pri njihovih pravnih posledicah. Odredba analize OVS-u podana v času oddaje zavezujočih ponudb za nakup Telekoma Slovenije Ustaviti se moram tudi pri dejstvu, da je bil postopek prodaje Telekoma Slovenije, voden s strani SDH-ja, v trenutku odreditve analize OVS-u v fazi oddanih zavezujočih ponudb zainteresiranih kupcev in izvajanja skrbnega pregleda s strani potencialnih kupcev. Do prodaje tujemu kupcu, ki bi s sabo nosil grožnjo delovanja tujih obveščevalnih služb, uperjeno zoper obrambne interese države, Slovensko vojsko ali ministrstvo, še do danes ni prišlo. Opisana dejstva, naslov spornega delovnega dokumenta z naslovom »Prodaja podjetja Telekom Slovenija«, vsi zapleti s pojasnjevanjem dela ter nedopustnim popolnim izostankom obveznega dokumentiranja obveščevalnega dela dopuščajo 15 Datum: 9. 4. 2015 zgolj zaključek, da noben od izvedenih postopkov ni bil v skladu s pravnimi normami in stroko. Tako je nastal močan in utemeljen sum, da je bil obveščevalni del vojaške službe aktiviran v civilnih postopkih prodaje. Poročilo OVS-a nadzorni parlamentarni komisiji ne potrjuje ministrovih utemeljevanj Odgovor sem skušal najti v še enem obstoječem dokumentu, to je v poročilu generalnega direktorja OVS-a parlamentarni nadzorni komisiji. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb mi je namreč v posredovanem gradivu dostavila tudi dokument OVS-a (št. 012-1/2015-18) z dne 17. 3. 2015 z naslovom »Izvajanje nalog službe na podlagi 32. člena Zakona o obrambi«. Dokument nosi oznako ZAUPNO in prav to dejstvo mi ne dopušča, da bi vam danes podrobno predstavil njegovo vsebino. Pisno sem OVS zaprosil za umik oznake tajnosti, vendar mi OVS svoje odločitve do danes še ni sporočil. Lahko pa vam zagotovim, da pojasnilo izvedbe sklepa kolegija generalnega direktorja OVSa v tem dokumentu niti najmanj ne nakazuje, da je bil namen analize priprava ocene vpliva prodaje Telekoma tujemu kupcu na delo obeh informacijsko telekomunikacijskih sistemov v skrbništvu Ministrstva za obrambo, kot to pojasnjuje minister v svojem poročilu. Vsaj zaskrbljujoče je, da v dokumentu ne najdem vsebine, ki bi potrjevala zaključke analiz, opravljenih v ostalih organizacijskih enotah ministrstva. Dokument ravno tako ne omenja analiziranja vpliva prodaje Telekoma Slovenija na notranje organiziranje dela OVS oziroma spremembe pogojev ali kakovosti storitev, ki bi zaradi odprodaje operaterja tujemu kupcu vplivale na delovanje OVS-a. Tako dokument v ničemer ne navaja dejstev, kakor tudi ne daje možnosti sklepanja, da je delovanje OVS-a v tem primeru bilo samo v okviru vsebine, kakor je navedeno v spornem dokumentu OVS-a, ki ga je minister razkril kot zadnjega in s katerim skuša pojasnjevati namen, zakonitost in celo skrb za nacionalno varnost pri svojem postopanju. 16 Datum: 9. 4. 2015 Ministrova subjektivna odgovornost izhaja iz dane naloge OVS-u Spoštovani, za presojo o upravičenosti ministrovega postopanja sem med drugim imel na voljo pisni poročili ministra Janka Vebra, nastali v okoliščinah branjenja pred političnimi očitki in iskanja primernih razlogov za pojasnilo neštetih javnih zapletov pri utemeljevanju svojega postopanja. Minister je s poročili in javnim pojasnjevanjem zadeve skušal omiliti težo odrejene naloge OVS-u z usmerjanjem pozornosti v domnevno ministrovo skrb za nemoteno delo resorja in nemoteno delovanje informacijsko-komunikacijskih sistemov v sklopu ministrstva in v teh okvirih njegovo odgovorno ravnanje pri zagotavljanju obrambe in nacionalne varnosti države. V svojih poročilih se minister sklicuje na zakonito delovanje z navedbo člena Zakona o obrambi, vendar vsebinsko ne pojasni, zakaj je bilo potrebno obveščevalno delo na osnovi tretje alineje prvega odstavka 32. člena. Neposredne ogroženosti, ki je pogoj za obveščevalno delo minister ne pojasni, v kolikor je ta resnično obstajala. Vsa razpoložljiva dokumentacija pa ne nakazuje na obstoj neposredne grožnje z delovanjem tujih obveščevalnih služb in zato je jasen zaključek, da odrejena naloga na osnovi tega zakonskega določila ni zakonita. Obveščevalno in proti