1. No category

ŠTEVILKA
8 AVGUST 2015
Cougarji pripravljeni
na reševanje v gorah
PREDSTAVITEV JAMARSKE
REŠEVALNE SLUŽBE
IINTERVJU
Z MAG. JANKOM
BOŠTJANČIČEM
VOJAŠKI TABOR NAVDUŠIL
GASILSKA BRIGADA
LJUBLJANA SE PREDSTAVI
UVODNIK
VSEBINA
4
aktualno
Končana prva faza obnove objekta na Bilah
6
izpostavljamo
Slovenska vojska sredi priprav na
operacijo v Sredozemlju
8
intervju
Drugačen pogled na nacionalno zgodovino
11 iz naših enot
Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015
Z izborom do najboljših bodočih častnikov
Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic
Operacije reševanja ljudi
Mednarodno vojaško prvenstvo
v jadralnem letenju
Tudi cougarji pripravljeni za reševanje
Helikopterska reševalna skupina
25 objave ministrstva za obrambo
29 videli smo
Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana
32obrazi
V najtežji situaciji ostal zbran,
razumen in strokoven
38 zaščita in reševanje
Predstavitev Jamarske reševalne
službe in prevzem novih vozil
36 napisali ste
Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji
40 šport v vojski
Bazen, kopalke in gorenjska trma
42 preživetje
Morska hrana
43kolumna
Čarobna korita Mostnice
44spremljamo
Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje
Slovenski strelci navdušili na Pragerskem
46 ste vedeli?
Vojašnica v Ljubljani
46 odlikovanja v sv
Priznanje za dolgoletno službo
47 jezikovni in terminološki kotiček
Besedni red (prvi del)
Lažni prijatelji False Friends (tretjič)
48 stenčas
PREBRALI SMO
NOVICE
SPODBUDNA MISEL
50razvedrilo
nagradna križanka
POIŠČI PET RAZLIK
4
16
12
14
30
34
40
2
SV
11
20
45
Živimo v času, ko so naravne nesreče vse pogostejše in prizadenejo
čedalje večja območja. Intervencijske službe pogosto ne vedo, kakšen je
njihov obseg, in edina možnost je pogled iz zraka. Ko so pred leti prišli
na trg prvi brezpilotni letalni sistemi, so lahko reševalne službe na terenu
tudi z njimi preverile razsežnost škode. Vendar je uporaba brezpilotnih
letalnih sistemov prinesla tudi tveganja, tako pri varovanju zasebnosti
posameznika kot pri varnosti uporabe. Če izpostavim le vidik varovanja
zasebnosti, ki je sicer pravno urejen že v drugih zakonskih podlagah, v
zakonodaji niso predvidene okoliščine, kot je na primer snemanje posameznikov ali okolice vrtcev, šol in drugih javnih površin iz zraka. Ko je
Google izvajal projekt Google Earth, je moral vse obraze zakriti. Kako
je s tem pri nas? V tujini se že srečujejo z vdorom novinarjev oziroma
medijskih hiš v zasebnost posameznikov, na sodiščih je kar nekaj tožb.
Težava pa je tudi večja, saj je lahko z uporabo brezpilotnih letalnih
sistemov kršen zračni prostor, zato se postavlja tudi vprašanje ozemeljske
suverenosti držav. Tema je aktualna in zahteva celovit pristop vseh
vladnih ter nevladnih ustanov.
S področjem varnosti se srečujemo tudi pri helikopterski nujni medicinski
pomoči, reševanju v gorah in pri gašenju požarov. Zamisel o vojaškem helikopterskem reševanju je nastala pred leti, ko je upokojeni brigadir Janez
Kavar dal pobudo za helikoptersko reševanje, usposabljanje pa je vodil
Janez Brojan iz takratne reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Že
več let je v te aktivnosti vključen tudi helikopter Slovenske vojske Bell 412,
letos se mu je pridružil še helikopter Cougar, najzmogljivejši helikopter
Slovenske vojske. Od junija letos lahko dva izmed štirih Cougarjev
opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje
v gorah. Letos je helikopterska posadka na pomoč odletela že več kot
150-krat. Da je reševanje čim bolj varno, se zanj nenehno usposabljajo
helikopterske posadke in drugi, ki pri njem sodelujejo. Vsekakor je treba
izpostaviti delo reševalcev, ki so srčni in predani ljudje, pomoč drugim pa
je njihov način življenja. Glede na veliko število nesreč v gorah je nujen
razmislek, ali smo fizično dovolj pripravljeni na obisk gora, imamo vso
varovalno opremo ter primerno obutev za vse vremenske razmere.
Pomoč ljudem v stiski je tudi način življenja gasilcev, tako poklicnih
kot prostovoljnih. Za to številko smo spremljali nočno ekipo gasilcev
ljubljanske gasilske brigade, ki so pred tremi leti praznovali 90-letnico
svojega delovanja. Ljudje zelo cenijo njihovo delo in pomoč, ki sta neprecenljiva. Ob tem lahko izpostavim tudi pripadnike Slovenske vojske, ki
se pogosto srečajo s tragičnimi situacijami, v katerih pogumno in srčno
pomagajo. Tako so naši pripadniki pred kratkim pomagali pri dveh
prometnih nesrečah in s svojimi dejanji pokazali svojo etičnost. Mogoče
bi bilo treba razmisliti, kako bi se počutili, če bi bili udeleženi v nesreči
in bi se ljudje vozili mimo nas. Če ne zmoremo pomagati, je dovolj, da
pokličemo 112, zavarujemo kraj nesreče ali vsaj s svojo radovednostjo ne
povzročamo zastojev. Sredstva obveščanja vsako leto znova opozarjajo
na pravilno razvrstitev vozil na avtocestnih voznih pasovih, vendar se
reševalci, gasilci in policisti še vedno srečujejo z vozniki, ki teh pravil ne
upoštevajo, čeprav vsi vemo, da pri nesrečah šteje vsaka sekunda.
Za konec bom z vami delila misel dobrega prijatelja: »Vojska je kot gasilni
aparat. Imaš ga, stoji v kotu. Na njem se nabira prah, za vzdrževanje ti
je vsak evro preveč. Dokler ne pride do požara. Takrat pa je prepozno.«
Nataša Oblak
SV
3
AKTUALNO
Končana prva faza
obnove objekta na
Bilah
29. julija se je končala prva faza prenove objekta Bile. Financira jo vlada ZDA,
izvajata pa ameriška in slovenska vojska. Ameriška vlada se je za naložbo odločila, ker želi denar vlagati v objekte in infrastrukturo, ki so povezani z vajami ter mednarodnimi aktivnostmi, kot je na primer vaja Takojšnji odgovor (Immediate Response), ki jo do leta 2019 gosti Slovenija. Obnova objekta Bile, ki
je pod spomeniškim varstvom, pripomore tudi k ohranjanju kulturnozgodovinske dediščine Slovenije. S projektom obnove, v katerega so bili z dobavo materiala za obnovo vključeni slovenski dobavitelji, se je prav tako okrepilo sodelovanje pri usposabljanju slovenskih in ameriških inženirskih enot. Namestnik
vodje vzdrževalnih del na objektu Bile stotnik Aleš Kesič iz SV je ocenil, da so
obnovitvena dela s pripadniki oboroženih sil ZDA kljub visokim temperaturam opravili po načrtih, saj so bili zelo motivirani in navdušeni nad Slovenijo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Obnova skladno z zakonodajo iz varstva kulturne
dediščine
Objekt Bile na osrednjem vadišču SV Postojna, kjer so bili nekoč hlevi in veterinarska postaja lipiške konjušnice, je več let propadal, zato
so se v SV odločili, da zaradi dobrega gospodarjenja ustavijo njegovo nadaljnje propadanje, zaščitijo kulturnozgodovinsko dediščino
Slovenije, objektu namenijo nove dejavnosti in
izboljšajo njegovo uporabnost. Ameriška vlada
se je zato v okviru programa gradenj, povezanih z vajami (Exercise Related Constructions – ERC), odločila, da za obnovo objekta v
prvi fazi nameni 193.000 ameriških dolarjev.
Objekt Bile spada k nepremični kulturni dediščini pod spomeniškim varstvom, zato vsa obnova poteka skladno z zakonodajo iz varstva
kulturne dediščine v Sloveniji. V ta namen je
Ministrstvo za obrambo z Direktoratom za logistiko pred začetkom obnove pridobilo vsa
dovoljenja in soglasja za obnovo objekta, pri
gradbenih delih pa je tesno sodelovalo tudi z
Ministrstvom za kulturo ter z Zavodom za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, saj sta
spremljala in nadzirala obnovo.
Opravili nujna vzdrževalna
dela v notranjosti objekta in
okolici
25. junija je v Slovenijo prišlo 30 pripadnikov
inženirske enote nacionalne garde Kolorada,
ki pripadajo zračni nacionalni gardi iz Kolorada (Colorado Air National Guard). V prvi fazi
so bila na objektu in njegovi okolici opravljena le osnovna vzdrževalna dela, ki so obsegala
čiščenje podstrešja, na katerem so bili ostanki slame. Leseno podstrešje so prekrili s folijo,
ki zadržuje vlago, ob tem pa omogoča dihanje
objekta s prehodom zraka od spodaj navzgor
in v nasprotni smeri. Na folijo so namestili visokokakovostno toplotno izolacijo v obliki kamene volne. Obnovili so tudi del zunanjosti ter
zamenjali žlebove in odtočne cevi, s čimer so
preprečili odtok meteorne vode s strehe na že
tako dotrajano fasado objekta. V tla so na novo
položili dovodne kable za elektriko in telekomunikacije, popravili ter izolirali pa so tudi
vrata in zatesnili obstoječa okna. V notranjosti
so na dvignjeno leseno konstrukcijo postavili
nova montažna lesena tla, tako da bo z možnostjo poznejše odstranitve dodatno poskrbljeno za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine.
Prav tako so v objektu na novo uredili elektroinštalacijo, s čimer so preprečili možnost
za nastanek požara, na strop pa so namestili bolj energijsko učinkovita in varčna LED-svetila. Postavili so predelne stene, montažno stranišče in prhe, katerih odtoki so vezani
na novo dvoprekatno greznico, ki so jo vkopali v tla za objektom, poleg tega pa še cisterno z
4
SV
zmogljivostjo 4000 litrov za shranjevanje pitne
vode, ki jo bodo vozili z avtomobilsko cisterno.
V objekt so namestili nove grelno-hladilne klimatske naprave, pri čemer so notranje enote z
zunanjimi povezali skozi obstoječe odprtine v
zidu. Očistili in prepleskali so stene ter opravili
vsa zaključna dela v objektu. Odpadni material
so med gradbenimi deli ločevali in ga skladno s
slovenskimi predpisi odpeljali na uničenje oziroma v reciklažo.
V obnovo vključili slovenske
in lokalne dobavitelje
Stotnik Kesič je pojasnil, da si prizadevajo, da
v obnovo vključujejo tudi lokalno skupnost z
obveščanjem in lokalna podjetja ter dobavitelje
pri nakupu sredstev za obnovo. Ameriška vlada
je ob podpori veleposlaništva ZDA v Sloveniji
med tem projektom aprila skupaj s pripadniki
SV in ameriških sil v Evropi pripravila poslovno srečanje, s katerim je poskušala pridobiti
slovenske dobavitelje in ponudnike storitev, ki
so se nato lahko vpisali v register podjetij, s katerimi lahko sodelujejo pri posameznih projektih. Tako se je nekaterim slovenskim podjetjem
uspelo vključiti v ameriški sistem dobaviteljev, kar jim omogoča izvedbo del, z lokalnimi
podjetji, ki jim v prvi fazi ni uspelo vpisati se
v register, pa že potekajo ponovni vpisi. Glavna pogodba je bila sklenjena s podjetjem Merkur, manjši nakupi materiala pa so potekali v
lokalnih podjetjih prek kreditne kartice, ki so
jo imeli vodje na gradbišču. Gradbeni material
in stavbno pohištvo za prenovo objekta so tako
zagotovili slovenska podjetja ter lokalni dobavitelji, gradbena, vzdrževalna in elektroinštalacijska dela pa so v okviru skupnega usposabljanja opravili pripadniki inženirske čete 1.
brigade SV in električarji iz 670. logističnega
polka z inženirci iz nacionalne garde Kolorada.
Pripadniki baterije ognjene podpore 1. brigade
iz Postojne so ob koncu obnove ameriškim kolegom pomagali prepleskati notranjost objekta.