obveščevalno delo je bilo torej naročeno in izvajano brez pojasnjene obstoječe grožnje s strani neznanih obveščevalnih služb, ki naj bi ogrožale OVS kot službo v okviru ministrstva. Takšno ministrovo naročilo pa utemeljuje tudi njegovo subjektivno odgovornost za posledične nedoslednosti in kršitve. Vprašanje privatizacije Telekoma Slovenije Na tem mestu mi dovolite še nekaj besed o t. i. obrambi nacionalnega interesa. Med glasovi, ki so se postavljali v bran ministru Vebru, so se pojavili tudi takšni, ki pravijo, da je minister s problematiziranjem privatizacije Telekoma zgolj skušal ubraniti nacionalni interes. Da je minister morda uporabil napačne metode, a da je bil njegov namen legitimen ali celo hvalevreden, ker gre menda za nacionalni interes. Spoštovane poslanke in poslanci, tovrsten argument je zavajajoč. Tako na tem mestu ponavljam, da ta vlada nadaljuje s privatizacijo, pa ne zato, ker bi nekdo nekomu to obljubil. Sam nisem nikomur obljubil prodaje Telekoma Slovenije. Za privatizacijo 15 podjetij, vključno s Telekomom, se je odločila vlada prejšnje sestave. To odločitev je dokončno sprejel Državni zbor. Minister Veber se tega 17 Datum: 9. 4. 2015 zagotovo spomni, saj je kot predsednik Državnega zbora sam vodil sejo dne 21. junija 2013, na kateri je bila ta odločitev sprejeta. In odločitve Državnega zbora, najvišje zakonodajne oblasti v državi, je treba spoštovati, saj gre pri tem za temeljno verodostojnost, najprej do nas samih, nato pa tudi za verodostojnost države navzven. Naj tem mestu znova poudarim dejstvo, da lastništvo Telekoma kot tako v 21. stoletju nima dejanske povezave z nacionalnim interesom ali celo z varnostjo in obrambo države. Z odločitvijo države, sprejeto že leta 2001 o liberalizaciji telekomunikacijskega trga, smo tudi uradno začrtali smer delovanja. Mislim, da mi tukaj ni treba naštevati držav, ki so vojaške, obveščevalne in varnostne velesile, pa nimajo v lasti nobene telekomunikacijske družbe. Vsem so vam znana razkritja Američana Edwarda Snowden-a. Verjamem, da vam je znano tudi dejstvo, da v ZDA – pa tudi v številnih uspešnih evropskih državah (Avstrija, Češka, Danska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Finska, Velika Britanija…) – nobena telekomunikacijska ali internetna družba ni v (večinski ) lasti države. Nacionalni, obrambni in varnostni interesi države se očitno ne zagotavljajo z lastništvom države v tovrstnih družbah temveč na druge načine. V skladu s podatki OECD glede omejitev lastništva oziroma nadzora nad telekomunikacijami lahko k temu dodam, da večina držav nima omejitev ali varnostnih zadržkov na tem področju. In nenazadnje, delež državne lastnine v slovenskem gospodarstvu je, tam kjer je to upravičeno, smiselno znižati. Slovenija je na prvem mestu v EU po večinskem deležu države v gospodarskih družbah. Kljub temu, da nisem nikakršen zagovornik razprodaje državne lastnine, pa je vsekakor prav, da si priznamo, da nam ta ni prinesla pričakovane blaginje. Nasprotno, po ugotovitvah nedavne študije, ki jo je Gospodarska zbornica predstavila v sodelovanju z Evropsko komisijo (časopis Delo, 14. marca 2015), smo imeli samo v zadnjih osmih letih 13 milijard evrov stroškov z državnimi družbami v Sloveniji – 6.600 evrov na vsakega prebivalca Slovenije. Ta študija ugotavlja, da so bila v tem obdobju državna podjetja »manj dobičkonosna, bolj zadolžena in manj učinkovita v primerjavi s primerljivimi domačimi in regionalnimi tekmeci. Negativni učinki velikega deleža državnega lastništva in v zvezi s tem neučinkovito korporativno upravljanje v državnih podjetjih 18 Datum: 9. 4. 