Pomočnik poveljnika nacionalne garde Kolorada za letalstvo general Jerome P. Limoge je ocenil, da so ameriški inženirci s slovenskimi kolegi v mesecu dni opravili izvrstno delo, saj so
s svojim prispevkom pripomogli k zaščiti tega
pomembnega kulturnozgodovinskega objekta
za Slovenijo, ob tem pa izvedli uspešno skupno
usposabljanje. Sodelovanje med vojskama je
označil za zelo dobro, saj med nacionalno gardo
Kolorada in SV kot njeno partnersko enoto poteka intenzivno ter uspešno sodelovanje na različnih področjih že več kot 22 let.
Do konca projekta želijo obnoviti fasado in zamenjati streho
V drugi fazi prenove, ki časovno še ni opredeljena, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno
pohištvo in narediti fasado ter drenažo. Povsem prenovljen objekt na Bilah bi se uporabljal
med večjimi mednarodnimi vojaškimi vajami in usposabljanji, pozneje pa bo namenjen
predvsem rednemu delu SV. Dolgoročno je načrtovano, da bi imeli v objektu svoje prostore
tudi uprava vadišča, predvsem enota za nadzor
aktivnosti na vadišču (Range Control), in informacijska točka, v kateri bodo lahko lokalni prebivalci dobili informacije o načrtovanih
vojaških aktivnostih na vadišču. V obnovljenem objektu na Bilah bo že septembra potekala mednarodna vojaška vaja Takojšnji odgovor 2015, saj bo v njem nadzorno poveljniško
mesto vaje.
SV
5
izpostavljamo
Pripravila: Meta Grmek
Fotografija: Borut Podgoršek
Odlično sodelovanje med slovenskim
športom in Slovensko vojsko
Ministrica za obrambo Andreja Katič s sodelavci je 24. avgusta
sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije –
Združenja športnih zvez (OKS), ki jo je vodil predsednik Bogdan
Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno športno organizacijo.
Sodelovanje je tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih športnih prireditvah izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora
slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhunskih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Slovenske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate.
Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti
naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna preskrbljenost. Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni
enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je številka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje.
Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in športnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim no6
SV
Ministrica na Graški Gori izrekla priznanje
slovenskemu partizanskemu boju
Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta,
na Graški Gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju
borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posvečeno 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nemške kapitulacije v Topolšici ter 140-letnici premogovništva v Velenju.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Ministrica Andreja Katič je izpostavila pomen dogodkov na območju Graške Gore z okolico v obdobju narodnoosvobodilnega
partizanskega boja, in sicer pohoda 14. divizije na Štajersko,
podpisa kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolšici ter opozorila na vlogo Karla Destovnika Kajuha. Poudarila je,
da je letos, ko praznujemo 70 let zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine, posebna priložnost, da izrečemo iskreno in veliko priznanje vsem borcem NOB. Nato se
je posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko smo dokazali, da smo narod, ki živi solidarno, enotno in tovariško. Poudarila je, da so bile tedanje vrednote, in sicer znanje, delavnost
in sodelovanje, sposobnost preseganja razlik, spoštovanje tradicije, solidarnost in socialna pravičnost, temelji, na katerih je treba razvijati tudi našo prihodnost.
Pred prireditvijo se je ministrica udeležila odprtja novega spominskega parka, posvečenega XIV. diviziji, ki sta ga na območju
med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjencev uredila Muzej Velenje ter Mestna občina Velenje.
Slovenska vojska se pripravlja
na operacijo EUNAVFOR MED
V Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu je bil v petek, 7.
avgusta, postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno
operacijo Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja
(EUNAVFOR MED).
Voditelji držav in vlad EU so na aprilskem zasedanju Evropskega
sveta sprejeli več usmeritev, katerih namen je okrepiti prisotnost
EU na morju, povečati boj proti tihotapcem ljudi, preprečevati nezakonite migracijske tokove ter izpopolniti notranjo solidarnost in odgovornost. Znotraj teh prizadevanj bo operacija EUNAVFOR MED, katere mandat naj bi trajal eno leto, namenjena
prekinitvi modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju.
Del teh prizadevanj je, skladno s sklepom Vlade RS 6. julija o sodelovanju Republike Slovenije v operaciji, podprla tudi Slovenska vojska,
ki bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osrednjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 ter večnamensko
ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bosta oblikovana
dva kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V poveljstvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika, ladja Triglav bo v operacijo napotena za obdobje treh do štirih mesecev.
Večnamenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran
21 sta bili poleti na rednem vzdrževanju v suhem doku tržaške- -ASTRAL, d. o. o., ki znaša 307.622 evrov brez DDV in je 30 odga pristanišča. Na obeh ladjah so bila opravljena obsežnejša stotkov nižja od prvotne ponudbe. V ceno so vključeni komplet
treh letalnikov z opremo, usposabljanje uporabnikov in vzdržeobdobna vzdrževalna dela.
valcev, tehnična dokumentacija in rezervni deli.
Na Mrzlem vrhu 15. spominska slovesnost
kot spomin na prvo svetovno vojno
Pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom je v soboto, 22. avgusta, potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka soške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917
iz Tolmina. Zbrane je v imenu obrambne ministrice nagovoril nagovoril Samo Bevk, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore pa je vodil mašo.
Samo Bevk iz Kabineta ministrice za obrambo je izpostavil, da
ima Ministrstvo za obrambo pri razvijanju vrednot, ki so oblikovale slovenski narod, in ohranjanju domoljubja pomembno vlogo. Spomin na prvo svetovno vojno dokazuje, da je obramba
eden izmed bistvenih členov države, izkušnje slovenskih vojakov
in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgodovine. Kot je dejal, je ministrstvo zelo vpeto v zaznamovanje
100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne, saj vodstvo verjame, da nas zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbudi k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi.
Predstavil je vlogo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100.
obletnic prve svetovne vojne, ki ga je ustanovila Vlada RS in se je
dejavno vključil v vseevropsko počastitev 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in
kolektivnim spominom se je Slovenija, kot je povedal Bevk, odločila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evropo in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in
strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga.
Generalmajor Geder prevzel
dolžnost namestnika NGŠ Ministrica za obrambo Andreja Katič je na predlog načelnika
GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana s 1. avgustom
2015 za namestnika načelnika GŠSV imenovala generalmajorja Alana Gederja. Prejšnja dolžnost, ki jo je generalmajor Geder opravljal od leta 2011 in jo je predal brigadirju Davidu Humarju, dosedanjemu namestniku načelnika generalštaba, je bila
v Bruslju, kjer je opravljal naloge nacionalnega vojaškega predstavnika pri Natu in Evropski uniji. Gre za najvišje predstavništvo Slovenske vojske pri teh organizacijah s sedežem v Bruslju.
Vodi ga vojaški predstavnik (Military Representative – MILREP),
ki v Vojaškem odboru Nata in Vojaškem odboru EU zastopa načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Generalmajor Geder je
pred tem opravljal številne poveljniške dolžnosti, bil je pripadnik
Manevrske strukture narodne zaščite in aktivni udeleženec vojne za Slovenijo. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010.
Javno odpiranje končnih ponudb
za nakup brezpilotnih letal
Ministrstvo za obrambo predvideva nakup do štirih kompletov
brezpilotnih letal razreda Mini, ki jih bodo uporabljali pripadniki 1. in 72. brigade Slovenske vojske, na voljo pa bodo tudi za
potrebe zaščite in reševanja. Prvi komplet naj bi dobili do konca
letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zato je ministrstvo izvedlo javni razpis, javno odpiranje ponudb pa je potekalo v petek, 21. avgusta.
Ponudbe je pravočasno oddalo pet ponudnikov, pri čemer je
bila ena ponudba tehnično neustrezna. Ponudniki AERONAUTICS LTD., MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so predstavili
končno ponudbo. Podjetje AERONAUTICS LTD je odstopilo pred
izvedbo testnega leta. Po testnih letih letalnikov podjetij MICOS,
d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so ugotovili, da letalnik podjetja
MICOS, d. o. o., ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, zato bodo to neustrezno ponudbo neodprto vrnili
ponudniku. Popolnoma je ustrezala razpisu ponudba podjetja C-
V Grčaricah slovesno ob 110. obletnici
začetka organiziranega gasilstva
V soboto, 1. avgusta, je bila v Grčaricah slovesna prireditev ob
110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Grčarice. Zbrane je na prireditvi, ki se je začela z gasilsko parado, nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag.
Miloš Bizjak.
Kot je dejal, je 110. obletnica začetka organiziranega gasilstva
v kraju visok jubilej tudi v vseslovenskem merilu. Izpostavil je, da
na Ministrstvu za obrambo in v Upravi RS za zaščito in reševanje namenjajo preventivi in nadaljnjemu razvoju sistema varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko pozornost. Kot je dejal, si vodstvo ministrstva prizadeva za ustvarjanje razmer, v katerih se bo slovensko prostovoljno gasilstvo lahko uspešno razvijalo tudi v prihodnosti. Pohvalil je grčavske gasilke in gasilce
ter gasilski podmladek za delo, skrb za vzdrževanje gasilskega
doma ter prizadevanje za družabno življenje v kraju.
Fotografija: Jerica Pavšič
Kot odziv na tragične dogodke v Sredozemlju so voditelji
držav in vlad Evropske unije sprejeli posebno izjavo, v kateri so opozorili na resnost razmer v Sredozemskem morju. Del prizadevanj po izboljšanju razmer bo podprla tudi
Slovenska vojska, ki je začela z oblikovanjem slovenskega
kontingenta in njegovo pripravo za sodelovanje v operaciji EUNAVFOR MED. Glavno vodilo slovenskega vojaškega
prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Dotaknili smo
se še drugih dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali poletne mesece.
Fotografija: arhiv SV
Fotografija: Bruno Toič
Slovenska vojska
sredi priprav na
operacijo v
Sredozemlju
vim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelovanje Slovenske vojske pri pripravah reprezentanc, ki delujejo
pod okriljem OKS.
SV
7
INTERVJU
Drugačen pogled
na nacionalno
zgodovino
Park vojaške zgodovine je v desetletju iz zapuščenega vojaškega objekta postal muzejsko turistično središče, ki s pestrostjo razstavnih predmetov in bogastvom zbirk omogoča obiskovalcem pogled tako v narodno kot svetovno
zgodovino. Nosilna zbirka je tankovsko-artilerijska, v muzeju pa sta tudi letalska zbirka in podmornica Zeta. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Park vojaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Bruno Toič
Kdaj se je pojavila zamisel, da bi v nekdanjih
vojaških objektih v Pivki ustanovili muzej?
V Pivki smo že dlje časa razmišljali o izkoriščanju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj
turizma. Območje Pivške kotline je strateško
pomembno in ima bogato vojaškozgodovinsko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam
uspelo to dediščino ohraniti in izkoristiti za
turizem. Pivka ima ugodno turistično lego,
saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski
grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko
8
SV
vodi tudi magistralna cesta proti Kvarnerju, tako da ima tudi prometno zelo pomembno lego. Kljub temu pa še pred desetimi leti v
Pivki nismo mogli govoriti o resnem turizmu.
Kot se včasih pošalimo, smo imeli od turizma,
dokler nismo odprli Parka vojaške zgodovine,
le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih direktor občinske uprave v Pivki in spominjam
se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za turistični preboj. Odločilna iskrica je preskočila
9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na
občino prišel na obisk takratni poveljnik pivške vojašnice, zdaj brigadir Roman Urbanč. V
pogovoru ob kavi je izpostavil vprašanje uničevanja odpisanih oklepnih sredstev. Poudaril je, da gre za izjemno dediščino, ki spada v
muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo.
Zamisel ni bila dovolj. Kaj je še odločilno
prispevalo k ustanovitvi muzeja?
Drži. Odločilna je bila tudi skrb občine, kaj bo
s staro pivško vojašnico. Gre za arhitekturno
mogočen kompleks, ki pomeni pomembno dediščino območja. Kompleks je bil popolnoma
uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh
objektov, razen za urjenje bojevanja v urbanem okolju, ni uporabljala. Objekti so bili tudi
predmet plenjenja, saj je bilo iz njih pokradeno vse, kar se je dalo prodati ali je imelo kakšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo
okna, ki ne bi bilo razbito, vsepovsod je rastlo
grmovje, strehe so se udrle. Najprej so v lokalni skupnosti razmišljali o obrtni oziroma industrijski coni, vendar je bilo območje zaradi
Občine Pivka. To se pogosto pozabi, aktivna
vloga ministrstva pa je bila vseskozi odločilna. Pomemben je bil njegov prispevek v razstavnih predmetih in deloma tudi v denarju za
njihovo obnovo, občina pa je financirala obnovo objektov in urejanje infrastrukture. Nenehno nam je pomembno pomagal Direktorat za logistiko MO, bistvena pa je bila vloga
Vojaškega muzeja Slovenske vojske, saj poleg
tega, da je večina eksponatov iz njihovih depojev, zagotavljajo tudi vso strokovno pomoč.
Ko smo začeli uresničevati kohezijski projekt
ki jih prispeva Ministrstvo za kulturo, kar
700.000 evrov pa je delež Občine Pivka, ki je
prijavitelj in uradni nosilec projekta.
konfiguracije terena in arhitekture objektov za
to neprimerno. Tako lahko rečem, da je stara
vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004
je občina s takratnim ministrom za obrambo
dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo
o oblikovanju zbirke oklepnih in artilerijskih
sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumentacije in po pridobitvi gradbenega dovoljenja so se začela obnovitvena dela. Septembra
2006 je bil prvi paviljon že odprt. Kadar gledam slike iz časa, ko smo začeli, se sprašujem,
od kod predrznost in pogum, da smo se takrat
lotili tega projekta. Res, mladost je norost. Na
srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski
denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko
razvijal naprej, predvsem pa hitro.
Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine, so se stvari nekoliko spremenile. Obnovo razstavnih predmetov je financirala občina z evropskim denarjem, zato so predmeti,
ki jih je bilo treba obnoviti in so zdaj v novem
paviljonu, prešli v last Občine Pivka. Projektu vseskozi trdno stojijo ob strani tudi fantje iz pivškega bataljona oz. centra goseničnih
vozil. Posebej so se izkazali ob zadnji selitvi
eksponatov v nov paviljon, tako da se jim lepo
zahvaljujem.
in Tehnični muzej Slovenije, ki nujno potrebujejo depojske prostore. Naš pogoj pri prenosu je bil, da so depoji v večjem delu ogledni.
Pri tem vztrajamo. Zgradba ne bo le skladiščni prostor, ker je skladiščenje tu cenejše kot v
Ljubljani, temveč bo vključena v turistični razvoj lokalnega okolja. Tudi ta objekt se obnavlja s sredstvi EU in če bo vse teklo po načrtih,
bo investicija letos končana. Park vojaške zgodovine bo tako postal največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji.
Koliko se Park vojaške zgodovine financira
iz evropskega denarja?
Skoraj vsi investicijski projekti v Parku so bili
sofinancirani iz skladov EU, tako tudi projekt
Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgoKakšno je bilo sodelovanje z Ministrstvom dovine, ki je vreden kar 4,3 milijona evrov in je
za obrambo in Slovensko vojsko?
s tremi milijoni evrov sofinanciran iz EvropPark vojaške zgodovine ni ustanova, temveč skega sklada za regionalni razvoj. Vrednost
skupen projekt Ministrstva za obrambo in državnega sofinanciranja je 600.000 evrov,
Kako pridobivate razstavne predmete?
Večina razstavljenih eksponatov je dediščina JLA, ki je imela zelo pestro paleto oklepnih
vozil. Tradicionalno je bila sicer vezana na Sovjetsko zvezo in se je oboroževala tam, je pa v
petdesetih letih, po sporu z informbirojem,
dobila od ZDA zelo veliko vojaške pomoči. Ta
pestrost zbirke obiskovalce Parka zelo preseneča. Sicer pa se zbirka še bogati, predvsem z
En objekt v kompleksu Parka je bil prenesen
na Ministrstvo za kulturo. Kaj bodo obiskovalci lahko videli tam?
Objekt je bil na Ministrstvo za kulturo prenesen zaradi postavitve oglednih muzejskih depojev. V projekt so zdaj vključene tri nacionalne muzejske ustanove, in sicer Narodni muzej
Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije
SV
9
iz naših enot
in tudi zasebnimi zbiralci je zelo uspešen dr.
Martin Premk iz Vojaškega muzeja SV. Vsekakor pa lahko projektu Park vojaške zgodovine
pripišemo zaslugo, da je bilo z njegovim razvojem ustavljeno nenadzorovano uničevanje odpisanih oklepnikov in topov. Tako je bil rešen
pomemben del nacionalne dediščine in se bo
ohranil tudi za naše potomce.
Kaj bo v novem paviljonu, ki ga boste odprli septembra?
Za novi paviljon je značilna sodobna, celostno
zasnovana muzejska postavitev. V prejšnjih
paviljonih smo se namreč morali prilagajati
objektom. Osrednji poudarek v novem paviljonu bo namenjen vojni '91, pri čemer se bo obiskovalec najprej sprehodil po razstavi, na kateri
bodo predstavljeni predosamosvojitvena zgodba, torej Jugoslavija, JLA, sistem splošnega ljudskega odpora in družbena samozaščita, razvoj
TO ter demokratizacija in osamosvajanje Slovenije, kar se konča z vojno leta 1991.
donacijami in menjavami, ki jih opravlja Vojaški muzej SV. Počasi se tako dopolnjuje seznam
vseh oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, ki
so se pojavljala v naši vojaški zgodovini. Pri
teh izmenjavah z drugimi evropskimi muzeji
10
SV
Zakaj ste se odločili za tako razporeditev?
Zamisel temelji na podoživljanju zgodovinskega dogajanja. Obiskovalec bo lahko del
vojne '91 podoživljal iz dnevne sobe takratne povprečne slovenske družine. Z balkona
bo opazoval prodirajočo kolono JLA, na televiziji pa spremljal novice tistih dni. Res si
prizadevamo, da bi obiskovalec lahko začutil
grozo in tudi veličino teh prelomnih dni. Na
razstavi seveda ne bomo mogli posredovati
vseh informacij o vojnem dogajanju, vendar
smo prepričani, da bomo pri obiskovalcih
vzbudili zanimanje, da bodo pozneje poiskali dodatne informacije v literaturi in na svetovnem spletu.
Pravijo, da narod brez svoje zgodovine ne
obstaja.
Seveda in naš namen je, da tako slovenski kot
tuji obiskovalci, ki pridejo v muzej, vsaj ta njen
del čim bolj spoznajo. Preseneča me, da osamosvojitvena vojna in osamosvajanje pogosto bolj
zanimata tujce kot Slovence. Tujce vojna zanima z različnih vidikov, saj je bila v Evropi to
prva vojna po drugi svetovni vojni. Poleg tega
tudi ni tako oddaljena. Spominjajo se dogajanja
iz dnevnih novic, ki so bile takrat na voljo, tako
da k nam prihajajo z osnovnimi informacijami in jih podrobnosti zelo zanimajo. Ne nazadnje pa Park ne skriva želje, da bi pri domačih
obiskovalcih, zlasti mladih, krepil domoljubje
in širil vedenje o nastanku samostojne slovenske države.
Kdo je vaša ciljna publika?
Naša ciljna publika so družine. Razstave in zbirke so zasnovane tako, da bi zadovoljile kar najbolj različne obiskovalce, od otrok do poznavalcev vojaške zgodovine in vojaške tehnike.
Predvsem spomladi in jeseni prihaja k nam veliko organiziranih skupin, od gasilcev, veteranov
in tabornikov do upokojencev, vedno več je tudi
šol. Šolarji postajajo vse pomembnejša skupina
obiskovalcev Parka in tega smo zelo veseli. Park
vojaške zgodovine ima lahko pomembno vlogo,
še posebej pri osamosvojitveni vojni, ki je pogosto zapostavljena tema v šolskih programih, saj
se med tanki in letali pri šolarjih in dijakih nehote zbudi zanimanje za zgodovinsko dogajanje.
Otroci namreč Park vojaške zgodovine pogosto
doživljajo kot Jurski park, v katerem pa namesto
dinozavrov srečujejo druge velike pošasti – vojaške stroje, ki jih do zdaj, razen na televiziji in v
računalniških igricah, še niso srečali.
V
prvi fazi, imenovani Fit Phase, v Marini di Carrari blizu La Spezie so od
8. do 14. junija potekala specialistična Natova usposabljanja v smislu neposrednih priprav, usklajevanja postopkov med
udeleženci ter preverjanja usklajenosti postopkov in opreme. V tej fazi smo v smislu
enot CTU (Combat Tactical Unit) med drugim imeli priložnost preizkusiti tudi ročni
sonar z vizualnim prikazom zadetkov, tipa
DIDSON, ki ga uporablja italijanska potapljaška enota za preiskavo v zelo plitvih
vodah. Uporabljali smo ga med odpiranjem
minsko ogroženega pristanišča Harbour
opening. Potapljaški sonar z vizualnim prikazom zadetkov, ki omogoča pogled na teren
pred seboj in tako samozaščito potapljačev
v vodi, je standard ter bistveni pripomoček
Natovih potapljaških enot VSW MCM (Very
shallow water, Mine counter measures). Med
prvo fazo smo sodelovali pri izvedbi kompleksnega scenarija EOD/IEDD pod italijanskim minolovcem alghero in na njem. Naša
ekipa je pri podvodnem pregledu ladijskega trupa našla in identificirala vse tri nastavljene podvodne IED (Improvised explosive
device). Pri intervenciji EOD/IEDD v notranjosti ladje se je našel sumljiv kovček z neznano vsebino, ki pa ga je uspešno rešila italijanska enota EOD. Pri scenariju plavajoče
mine (drifting mine), ki je bila postavljena
pred plažami Marine di Carrare, je potekal
zračni transport ekipe treh potapljačev EOD
v neposredno bližino plavajoče mine, kjer so
z majhne višine skočili v morje z vso potrebno opremo. Ob pritrditvi eksplozivne polnitve na mino so iz varnostne razdalje izvedli
vrvični vžig.
Sodelovali smo tudi pri urjenju postopkov
potapljaške nesreče, pri čemer smo poškodovanega potapljača prenesli v komoro na ladji.
Po končani analizi prve faze so se začele priprave na premik po morju na območje izvajanja operacij. Vso opremo smo pretovorili na
italijanski minolovec alghero.
Pripadniki 430. MOD
na vaji Ita Minex 2015
Vaje italijanske mornarice se je udeležilo osem pripadnikov odreda za specialno podvodno delovanje 430. mornariškega divizona in je potekala skladno
z EXPLAN-om v dveh fazah.
Besedilo: 430. MOD/OSPD
Fotografije: Arhiv enote
Med drugo fazo smo delovali kot ekipa v pripravljenosti v primeru najdenih in klasificiranih kontaktov MILCO stopnje 3. Kontakte nam je dajala integrirana ekipa AUV, ki
je uporabljala AUV REMUS. Kontakte smo
identificirali in če je šlo za morsko mino, smo
jo pripravili za dvig, ki je potekal s pomočjo
ladijskega vitla ter ladijskega dvigala.
Na vaji so sodelovali opazovalci iz Maroka, Katarja in Hrvaške, naše delo pa so ocenili kot
zelo dobro, kar pomeni še eno uspešno promocijo Slovenske vojske v mednarodnem okolju.
SV
11
Po končanih nalogah so se kandidati vrnili
na taborni prostor na vadišče Mačkovec, kjer
so noč spet preživeli v bivakih. Zadnji dan terenskega dela izbora so udeležence seznanili z rezultati. Inštruktorji so na izboru neprestano ocenjevali pripravljenost kandidatov
za opravljanje nalog in pravilnost postopkov
po merilih, ki jih predpisuje program izbora.
Poročnik Repina je razložil, da izkušnje kažejo, da kandidati pridejo na izbor navadno
premalo pripravljeni, saj imajo na začetku velike težave z doseganjem standardov telesne
pripravljenosti. Prav tako opažajo, da so tisti,
ki pridejo na izbor, vse manj navajeni reda,
zato je stres, ko naletijo na strogo vojaško disciplino, zanje še toliko bolj obremenjujoč.