2015 vodijo v neučinkovito alokacijo sredstev, slabšajo poslovne pogoje ter omejujejo zasebne investicije in gospodarsko rast«. Je takšno stanje v interesu države? Menim, da nikakor ne. Menim, da je v našem vitalnem interesu, da imamo strateške investicije in čim višjo gospodarsko rast, da se odpirajo nova delovna mesta, da imamo uspešna podjetja, ki na račun učinkovitega in uspešnega poslovanja z davki polnijo državni proračun in večajo zaposlenost. Tako bomo tudi dejansko lahko zagotavljali ustrezno raven kakovosti našega šolstva, zdravstva, kulture, sociale, okolja in, nenazadnje, obrambe in varnosti. To je naš vitalni interes in temu bo ta vlada sledila še naprej, pri čemer pa bo upravljanje z državnim premoženjem oziroma naložbami na predlog vlade že kmalu urejen z izdelano strategijo za učinkovito upravljanje z naložbami države. Odločitev za razrešitev ministra Vebra je stvar zagotavljanja pravne države A če se vrnem k zadevi, zaradi katere smo danes tukaj. Naj še enkrat povem, da moja odločitev v tem primeru nikakor nima političnega ozadja, temveč sloni na skrbi in dolžnosti za spoštovanje zakonitosti delovanja ene od naših tajnih služb in preprečitvi najmanjšega dvoma v delo OVS-a. S svojo odločitvijo želim dati jasno oziroma nedvoumno sporočilo, da delovanje te službe ne sme biti zlorabljeno oziroma uporabljeno za doseganje partikularnih ali posamičnih političnih ciljev. Pooblastila delavcev tovrstnih služb omogočajo izjemno hude posege v pravice in svoboščine ljudi in vsak utemeljen sum v zlorabo teh pooblastil ali zlorabo nalog službe zahteva strogo ukrepanje vsakogar, ki je odgovoren za ohranjanje demokratičnih norm in standardov, ki smo jih v naši državi že dosegli. OVS mora varovati izključno obrambni interes države in z obveščevalnim in protiobveščevalnim delom nikakor ne sme proučevati prodaje posameznih podjetij ter spremembe kakovosti njihovih tržnih storitev zaradi spreminjanja lastniške strukture teh družb. Tako delovanje je nezakonito. O očitkih nekaterih, da sem kot predsednik vlade s predlogom umika oziroma razrešitve ministra s funkcije povzročil vladno krizo, ter da naj ne bi spoštoval 19 Datum: 9. 4. 2015 koalicijske pogodbe, natančneje njenega 25. člena, naj povem, da temu ni tako, vlada deluje. Koalicijska pogodba pa določa, da si kot predsednik vlade pridržujem pravico opozoriti ministra, ki ne opravlja svoje funkcije, kot je treba, ter da lahko v primeru ponavljanja pomanjkljivosti pri delu ministra o tem obvestim stranko koalicijskega partnerja, katere član je minister oziroma prihaja iz njene kvote, in predlagam skupno ureditev problema. Gre torej za mojo pravico kot možnost izbire in ne dolžnost. V zadevnem primeru pa na kršitev ministra sploh nisem mogel pravočasno opozoriti, saj je bila kršitev strojena že nekaj mesecev nazaj in v času njenega nastanka z njo nisem bil seznanjen. Toda predmetna zadeva ne izključuje moje dolžnosti, da o zadevi, ki je zaradi nezakonitega delovanja bistveno hujše narave kot zgolj pomanjkljivo ravnanje, sprejmem odločitev, ki je nadstrankarska in je nujna za zagotavljanje pravne države. Gre namreč za delovanje tajne službe, ki zahteva upoštevanje skrajno strogih meril. Spoštovanje in izvajanje tovrstnih okvirov pa ne sme dopuščati dvoma o strokovnosti in zakonitosti delovanja tovrstne službe. Vse preostalo je odmik od vzpostavljenih standardov zahodnih demokracij. Nedoslednosti ter zapletanje ministra pri pojasnjevanju delovanja Ministrstva za obrambo ter njegovo pravno sporno delovanje so privedli do razmer, v katerih je prišlo do omajanega zaupanja v delo ministra. Minister je žal ubral netransparentno in pravno neupravičeno pot, prav tako OVS. Izostanek ustrezne pravne podlage ter pisnega dokumentiranja postopkov pri obveščevalnem delu je povzročil preveč sumov, da bi se tako ravnanje lahko toleriralo. Dokumentiranje dela je zlasti pomembno zaradi zagotavljanja civilnega in parlamentarnega nadzora nad zakonitostjo delovanja OVS-a. Minister je subjektivno in objektivno odgovoren za nezakonito delo OVS-a Iz navedenih razlogov ocenjujem, da je minister subjektivno in objektivno odgovoren za nezakonito, nepravilno in netransparentno Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo. 20 delovanje Datum: 9. 4. 2015 Spoštovane poslanke in poslanci, Tudi vi, spoštovani poslanke in poslanci, boste s svojo odločitvijo izkazali odgovornost. Prepričan sem, da boste z odločitvijo javnosti sporočili, da v Sloveniji ne dopuščamo netransparentnega in nezakonitega delovanja tajnih služb. 21 ter aktiviranja
© Copyright 2024