Z izborom do najboljših bodočih častnikov
Spremenljivo vreme z obdobji sonca in dežja je spremljalo kandidate, ki so se
od 27. do 30. julija na Bohinjski Beli in v njeni okolici udeležili terenskega dela
izbora kandidatov za 27. generacijo Šole za častnike, ki bo januarja 2016 začela osnovno usposabljanje na Šoli za častnike. Kandidate 27. generacije smo
obiskali na obrobju pokljuške planote, kjer so morali uspešno opraviti orientacijski pohod z delovnimi točkami, na katerih so inštruktorji in vojaški psihologi iz SV ocenjevali njihovo delo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Kandidate natančno spremljali vojaški psihologi
vleka bremena
Na podlagi rezultatov izbora in potreb SV po
novih častnikih se bodo v SV odločili, koliko in kateri kandidati, ki so uspešno opravili izbor, bodo januarja prihodnje leto začeli
šolanje v 27. generaciji Šole za častnike, ki bo
izvajala osnovno usposabljanje skupaj s kandidati 26. generacije, za katero je bilo usposabljanje letos ustavljeno.
Izbor potekal po prenovljenem programu
Sestavljanje mosta
Poleg pripadnikov SV na izboru tudi zunanji kandidati
Izbor za sprejem na Šolo za častnike izvajajo
vsako leto na Šoli za častnike. Z njim preverijo sposobnosti kandidatov, s čimer zagotovijo
izbor najprimernejših kandidatov in kandidatk za prihodnje častnike SV. Izbor kandidatov za Šolo za častnike izvedejo med tistimi udeleženci selekcije, ki uspešno opravijo
vse zahtevane preizkuse in naloge. Inštruktorji Šole za častnike in strokovni sodelavci
z MO in iz SV so s selekcijo preverili in ocenili gibalne in plavalne sposobnosti, strah
pred višino in zaprtim prostorom, voditeljske sposobnosti, osebnostne lastnosti, splošne intelektualne zmožnosti ter psihofizično vzdržljivost kandidatov. Poleg tistih, ki so
že zaposleni v SV in ki so predvideni za poznejšo prerazporeditev na častniško dolžnost
v enotah SV, so se letošnjega izbora udeležili tudi zunanji kandidati, ki še niso zaposleni v SV, so pa nekateri med njimi osnovno
12
SV
vojaško znanje in veščine že pridobili z udeležbo na študentskih vojaških taborih ali med
prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Na
razpis se je letos prijavilo 63 zunanjih kandidatov in 22 kandidatov iz SV. Po opravljenih
zdravstvenih pregledih, varnostnem preverjanju in ugotavljanju ustreznosti izobrazbe je
ostalo 29 zunanjih kandidatov in 15 kandidatov iz SV, pri čemer so bili posebnost letošnjega izbora piloti. Izbor za ŠČ pa je uspešno opravilo skupno 32 kandidatov. Glede
na rezultate izbora so kandidate razvrstili
po vrstnem redu od najboljšega do najslabšega. Kandidati, ki so uspešno opravili izbor in
bodo izbrani ter napoteni na šolanje na Šolo
za častnike, bodo morali pred tem v Veščinskem centru v Vipavi jeseni opraviti še predhodna dodatna usposabljanja, ki so potrebna
za nemoteno izvedbo programa Šole za častnike. Dodatnega usposabljanja ne bodo potrebovali le kandidati, ki so podčastniki, in
tisti, ki že imajo opravljen tečaj za desetnika.
Kot je pojasnil namestnik vodje izbora za 27.
generacijo kandidatov Šole za častnike poročnik Jure Repina, so letošnji izbor izvedli
po prenovljenem programu. Bistvena novost
je, da v programu ni več toliko poudarka na
vojaških vsebinah, s čimer so vsem kandidatom, tako pripadnikom stalne sestave SV kot
zunanjim, zagotovili približno enake pogoje.
Izbor je trajal dva tedna. Pred tem so morali kandidati uspešno opraviti zdravniški pregled. V prvem tednu so izvedli preverjanje telesnih sposobnosti, pisali psihološke teste ter
opravili individualni razgovor s poveljnikom
Šole za častnike in z vojaškim psihologom,
ki je delo kandidatov spremljal in ocenjeval
tudi v terenskem delu izbora. Štiridnevni terenski del izbora, ki je v drugem tednu potekal v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli in v njeni širši okolici, pa je prvi dan
vključeval preverjanje gibalnih sposobnosti, voditeljskih sposobnosti na vadišču za
usposabljanje iz voditeljskih veščin ter seznanjanje z osnovnimi vojaškimi veščinami
in opremo. Drugi dan so morali kandidati
opraviti preizkus sposobnosti premagovanja
strahu pred višino s premagovanjem navpične stene na plezališču na Iglici in test sposobnosti premagovanja strahu pred zaprtim
prostorom, saj so morali v temi iti skozi bunker. Še isti dan so izvedli tudi večkilometrski nočni pohod na Pokljuko, kjer so bivakirali. Predzadnji dan so se kandidati odpravili
s karto na orientacijski pohod, na katerem so
jih čakale delovne točke. Na njih so inštruktorji Šole za častnike in vojaški psihologi SV
preverili njihovo telesno in psihično pripravljenost, praktično znanje, spretnosti, splošno razgledanost in voditeljske sposobnosti.
Kandidati so med izborom pod stalnim
strokovnim nadzorom vojaških psihologov iz SV. Vodja psihološkega dela izbora
višja vojaška uslužbenka XII. razreda Nataša Troha z GŠSV je pojasnila, da vojaški
psihologi na terenu spremljajo delo kandidatov na delovnih točkah, v pogovoru z inštruktorji Šole za častnike in spremljevalci
pa poskušajo pridobiti tudi podatke o njihovem delu in vedenju, kadar niso z njimi.
Ti podatki jim služijo le kot dopolnilo ugotovitvam, do katerih psihologi pridejo na
podlagi psiholoških testov in individualnega pogovora s kandidati pred začetkom terenskega dela selekcije. Vojaški psihologi
SV na podlagi zbranih podatkov kandidate
razvrstijo od najbolj do manj primernih. Po
njenih besedah je izbor psihično zelo stresen predvsem za tiste kandidate, ki niso bili
nikoli v stiku z vojsko. Stres se povečuje s
pomanjkanjem spanca, stalnimi telesnimi
obremenitvami in slabšimi vremenskimi
razmerami, ki spremljajo selekcijo. Nataša
Troha je omenila, da še ni imela primera, ko
bi kandidat med izborom zahteval pogovor
z vojaškim psihologom. Se pa s kandidati, ki
prostovoljno odstopijo od izbora, pred njihovim odhodom pogovorijo, s čimer ugotovijo, kakšni razlogi so jih vodili k temu dejanju in kako vidijo svojo nadaljnjo poklicno
pot. Kandidati kot najpogostejše razloge za
odstop navajajo, da niso več telesno sposobni nadaljevati aktivnosti na selekciji, da odstopajo zaradi slabega telesnega počutja in
da so se za odstop odločili zaradi obnovitve
starih poškodb ali da so preprosto ugotovili,
da tak način vojaškega življenja in dela zanje
ni primeren. Višja vojaška uslužbenka Nataša Troha je še dejala, da so za uspešno opravljen izbor najpomembnejše prav dobra telesna pripravljenost, motivacija in želja po
zaposlitvi v vojski ter sposobnost, da so se v
kratkem času pripravljeni naučiti veliko novega, kar pomeni, da si morajo stvari zelo
hitro zapomniti. To preverjajo tudi s pisanji eseja in reševanjem individualnih miselnih nalog, ko so kandidati pod hudimi telesnimi obremenitvami in ko se spoprijemajo
s pomanjkanjem spanja.
Na izbor iz želje po častniškem delu v SV
Kandidati so morali na orientacijskem pohodu
najti s karto pot med delovnimi točkami.
Nošenje ranjenca
Gregor Konda,
zunanji kandidat
Vojakinja Nina Bečan,
132. GORP
Marko Berkopec,
zunanji kandidat
Po poklicu sem diplomirani obramboslovec,
zdaj pa sem študent podiplomskega študija kulturologije. Nekaj izkušenj in znanja za
delo v vojski sem pridobil med prostovoljnim služenjem vojaškega roka, na študentskem taboru in dveh vojaških praksah, ki
sem ju opravil med študijem obramboslovja
– smer vojaški modul. Za izbor sem se odločil, ker se želim zaposliti v SV. Na to aktivnost sem se posebej pripravljal tako, da sem
veliko tekel. Na izboru sem prvič sodeloval
pred dvema letoma, a ga nisem opravil, saj
nisem dosegel zahtevanih meril na preverjanju gibalnih sposobnostih. V SV bi najraje
delal kot častnik v pehotni enoti.
Po koncu študija varstvoslovja in opravljenem TVSU v Veščinskem centru SV v Vipavi sem bila razporejena v 132. gorski polk
na Bohinjsko Belo. Iz zanimanja do vojske
sem se odločila najprej za poklic vojakinje,
zdaj pa želim svojo poklicno pot nadaljevati v vlogi častnice, zato sem se prijavila
na izbor za častnike. Terenski del je po pričakovanjih zelo zahteven, pa še vreme ni
najbolj prijazno. Na izbor sem se pripravljala že med usposabljanjem v Vipavi in
v prostem času sem precej delala na vajah
za moč. V vojski bi rada delala kot obveščevalka ali kot vojaška policistka, sicer pa
se veselim vsakršnega dela v vojski.
Kot diplomant obramboslovja sem se za izbor odločil, ker želim delati v SV. Program
selekcije sem delno poznal, saj so nam ga
predstavili že na informativnem dnevu,
zato sem vedel, kaj lahko pričakujem. Poudarek priprav je bil na izboljšanju telesne
pripravljenosti, kar sem dosegel s kondicijskimi vajami. Za zdaj s telesno pripravljenostjo nimam težav. Všeč mi je, da na izboru
preverjajo tudi naše voditeljske sposobnosti, saj bomo morali kot bodoči častniki pokazati tudi te. Izmenjujemo se v vlogi vodij
skupin, kar ni preprosto. Če bom sprejet v
SV, bi kot častnik najraje delal v vojaški policiji ali inženirski enoti.
SV
13
Na tabor zaradi zanimanja za vojaški
poklic
Od 6. do 18. julija je v organizaciji SV v okolici Bohinjske Bele in na osrednjem
vadišču SV na Počku potekal tradicionalni že šestnajsti študentski vojaški tabor, ki se ga je udeležilo 62 študentov, od tega je bilo kar 21 deklet. Udeleženci tabora so v trinajstih dneh pridobili temeljno vojaško znanje in veščine
ter spoznali poklic vojaka v SV. Z ekipo revije SV smo jih obiskali na Bohinjski Beli na plezališču Iglica, kjer so spoznavali osnovno gorniško opremo in
se učili plezanja v naravni steni, ter na vadišču Mačkovec, kjer so urili tehnike prečkanja Save Bohinjke.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Predstavitev tehnik plezanja po naravni steni
Med prijavljenimi izbrali več so na tabor sprejeli 62 študentov. Izbrani ude- opremo in tehnikami plezanja po naravni steni
kot polovico
leženci so najprej zadolžili vojaško opremo v ter z načini premagovanja vodne ovire s čolVojaški tabor je namenjen usposabljanju iz
temeljnih vojaških vsebin za študente in polnoletne dijake, prav tako pa je priložnost za
predstavitev SV in pridobivanje novih kandidatov za zaposlitev v SV. Kot je povedal vodja
vojaškega tabora 2015 stotnik Dejan Šibilja,
so letos za udeležbo na taboru dobili več kot
100 prijav, pri čemer so bili vsi prijavljeni varnostno preverjeni, poleg tega so morali opraviti zdravniški pregled z oceno sposoben. Ob
tem je še omenil, da so bili med prijavljenimi kandidati udeleženci tabora izbrani glede
na prednostni vrstni red, pri čemer so imeli
prednost študentje, ki se jim uspešno opravljen tabor šteje kot opravljena študijska obveznost, študentje, ki so štipendisti Ministrstva za obrambo, in študentje višjih letnikov,
ki imajo manj možnosti za poznejšo udeležbo
na vojaškem taboru. Med vsemi prijavljenimi
Prenos opreme preko reke
skladišču v Ljubljani, nato pa so se prvi dan
tabora zbrali pred mariborsko kadetnico,
kjer so podpisali pogodbo o udeležbi na taboru, in se še isti dan z avtobusom odpeljali v
Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjsko Belo,
kjer so preživeli prvi teden na taboru.
Najprej osvojili osnovno vojaško znanje, nato urili bojne
postopke
Prvi teden so se udeleženci tabora seznanili s
splošnimi vojaškimi predpisi, spoznali pa so
še osnovna postrojila z orožjem in brez njega.
Prav tako so se naučili uporabljati zračno, malokalibrsko in avtomatsko puško, spoznali
osnovne položaje za streljanje ter izvedli pripravljalna streljanja. Seznanili so se z orientacijo na terenu, z ročno radijsko napravo, postopki JRKB-dekontaminacije, osnovno gorniško
nom, improviziranimi sredstvi ali peš. Pripadniki SV so jim po delovnih točkah predstavili
tudi druge vrste orožja SV, kot so puškomitraljez, pištola, ročno protioklepno orožje, polavtomatska ostrostrelna puška, ročna bomba in
bombomet. Drugi teden se je vojaški tabor preselil na osrednje vadišče SV na Poček, kjer so v
kampu Vesna na Bilah bivali v šotorih, na vadišču pa urili taktične postopke. Stotnik Šibilja
je razložil, da je poudarek drugega dela tabora
predvsem na urjenju bojnih postopkov posameznika in oddelka v napadu, obrambi in zasedi. Dodal je, da udeleženci skladno s taktičnimi razmerami eno noč preživijo v bivakih v
opazovalnici, ki jo izdelajo sami. Vrhunec tabora je prikazna vaja, na kateri so morali študentje predstaviti vse taktične postopke delovanja, ki so se jih naučili v dveh tednih.
Študentje visoko motivirani in
učljivi
62 študentov, od tega kar tretjina deklet,
je na tabor prišlo z več fakultet. Največ je
SV
Premagovanje vodne ovire s čolnom
bilo študentov obramboslovja s Fakultete
za družbene vede, saj se jim udeležba na taboru prizna kot opravljena študijska obveznost. Nič manj zanimanja za tabor ni bilo
med študenti Fakultete za varnostne vede,
ker se jim udeležba na taboru prizna kot
opravljena obvezna praksa. Vsi udeleženci,
ki so se za tabor odločili prostovoljno, so
pokazali veliko motiviranosti za delo, čeprav se je večina prvič srečala s težavnim in
napornim vojaškim življenjem. Kot je ocenil stotnik Šibilja, so študentje zelo učljivi in zmorejo brez težav opraviti večino
nalog. Tudi program tabora je zasnovan
tako, da se zahtevnost usposabljanja stopnjuje, kar pomeni, da ga lahko opravijo vsi skoraj brez težav, saj cilj taborov ni
izbor kandidatov.
Letošnji vojaški tabor so izvedli še po ustaljenem programu iz preteklih let. Stotnik Šibilja
je razložil, da so na podlagi predhodnih izkušenj s tabori pripravili nov program, ki pa še
čaka na potrditev. V preteklosti so udeleženci
tabora imeli veliko težav z žulji, saj njihove
noge niso navajene na trde vojaške škornje.
Tako je bilo tudi letos, zato so, kot je pojasnil stotnik Šibilja, da bi se izognili težavam
z žulji, v vabilu udeležencem poslali seznam
priporočljive opreme, ki so jo lahko prinesli s
seboj. Med njo so bili rezervni čevlji ali lažja
planinska obutev, ki jo lahko obujejo, če se
pojavijo boleči žulji. Te so tudi letos s obliži in drugim sanitetnim materialom uspešno
oskrbeli ter pozdravili pripadniki vojaške
zdravstvene enote, ki so udeležence spremljali na terenu.
Živa Kolenc, študentka Fakultete za družbene vede:
Andraž Možina, študent Medicinske fakultete:
Filip Beličič, študent Fakultete
za varnostne vede:
Sem študentka obramboslovja in sem prišla na tabor, ker se mi udeležba prizna kot
opravljena študijska obveznost. Prav tako
razmišljam o zaposlitvi v SV. Ob prvem stiku z vojsko so mi všeč vojaška disciplina,
zgodnje vstajanje in red, s čimer nimam težav. Mislim, da je vojaški tabor koristna dopolnitev študija obramboslovja, saj lahko tu
nekatere vsebine, ki jih na predavanjih obdelamo teoretično, preizkusimo še v praksi.
Po koncu študija si želim na Šolo za častnike, saj bi rada delala kot častnica v SV.
Z udeležbo na taboru želim pridobiti novo
življenjsko izkušnjo, spoznati delovanje SV
in aktivno preživeti del počitnic. Za možnost sodelovanja na taboru sem izvedel
na spletnem portalu postanivojak.si, na katerem sem dobil vse informacije. Vsebine
tabora so zanimive in mislim, da jih bomo
lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem
življenju. Zanimalo bi me delo vojaškega zdravnika v SV, nisem pa še odločen,
ali bom poklicno pot nadaljeval v civilnem
zdravstvu ali vojaški zdravstveni ustanovi.
Na študentski tabor sem se prijavil, ker me
zanima vojaški poklic, prav tako pa bom
z njim opravil obvezno študijsko prakso na
fakulteti. Tabor je tako po vsebini kot zahtevnosti presegel moja pričakovanja. Najbolj zanimivi sta bili spoznavanje orožja in
streljanje z avtomatsko puško. Imam nekaj
žuljev na nogi, vendar upam, da se bodo
čim prej pozdravili. Ni mi žal, da sem prišel
na tabor, saj sem tako spoznal del vojaškega življenja, kar mi bo pomagalo pri odločitvi o zaposlitvi.
Težave z žulji blažili z lažjo planinsko obutvijo
V izvedbo tabora vključili tudi
kandidate za častnike
Študentje so bili ves čas usposabljanja razdeljeni v dva učna voda, da je bilo delo inštruktorjev z njimi lažje. Izvajalci vojaškega tabora
so bili večinoma pripadniki Šole za častnike, pri izvedbi specialističnih vsebin in podpori tabornih aktivnosti pa so sodelovali še
pripadniki 132. GORP, VZE, 15. polka VL,
430. MOD in drugih enot SV. Stotnik Šibilja je razložil, da so tudi letos v izvedbo tabora vključili kandidate Šole za častnike, in
sicer 26. generacije, ki čakajo na začetek častniškega šolanja. Bodoče častnike in častnice so postavljali v vlogo poveljnikov oddelkov
ter vodov, kar jim bo v neprecenljivo pomoč
pri poznejšem delu z vojaki, ko bodo prevzeli naloge poveljujočih v enotah SV. Poleg tega
so izvajalci inštruktorji Šole za častnike tako
lahko ocenili njihove vodstvene in organizacijske zmožnosti ter sposobnost prenašanja
vojaškega znanja na podrejene.
14
Prečkanje reke Save Bohinjke peš
SV
15
Operacije reševanja ljudi
Terensko urjenje bojnih skupin PEST
Pripadniki bojnih skupin PEST, specializirane enote vojaške policije, so se od
27. do 31. julija na OSVAD Poček urili iz postopkov operacij reševanja ljudi.
Urjenja so potekala v sodelovanju s pripadniki 15. polka vojaškega letalstva,
ki so zagotavljali podporo s helikopterji bell 412, z vodniki službenih psov iz
čete vojaške policije 72. brigade in s pripadniki čete 1. brigade, ki so zagotavljale nasprotnika.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: arhiv enote
O
peracije reševanja ljudi oziroma Personnel Recovery je hitro razvijajoča
se zmogljivost predvsem evropskih
članic Nata. Nekatere članice imajo ta sistem že
dobro oblikovan in so pri tem tudi samozadostne, na primer obrambne sile Združenih držav
Amerike, predvsem okrog EAG (European Air
Group), njene naloge pa so članice opravljale že
v preteklosti, vendar so bile naloge v drugačni
obliki in so potekale predvsem individualno.
»Gre za naloge iskanja in reševanja izgubljenih ljudi ali skupin ljudi, ki so zajete ali drugače ločene od svojih enot,« pove poveljnik enote
PEST. To so ljudje, ki so vpleteni v izredne dogodke, zato je treba posredovati hitro in učinkovito, na primer ob prometni nesreči, naletu
Vodniki psov iz čete vojaške policije 72. brigade
na improvizirano eksplozivno sredstvo in pri
reševanju kaznivih dejanj terorizma, in v druge
podobne izredne dogodke predvsem v poslabšanem varnostnem okolju. Gre predvsem za iskanje in reševanje vojaških oseb, lahko pa tudi
civilnih, ki so na vojaških območjih oziroma
predelih, kjer so varnostne razmere zelo poslabšane, na primer v mednarodnih operacijah
in na misijah.
»Glavni nalogi teh enot sta zagotavljati varnost
vseh pripadnikov na nekem območju oziroma
v določenih razmerah in posledično vzdrževati njihovo visoko moralo, saj vsak pripadnik ve,
da ga sistem ne bo pustil samega ne glede na
okoliščine, v katerih se lahko znajde,« poudari
poveljnik enote PEST.
Hitra odzivnost
najpomembnejša
V tej zmogljivosti so zračne sile, ki zagotavljajo ognjeno podporo iz zraka in zračni
prevoz za pehotne enote, ki izvajajo iskanje
in reševanje na tleh, tako imenovani extraction teams (ET), ter krizni štab, ki načrtuje,
organizira, vodi in izvede operacijo iskanja
in reševanja. Posebnost teh štabov je, da so v
njih večinoma isti pripadniki, ki nato operacijo tudi izvedejo. Vključeni so piloti, tehnično osebje, pripadniki ET-jev in drugi. Taka
sestava štabov omogoča čim bolj učinkovito
načrtovanje, saj so vključeni vsi glavni udeleženci izvedbe, ob tem pa se pridobi nujen čas
od izrednega dogodka do začetka operacije.
Usposobljeni morajo biti za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka.
16
SV
Krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanja
Sestava ET-jev je različna, v povprečju pa
je v njih od šest do deset pripadnikov. Od
skupin se zahteva zelo različno znanje, od
osnovnega lociranja in identifikacije človeka v okolju brez groženj do operacij iskanja
in reševanja ljudi v okolju z visoko stopnjo
ogroženosti in v okolju ob zmanjšani vidljivosti, torej ponoči. Umeščenost teh enot je
od države do države različna, skupne pa so
jim te značilnosti:
– skupine sestavljajo pripadniki, ki so
specializirani za posamezna področja;
– oprema in oborožitev sta posebej prilagojeni nalogam ter specialistični;
– usposobljenost in izurjenost sta na
specializirani ravni;
– imajo zmožnost delovanja v različnih
okoljih in na različnih stopnjah varnostnega tveganja;
– usposobljeni so za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka
do kraja dogodka, pri čemer uporabljajo navpične manevre s tanko ali debelo vrvjo;
– oprema podpira opravljanje vseh nalog
v razmerah z omejeno vidljivostjo.
Enota PEST/SEVP skladno s svojim poslanstvom deluje tudi kot intervencijska
enota za ukrepanje ob izrednih dogodkih,
ki se lahko spremenijo v krizne razmere
na območjih, ki so posebnega pomena za
obrambo. Krizne razmere lahko obsegajo še izgubljenega človeka, ki je lahko tudi
ugrabljen, dogodek s talci, poskus samomora, težje kršitve javnega reda in miru,
odvzem prostosti pripadnikom Slovenske
vojske, ki so bili osumljeni hujših kaznivih
dejanj, zabarikadiranega človeka, prijetje
vojaških oseb, če je večje varnostno tveganje za pripadnike, ki bi tako nalogo opravili, in drugo.
Kot je še povedal poveljnik enote PEST, se
za vse zgoraj naštete krizne razmere lahko
uporabljajo vsi postopki načrtovanja in izvedbe operacij reševanja ljudi. S tovrstnim
urjenjem z načrtovanjem in izvedbo so preigravali različne scenarije, in sicer različne tipe izgubljenih ljudi ter različne stopnje varnostne ogroženosti, utrjevali pa so
še združljivost z drugimi enotami SV, ki s
svojim deležem lahko omogočijo boljše rezultate reševanja takih dogodkov glede na
varnostne razmere.
Vpad v objekt
Zajetje nevarnega človeka
SV
17
Mednarodno vojaško prvenstvo v
jadralnem letenju
V petek, 31. julija, se je z uradno slovesnostjo končalo 17. mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju v nemški letalski bazi Holzdorf, začelo pa
se je 20. julija. Obnovljena baza nekdanje vzhodnonemške vojske je sto kilometrov severno od Berlina. Letos se je tradicionalnega tekmovanja v jadralnem letenju udeležilo rekordnih 77 pilotov iz sedmih držav, bilo pa je tudi
medijsko zelo dobro pokrito. Nemške letalske sile v zadnjih letih namenjajo
vedno večji poudarek jadralnemu letenju, posebno na šolskem in tekmovalnem področju.
Besedilo: nadporočnik Damijan Korpič in Nataša Oblak
Fotografije: štabni vodnik Matjaž Jakša
povzročala močan zahodni veter in termično zelo razgiban teren industrijske dežele Saške. Dovolj je ena napačna odločitev in
lahko ostaneš brez stopničk. Žal se nam je
to zgodilo. Letos so nas posebnosti terena
in moč vetra negativno presenetile. Mogoče
smo malo premalo računalniško analizirali vse sodelujoče na tekmovanju v našem razredu,« doda. »Južno od Berlina je zelo velik
dnevni kop oziroma depresija, čez katero
smo dvakrat leteli vzdolžno. Dnevni kop je
obdan z velikimi jezeri. Le mi smo leteli severno od kopa, ker posebnosti žal nismo poznali. Pri zahodnem vetru je to območje severno termično precej manj ugodno. Če tega
ne veš, so končne hitrosti na nalogi manjše. Napaka zadnjega tekmovalnega dne zaradi pristanka 15 kilometrov pred letališčem
nam je vsem trem preprečila boljše uvrstitve.« Kljub temu so z dvema uvrstitvama na
mednarodna vojaška tekmovanja v okviru
CISM (International Military Sports Council) bliže zelo želeni vojaški reprezentanci
Slovenske vojske, kar bi jim priprave in udeležbo na mednarodnih vojaških tekmovanjih zelo olajšalo.
pomeni, da z jadralnim letenjem na začetku
učenja pridobiš osnove brez dejavnikov vpliva motorja. Vojske po svetu jadralnega letalstva, kot mi je znano, za druge vojaške namene ne uporabljajo. Na travnikih, kar je
fraza za aeroklube, velja, da pravi piloti zrastejo iz jadralnih pilotov. Drugi dejavnik, ki
ni zanemarljiv, je cena letenja z jadralnim letalom, ki je bistveno nižja od cene letenja s
šolskim motornim letalom.« Kot primer je
navedel francosko vojsko, ki šolsko učenje
izvaja na jadralnih letalih. V štirih letalskih
bazah imajo več kot 70 plastičnih jadralnih
letal. »Kot učitelji jadralnega letenja smo se že
lani pogovarjali s Francozi. Vsak njihov vojaški pilot mora v srednji vojaški šoli odleteti 300-kilometrski prelet. Na jadralnih letalih
potekata praksa v srednji šoli in tudi izbirni
postopki za sprejem na šolanje. Tudi države,
kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Italija in druge, imajo šolska jadralna letala.«
Ekipa z mislimi že v Franciji
M
ednarodnega tekmovanja v vojaškem jadralnem prvenstvu se je
Slovenska vojska udeležila že leta
1998 v Buckerburgu v Nemčiji in leta 2004
v italijanskem Riettiju. Takrat sta za Slovensko vojsko tekmovala Željko Roškar in Sebastijan Ramšak. Minilo je deset let, ko so v SV
spet dobili povabilo. »Do lani se je zdajšnja
ekipa želela udeleževati le vojaških jadralnih
tekmovanj. Lani smo se po posebnem povabilu člana francoske članske reprezentance v jadralnem letenju Didierja Barandiarjana odločili, da gremo. Po potrditvi vodstva
Slovenske vojske smo šli,« pove nadporočnik Damijan Korpič. Lani se je tekmovanje
za ekipo končalo zelo dobro. »Ravninski del
francoskega Romorantina je bil za naju z Robertom Prelcem idealen. Zelo dolge naloge
ob vremenu z močnimi dviganji sva v osmih
tekmovalnih dneh odletela zelo samozavestno in taktično dobro. Zadnji tekmovalni dan je bila 513 kilometrov dolga naloga,
18
SV
ki sva jo odletela toliko zadržano, da nisva
predčasno zunajletališko pristala in sva se
vodečih dveh držala do konca. Tako sva dosegla prve stopničke za SV na tekmovanjih
v jadralnem letenju.« Kot je dejal, so slovenski jadralni piloti tako postali poleg vojaških
velesil v jadralnem letenju, kot so Francija,
Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska,
primerljivi za dobre dosežke tudi v prihodnje. »Zato so tudi letos za Holzdorf poslali posebno povabilo našim poveljujočim na
GŠSV.«
Močan zahodni veter in termično razgiban teren onemogočila ponovitev lanskega
uspeha
Dosežek slovenskih vojaških jadralnih pilotov je bil na letošnjem tekmovanju dober,
vendar pa, kot je povedal nadporočnik Korpič, pod pričakovanji. »Razlogov za slab
rezultat je več, ekipi pa sta največ težav
Na tekmovanju so vsako jutro potekali tako
imenovani brifingi, torej sestanki vseh pilotov z vodstvom tekmovanja, na njih pa se
glede na vremensko napoved, ki jo pripravi vremenoslovec, vodja tekmovanja odloči za dolžino discipline. »Navadno je naloga v trikotniku z dvema ali tremi točkami,
ki jih moraš obleteti. Jadralno letenje je povsem odvisno od vremena, in sicer od moči
termike ter smeri vetra, to pa pomeni, da se
jadralni pilot sam odloči, po kateri poti bo
letel do določene točke.« Letošnje naloge so
bile le enkrat daljše od 300 kilometrov, lani
v Franciji pa so bile v povprečju dolge več
kot 400 kilometrov. »To v seštevku točk pomeni, da za nalogo, ko jo obletiš, dobiš več
točk.«
Izkušnja z dveh tekmovanj, ki so se ju udeležili jadralni piloti letos in lani, je, kot je
dejal Korpič, zelo pozitivna. »Jadralno letenje v Sloveniji je tekmovalno zelo dobro razvito. Zdaj v Riettiju v Italiji poteka evropsko
prvenstvo v klubskem razredu, v njem pa je
slovenski pilot Boris Žorž uvrščen na trenutno tretje mesto.« Dodal je, da v jadralnem
letenju napake, kot je predčasen pristanek,
za dober končni rezultat ne smeš narediti.
»Jadralno letenje zahteva dobro fizično pripravljenost, izkušnje in veliko treninga, da
si lahko v vrhu. Izkušnje imamo, na naših
travnikih oziroma v aeroklubih dobro treniramo, bili smo že v vrhu in verjamem, da še
bomo.«
Ekipa je z mislimi že v Franciji na tekmovanju prihodnje leto. »Posebnih daril francoskih pilotov in osebnega povabila njihovih
vojaških jadralcev, s katerimi letimo že dve
leti, ne moremo spregledati. Tako bo prihodnje leto slovenska zastava ponovno na drogovih južno od Pariza.«
Jadralna letala kot pomemben
vidik učenja osnov letenja
»Jadralno letenje je z vojaškega vidika pomembno zaradi učenja osnov letenja,«
pove nadporočnik Korpič in nadaljuje: »To
Osnovni kategoriji jadralnega letenja
Letošnjega mednarodnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju so se iz Slovenske vojske
udeležili prvič trije piloti tekmovalci, in sicer štabni vodnik Robert Šlaus iz 153. LETEHESK, nadporočnik Damijan Korpič iz 74. PEHP ter nadporočnik Rok Einhauer iz 151. HEESK. Pomočnika
sta bila stotnik Robert Prelec iz LETŠ in štabni vodnik Matjaž Jakša iz 153. LETEHESK. Vsi trije
jadralni piloti so leteli z letali klubskega razreda, kar pomeni, da svoja jadralna letala ne smejo obtežiti z vodo. Omeniti velja, da gre za ekološko zelo čist šport, saj poteka od pet do šest
minut dolg vlek motornega letala na višini od 500 do 600 metrov, nadaljevanje leta z jadralnim letalom pa poteka ob zakonitostih, ki veljajo v naravi. Med slovenskimi vojaškimi piloti je
nadporočnik Damijan Korpič zasedel 14. mesto, štabni vodnik Robert Šlaus 25. mesto in nadporočnik Rok Einhauer 27. mesto.
V jadralnem letenju sta dve osnovni kategoriji, in sicer klubski razred (letala z razponom 15 metrov, brez zakrilc in možnosti
za obtežitev z vodo) ter odprti – mešani razred (letala z večjim razponom, pri katerih
lahko jadralno letalo obtežijo z vodo, poleg tega imajo zakrilca, kar pripomore k še
večjim hitrostim na preletu). To se na različnih tekmovanjih lahko deli še na standardni
razred, 18-metrski razred, dvosede in drugo. Za vse kategorije veljajo tako imenovani indeks faktorji, ki jih določijo proizvajalec jadralnega letala in nacionalne letalske
zveze. Po svetu se največ uporablja nemška lista DAEC, na kateri so zbrana vsa jadralna letala na svetu in je najbolj realna.
Obtežitev jadralnega letala z vodo pomeni, da ima jadralno letalo večjo krilno
obremenitev, tako da ima več energije, ki
jo jadralni pilot po dviganju v termičnem
vzgornjiku porabi za let naravnost. Večja
je teža, večje hitrosti dosegajo jadralna letala, je pa to pogojeno z močnim vzgornjikom. Pilot si glede na svojo težo in napovedano vreme z vodo obteži svoje jadralno
letalo.
SV
19
Standardni operativni postopek za uporabo
vitla so napisali v Vojaškem letalskem organu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko
uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora
biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki
omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel
je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkovno. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell
412, ki so električni, je na cougarju hidravlični. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja temOd junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim peratura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen
pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v go- varnostni ventil, ki samodejno vključi zavorah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov.
ro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se
tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega
Tudi cougarji pripravljeni za reševanje
Dvig poškodovanega z vitlom
C
ougar je najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske in je bil kot rezervni helikopter v sistem odzivnih sil vključen že pred leti. Letos so se v
151. HEESK odločili, da bodo med poletno
vročino, ko je požarna ogroženost visoka,
poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj
lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 litrov vode. Glede na vključitev v sistem odzivnih sil je cougar obenem tudi rezervni
helikopter za Gorsko reševalno službo in
helikoptersko nujno medicinsko pomoč.
Od junija lahko dva izmed štirih cougarjev, če je treba, opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah.
Poveljnik 151. HEESK major Igor Lanišnik je povedal, da vitla do zdaj niso veliko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za
vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih
20
SV
dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni,
da sta bila uporaba in reševanje z vitlom
predvidena že takrat. Za cougarje imamo
en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikopterja H3-73 in H3-74. Operativna sposobnost eskadrilje se kljub visoki stopnji izurjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo
možnost deficitarnosti posadk in opreme.« V začetku julija sta bili za uporabo
vitla usposobljeni dve posadki, na koncu
meseca pa še trije piloti in dva tehnika letalca. Usposabljanje za pilota traja pet ur
in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na
omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih
lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne,
in sicer spuščanje in dviganje vojakov na
zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in reševanje poškodovancev. Major Lanišnik je
povedal, da se vitel trenutno uporablja le
za reševanje.
sistema, čeprav ima helikopter dva neodvisna hidravlična sistema. Delovanje vitla tehnik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri
so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja
ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice.
Največja hitrost dviganja ali spuščanja jeklenice je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma potenciometra na krmilni ročici se lahko ta hitrost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je
navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvigne 272 kilogramov oziroma največ dva človeka hkrati.
Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti
ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vrvico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot
tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja.
Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in reševalec letalec morata nositi zaščitno čelado,
rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne
škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj
za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek
stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko
izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti
nagnjena za več kot 10°.
Usposabljanje z vitlom
Na začetku poletja smo pripadnike 151.
HEESK spremljali med usposabljanjem v visokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlatko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za usposabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje
moramo opravljati na različnih terenih, da
lahko preizkusimo različne taktike. Gorski
teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci …
Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren
tega ne omogočata ali če je jeklenica prekratka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, referenčnim točkam in na najnižji varni višini.
Med dviganjem prazne jeklenice helikopter
zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad
krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upravljanja vitla opravlja tudi svoje običajne naloge, saj opozarja pilota na oddaljenost od terena in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na
primer pomeni, da je 15 metrov za repom helikopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec pomaga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter
poškodovancev.
Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opraviti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh
reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik
Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzorom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen
in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v
mislih pripravljal za tole usposabljanje, za katero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo
zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav.
V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem
ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je precej naporno in veselim se, da gre moje usposabljanje proti koncu in da bom lahko kmalu sodeloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je
tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni
vodnik Blaž Langus.
Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sardinšek je dodal, da praktično usposabljanje
tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in
vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom
inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kandidat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli
so razporejeni tako, da si vaje sledijo od najlažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in
dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na neomejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z
večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig
enega reševalca z majhne višine na neomejen
teren ter omejen teren, sledi isto z velike višine, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig
reševalca s ponesrečencem v vreči z velike višine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav
z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar
je tudi za profesionalce videti kar strašljivo.
Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu pokažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,«
je končal Sardinšek.
V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešujejo v gorah in na pogozdenih terenih. S helikopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer
mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesrečencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne
megle. V primerih reševanja nad vodo mora
biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči.
Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu
obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti
Inštruktor Zlatko Sardinšek svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove...
Fotografija: arhiv Blaž Langus
Hidravlični vitel
… med katerimi je tudi tehnik letalec štabni vodnik Blaž Langus
iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobiti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v
151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sodelovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske
reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopterske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo
naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno
150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini
do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s helikopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita
vitel in sodobno opremljen helikopter cougar
s kompletno medicinsko opremo za medbolnišnične prevoze in z visoko usposobljeno posadko, so državljanom tako vedno na voljo.
Usposabljanja opravljajo na različnih terenih, da lahko preizkusijo različne taktike.
SV
21
P
oveljnik zmogljivosti za vojaško
gorsko reševanje podpolkovnik
Miha Kuhar iz 132. gorskega polka
je povedal, da je glavni namen helikopterske reševalne skupine helikoptersko reševanje pripadnikov Slovenske vojske, pripadnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in,
če je treba, reševanje civilnega prebivalstva
v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni pobudnik je bil brigadir Janez Kavar, usposaZačetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takra- bljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne
tno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško re- Gorske reševalne službe pri PZS. Prva skuševanje s helikopterjem.
pina vojaških reševalcev letalcev je bila podrejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
Gorenjske. Danes v primeru HERS (helikopterske reševalne skupine, op. a.) govorimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino
aktivira GŠSV prek Združenega operativnega centra.« V skupini je trenutno sedem
članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenutno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga
zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na
podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. junija skupina deluje v 132. gorskem polku,
poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar,
ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo
iz različnih enot Slovenske vojske in da trenutno zato nimajo težav, saj jim poveljujoči zagotavljajo nemoteno udeležbo na skupnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s
helikopterjem imamo enkrat na mesec, pomagamo pa tudi 151. HEESK pri usposabljanju novih članov posadk helikopterjev
za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob povišani stopnji pripravljenosti tudi dežuramo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po načrtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik
Hočevar. Njihove najpomembnejše naloge so usposabljanje, dežurstva in reševanje.
Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skladiščijo osebno ter skupno opremo in sodelujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah.
Helikopterska
reševalna skupina
Za polno obnovitev licence reševalcev letalcev, ki velja za helikopterja bell 412 in cougar, je treba opraviti vaje:
ŠT.
VAJE
IME
VAJE
MIN. ŠT. PONOVITEV ZA REŠEVALCA LETALCA
MIN. ŠT. PONOVITEV ZA REŠEVALCA LETALCA
INŠTRUKTORJA
V2
priprava helikopterja za delo, izdelava vrvne ograje
1
1
V3
izdelava sidrišča za spust po vrvi
1
1
V5
vstopanje v helikopter in izstopanje iz njega v lebdečem položaju
na različnih višinah na terenu
2
1
V8
priprava ponesrečenca za dvig z
vitlom
1
1
V9
izbira mesta za pristanek helikopterja na terenu
V11
navajanje helikopterja z vizualnimi
znaki in radijsko postajo
1
2
V12
spust po vrvi v paru
1
1
V16
dviganje reševalca s ponesrečencem (vitel)
2
2
V17
uporaba vrvice proti vrtenju
2
2
V18
uporaba teleskopske palice za pristop v steno
1
1
sedež, to je rdeči trikotnik z naramnicami, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje ponesrečenih se za težje poškodbe uporablja
tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če
ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezalni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas.
Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno
od poškodb reševanega in razmer na kraju,
1
kjer se poškodovanega pobira. Reševalec
mora biti med vitlanjem pozoren na pravilno vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje
v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesrečenca in druge člane posadke, predvsem pa
na pravilno delo po predpisanih postopkih in na jasno komunikacijo s posadko
helikopterja.
Reševanje je lahko tudi
služba
Usposabljanje z vitlom na cougarju sta
opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in podčastnik za izobraževanje in usposabljanje
štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let
člana Gorske reševalne službe in helikopterske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta
tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti
reševalec letalec pri svojem delu pozoren
na posadko, helikopter, ponesrečenca, vremenske razmere, postopke in drugo, predvsem pa na svojo varnost in varnost drugih,
čeprav so le potniki v helikopterju.
Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo
srčni in predani ljudje. Gore in reševanje
v gorah so navadno spoznali že v mladosti
ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov
drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal
način življenja.
Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček pogosto s kolesom obveščal reševalce o nesrečah, saj sta bila v vasi le dva telefona, njegov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj.
»Da sem postal gorski reševalec, je bilo verjetno že kar samoumevno, saj sta bila reševalca že moj oče in starejši brat,« je povedal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo
žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan
Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi
služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi,
nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev,
ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi
strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi,
ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in
tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč,
pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato
smo reševalci. Občutek, ko gre vse po načrtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober.
Usposabljanje reševalcev
letalcev
Večino reševanj v gorah opravijo s helikopterjem bell 412.
22
SV
Vodja helikopterske reševalne skupine nadporočnik Aleš Hočevar je povedal, da morajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno
licenco za reševanje z bellom 412, za prešolanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih
vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo,
izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za
spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek helikopterja na terenu, spust po vrvi v paru,
dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje
reševalca s ponesrečencem z vitlom in uporabo vrvice proti vrtenju.
Po besedah nadporočnika Hočevarja sta
dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom
412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju.
Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima
prostornejšo kabino in pristajalno podvozje, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga
razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412
je elektromotoren in je v kabini, na cougarju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta
je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni težave s prehodom čez smučko oziroma stopničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo,
po drugi strani pa notranji vitel omogoča
bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem
v kabino.« Ponesrečence vitlajo na tri načine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezalnega pasu, reševalci uporabljajo petzlov
»Poleg radijske, reševalci uporabljajo tudi znakovno komunikacijo,« je povedal Dušan Hrnčič.
SV
23
Medijsko najbolj odmevna intervencija
helikopterske reševalne skupine
je bila v Bosni in Hercegovini, kjer so leta
2014 reševali ob poplavah.
24
Vstop reševalca letalca Aleša Hočevarja s poškodovancem v helikopter
SV
5047.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list
RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi
(št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009)
izdajam
ODREDBO
O IZREDNEM POVIŠANJU
PODČASTNIKA OB UPOKOJITVI
v čin štabni vodnik:
Marjan FLIS, 1960
Številka: 811-11/2015-19
Datum: 2. 6. 2015
Andreja KATIČ
MINISTRICA
Številka: 094-2/2015-22
Datum: 15. 6. 2015
Andreja KATIČ
MINISTRICA
5049.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15)
izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo za mednarodno sodelovanje
III. stopnje
prejme:
major ANTHONY ALDRIN BRUMWELL,
1969, Združeno kraljestvo
SV
25
sv
5050.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
Številka: 811-11/2015-18
prejmejo:
Datum: 2. 6. 2015
Charles BENEDEJČIČ, 1969
Andreja KATIČ
Mihael DERVARIČ, 1986
MINISTRICA
Danijel KNAP, 1974
Marko KRAJNC, 1980
5048.
Danijel KREJAN, 1974
Številka: 094-2/2015-20
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Tadej KUKOVEC, 1988
Datum: 29. 5. 2015
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno be- Primož LACI, 1984
Andreja KATIČ
sedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o Primož LOVREC, 1989
MINISTRICA
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Bojan LUNEŽNIK, 1980
št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) Boštjan POSINGER, 1975
5046.
izdajam
Simon ROJKO, 1983
Na podlagi prvega odstavka 45. člena ODREDBO
Rok TAJHMAN, 1988
Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list O PODELITVI PRIZNANJA
Uroš ŽIBERT, 1971
RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna po- MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
višanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi veliko plaketo za sodelovanje
Številka: 094-3/2015-45
(št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) prejme:
Datum: 4. 5. 2015
izdajam
DRUŠTVO VOJAŠKIH PILOTOV VSEH GE- Generalmajor
ODREDBO
NERACIJ IN PRIJATELJEV VOJAŠKEGA Dr. Andrej OSTERMAN
O IZREDNEM POVIŠANJU
LETALSTVA
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI
I. v čin polkovnik:
Številka: 094-2/2015-21
5051.
Marjan POVŠIČ, 1961
Datum: 5. 6. 2015
Na podlagi 63. a člena Zakona o obramII. v čin major:
Andreja KATIČ
bi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiMirela ŠAVLE, 1961
MINISTRICA
ščeno besedilo) in 11. člena Uredbe o vo-
5045.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št.
41/07, 4/11 in 86/11) izdajam
ODREDBO
O PODELITVI PRIZNANJ
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
I. medaljo za mednarodno sodelovanje I. stopnje
prejme:
MIRCEA DUŞA, 1955, Romunija
II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje
prejme:
polkovnik ELENKO PETROV ANDREEV, 1962,
Bolgarija
III. medaljo za mednarodno sodelovanje IV. stopnje
prejme:
višji štabni praporščak MICHAEL R. LAWRENCE, 1963, Združene države Amerike
Št. 318, 31. avgust 2015
Objave Ministrstva
za ObraMbO
helikopterskA
reševalnA skupinA
1
Miha Arh je eden izmed najbolj izkušenih reševalcev letalcev.
5055.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o
činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV RB 72. BR
I. v čin naddesetnik:
Uroš AVBELJ, 1979
II. v čin desetnik:
Uroš FLAJS, 1981
III. v čin poddesetnik:
Jože JELENOVEC, 1982
Številka: 094-3/2015-64
Datum: 2. 6. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
5054.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
medaljo v službi miru
prejme:
Anton KLOPČIČ, 1962
Številka: 094-3/2015-50
Datum: 15. 5. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
Številka: 811-3/2015-9
Datum: 18. 2. 2015
Polkovnik
Ernest ANŽELJ
POVELJNIK EPOD
Številka: 811-3/2015-7
Datum: 16. 2. 2015
Major
5053.
Ernest PLEH
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. POVELJNIK BATALJONA
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilni5056.
ka o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakolist RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) na o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
izdajam
prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o
UKAZ
činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,
O PODELITVI PRIZNANJA
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
GENERALŠTABA SV
UKAZ
zlato medaljo načelnika GŠSV
O POVIŠANJU VOJAKA EPOD
prejme:
v čin poddesetnik:
Andrej JURJEVIČ, 1964
Brigita POSTOLOVA, 1980
Številka: 094-3/2015-51
Datum: 14. 5. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
5052.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur.
list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13)
izdajam
UKAZ
O SPREMEMBI UKAZA NAČELNIKA
GENERALŠTABA SV,
ŠT. 094-3/2015-49 Z DNE 13. 5. 2015
Ukaz o podelitvi priznanj Ministrstva za
obrambo, št. 094-3/2015-49 z dne 13. 5.
2015, se spremeni tako, da se s seznama
prejemnikov SREBRNE MEDALJE NAČELNIKA GŠSV črta David STROJAN, 1972,
Ljubljana.
Številka: 811-11/2015-11
Datum: 13. 5. 2015
Generalmajor
Dr. Andrej OSTERMAN
NAČELNIK GENERALŠTABA SV
jaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in
119/07) izdajam
UKAZ
O NAPREDOVANJU NVU V
RAZREDIH
napredovanje v V. razred:
Vinko VRATINČIČ, 1963
Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po
načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se
z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam,
da ko pride poziv za akcijo, se čustveno zaprem v nekakšen mehurček in opravim delo,
ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.«
Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj
od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, letalec reševalec GRS, inštruktor letalskega reševanja GRS, namestnik predsednika GRS
Bohinj, aktiven na področju izobraževanja
in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni,
kot reševalec letalec pa redno dežura na Brniku. Od leta 2001 je sodeloval v približno
350 akcijah, od tega približno v 170 reševanjih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot
1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju
je reševal ob vseh mogočih urah in vremenskih razmerah. Nekatere si je za vedno zapomnil. Arh se tako spominja marca 1988,
ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije
belgijski otroci so zapustili urejeno smučišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez
steno, pri čemer je eden čudežno preživel,
dva žal ne. Težko je bilo tudi med reševanjem dveh sošolcev in članov naše postaje
GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, drugega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragičnim koncem se je nabralo kar veliko, preveč, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti.
Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlomljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo
mogli s helikopterjem in smo se odpravili
peš, žal pa je med reševanjem zaradi podhladitve umrl. Ob takih primerih se vidi,
koliko si lahko pomagamo s helikopterjem
oziroma da smo odvisni tudi od človeške
moči. Na srečo je več akcij z dobrim koncem, za kar si poplačan s pogledom in stiskom roke. Zato sem srečen, da sem lahko
gorski reševalec.«
Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne
tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sardinšek je povedal, da pri reševanju doživi
veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je nekomu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali
bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še najbolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše
usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne
bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter
skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je
ležal v vreči s polomljenima rokama in poškodbami glave in se je zahvalil, na obrazu
pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker
je bil končno v helikopterju, s pomočjo katerega smo mu skrajšali trpljenje.
Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih
trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira
zraven nas.«
Člani helikopterske reševalne skupine so
praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli
vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na
pomoč in reševati življenja, ob tem pa ostajajo skromni, a srečni.
26
2
SV
SV
3
27
sv
Major
Ernest PLEH
POVELJNIK BATALJONA
5073.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list
RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza VM SV, št. 094-5/2013-168 z dne 8. 11.
2013, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA
VOJAŠKEGA MUZEJA SV
zlato medaljo Vojaškega muzeja
Številka: 094-3/2015-36
Datum: 30. 4. 2015
Polkovnik
Mag. Valter VREČAR
POVELJNIK CVŠ
5072.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
ŠČ, št. 094-5/2013-179 z dne 13. 11. 2013,
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA ŠOLE ZA
ČASTNIKE SV
zlato medaljo ŠČ
prejme:
Viljem KOBAL, 1966
Številka: 811-3/2015-22
Datum: 30. 4. 2015
Major
Aleksander VIDERGAR
POVELJNIK CENTRA
5071.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKA 16. CNKZP
v čin poddesetnik:
Andreja LEPENIK, 1981
Številka: 094-3/2015-37
Datum: 30. 4. 2015
Polkovnik
Mag. Valter VREČAR
POVELJNIK CVŠ
5061.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 1. BR, št.
094-3/2014-170 z dne 6. 1. 2015, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
RODOVSKEGA BATALJONA
1. BRIGADE
I. bronasto medaljo RB 1. BR
prejmeta:
Številka: 811-3/2015-16
Mitja CVETKO, 1981
Datum: 20. 3. 2015
Primož KRAJCAR, 1982
Podpolkovnik
II. pohvalo poveljnika RB 1. BR
Robert KLINAR POVELJNIK
prejmejo:
132. GORP
Andrej DEBEVEC, 1988
Leo GNEZDA, 1991
5060.
Martin MLINAR, 1978
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Janez PRIMC, 1989
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Blaž ZALAR, 1988
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena III. zahvalo poveljnika RB 1. BR
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- prejmeta:
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Danijel BIZJAK, 1981
116/07) izdajam
Uroš NOVAK, 1971
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV RB 72. BR
Številka: 094-3/2015-9
I. v čin naddesetnik:
Datum: 23. 3. 2015
Aleš CAF, 1984
Major
Danijel DUH, 1985
Lojze PAVIČ
Marjan LOPATEC LAKŠMAN, 1971
POVELJNIK RB 1. BR
II. v čin desetnik:
Sašo BURGIĆ, 1983
5062.
Gregor CERAR, 1985
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
Samo HROVAT, 1988
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
Davor KAUČIČ, 1980
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznaLidija KOPREK, 1983
njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
Blaž LIPUŠ, 1987
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 72. BR,
Davorin STEMELAK, 1984
št. 094-3/2013-167 z dne 6. 1. 2014, izdajam
Boris VRATNIK, 1980
UKAZ
III. v čin poddesetnik:
O PODELITVI PRIZNANJA
Žiga GABROVEC, 1987
RODOVSKEGA BATALJONA 72.
Urban GRADIŠEK, 1986
BRIGADE SV
Dejan HUTAR, 1986
bronasto plaketo RB 72. BR
Tomaž KOLAR, 1990
prejme:
Bojan KOSEDNAR, 1966
major AXEL ALBER, 1975, Avstrija
Primož PIKALO, 1981
Jure POLJANŠEK, 1983
Številka: 094-3/2015-7
Tomaž SAGADIN, 1985
Datum: 23. 3. 2015
Major
Številka: 811-3/2015-18
Ernest PLEH
Datum: 20. 3. 2015
POVELJNIK BATALJONA
5059.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV
132. GORP
v čin poddesetnik:
David BOŠKOVIĆ, 1984
Jernej ČOH, 1985
Dejan DJUKIĆ, 1991
Suzana DOLINAR, 1982
Suzana DREVENŠEK, 1986
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
CVŠ, št. 094-5/2013-164 z dne 5. 11. 2013,
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA CENTRA
VOJAŠKIH ŠOL
zahvalo poveljnika CVŠ
prejmejo:
Robert BELOVIČ, 1964
Številka: 811-3/2015-14
Valerija BERNIK, 1973
Datum: 1. 4. 2015
Valter BOSOTINA, 1962
Podpolkovnik
Andrej BRATOŽ, 1966
Uroš PATERNUS
Avguštin BURG, 1972
POVELJNIK ESD
Majda BUTINAR, 1961
Alfonz CUGMAS, 1958
5068.
Danilo DREVENŠEK, 1972
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Leon DROLE, 1978
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Miran FIŠER, 1956
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Branko FRANK, 1962
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Matjaž KAVKLER, 1974
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Irena KITAK, 1976
116/07) izdajam
Matej KOSTANJEVEC, 1973
UKAZ
Rudi KOŠMRLJ, 1956
O POVIŠANJU VOJAKA VC
Matjaž KOŠTRUN, 1967
v čin desetnik:
Jasmina KOTNIK, 1977
Janko KENDA, 1988
Danijel KOVAČIČ, 1961
Stanislav KUSTEC, 1968
Številka: 811-3/2015-21
Sergij KUZMIN, 1967
Datum: 23. 4. 2015
Robert LAH, 1969
Podpolkovnik
Matjaž LAPAJNE, 1972
Boris URŠIČ
Andraž LESICA, 1982
POVELJNIK CENTRA
Valter LIKAR, 1966
Jani LIKAVEC, 1968
5069.
Ines MARINŠEK, 1979
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Zvezdan MARKOVIĆ, 1970
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Mitja MOČNIK, 1970
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Nives PEVEC HORVAT, 1982
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Monika POLDA, 1974
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Branko ROŠKAR, 1969
116/07) izdajam
Karel RUŽIČ, 1979
UKAZ
Gorazd SAGADIN, 1974
O POVIŠANJU VOJAKOV EEB
Robert SIMONIČ, 1972
v čin desetnik:
Minka SMREKAR, 1967
Boris LIKAR, 1982
Robert ŠTEMBERGAR, 1971
Matjaž PUH, 1983
Klaudio VERBANAC, 1965
Aleksander VIDOVIČ, 1971
Številka: 811-3/2015-24
Slavko VOVK, 1965
Datum: 24. 4. 2015
Peter VRH, 1975
Stotnik
Igor VRŠEC, 1960
Rudi PUCONJA
Franc ZAGRADIŠNIK, 1971
POVELJNIK EEB
Damir ZALOKAR, 1978
Dubravka ZUPANEC, 1960
5070.
Vlado ŽGEČ, 1960
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Adelko ŽIVEC, 1971
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV ESD
I. v čin desetnik:
Denis HREN, 1984
II. v čin poddesetnik:
Marko GAČIĆ, 1990
Gašper KOSEC, 1989
sv
Številka: 811-3/201-10
Datum: 23. 2. 2015
Podpolkovnik
Robert KLINAR
POVELJNIK 132. GORP
5058.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV
132. GORP
I. v čin desetnik:
Robert BOŽIČ, 1981
Marjan LOKATELJ, 1988
Aleš MANDELJ, 1989
Anton Vasja PREMERL, 1980
II. v čin poddesetnik:
Blaž ARH, 1990
Zoran BOJKOV, 1984
Aleš HRIBAR, 1987
Matej KEKUŠ, 1985
Matjaž KRAJNC, 1982
Luka LOKATELJ, 1989
Daniel PIŽIR, 1987
Luka RAVNIKAR, 1990
Božidar RUŽIĆ, 1987
Samo SAMARDŽIĆ, 1988
Sanja ŠETAR, 1987
Domen ŠIVIC, 1988
Številka: 811-3/2015-2
Datum: 20. 2. 2015
Podpolkovnik
Franc KALIČ
POVELJNIK 10. PEHP
5057.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP
I. v čin desetnik:
Anton GALOVEC, 1976
II. v čin poddesetnik:
Aleš BALEK, 1991
Marko KRAPEŽ, 1988
Matic ŠPRINGER, 1991
Matjaž VELIKONJA, 1988
5067.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura-
Številka: 094-3/2015-4
Datum: 25. 3. 2015
Podpolkovnik
Venčeslav LORBEK
POVELJNIK 74. PEHP
5066.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
74. PEHP, št. 094-3/2013-169 z dne 15. 1.
2014, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
74. PEHOTNEGA POLKA SV
I. bronasto medaljo 74. PEHP
prejmejo:
Marcel BERGLEZ, 1986
Niko ČUČEK, 1986
Mihael DERVARIČ, 1986
Emil FERLIČ, 1980
Dušan HORVAT, 1976
Zlatko KOZOLE, 1980
Silvo MAHER, 1970
Miran NOVAK, 1968
Peter PURG, 1977
Dejan SLANA, 1975
Matej TAŠIČ, 1980
Damjan URŠNIK, 1980
II. pohvalo poveljnika 74. PEHP
prejmejo:
Gregor FLISAR, 1984
Iztok KOS, 1983
Mihael MEŠKO, 1986
Kristjan PETERKA, 1975
Simon ROJKO, 1983
Gorazd SKRT, 1986
Dejan SOVIČ, 1984
Rok ŠTUHEC, 1992
Rok TAJHMAN, 1988
David VNUK, 1987
Urška ŽUNKO, 1978
Številka: 094-3/2015-6
Datum: 24. 3. 2015
Polkovnik
Miran FIŠER
POVELJNIK PŠŠ
Branko ROŠKAR, 1969
Robert SIMONIČ, 1972
5076.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno beseŠtevilka: 094-3/2015-41
dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
Datum: 30. 4. 2015
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
Polkovnik
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
Mag. Valter VREČAR
CVŠ, št. 094-5/2013-164 z dne 5. 11. 2013,
POVELJNIK CVŠ
izdajam
UKAZ
5074.
O PODELITVI PRIZNANJA CENTRA
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. VOJAŠKIH ŠOL
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- zlato medaljo CVŠ
dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o prejme:
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, Valter VREČAR, 1967
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
PŠŠ, št. 094-5/2013-181 z dne 13. 11. 2013, Številka: 094-3/2014-40
izdajam
Datum: 4. 5. 2015
UKAZ
Polkovnik
O PODELITVI PRIZNANJA
Mag. Vilibald POLŠAK
POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV
POVELJNIK CVŠ
zlato medaljo PŠŠ
prejme:
5077.
Miran FIŠER, 1956
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uraŠtevilka: 094-3/2015-42
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Datum: 30. 4. 2015
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojPolkovnik
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
Mag. Valter VREČAR
116/07) izdajam
POVELJNIK CVŠ
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR
5075.
I. v čin desetnik:
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Žiga KARNIČAR, 1985
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Martin STRELEC, 1986
dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Goran ŠIMIC,1982
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, II. v čin poddesetnik:
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza Luka CIMERMAN, 1988
670. LOGP, št. 094-5/2013-171 z dne 11. 11. Ana SITAR, 1982
2013, izdajam
Klemen ŠAVLI, 1990
UKAZ
Maruša URBANČ, 1989
O PODELITVI PRIZNANJA 670.
Žiga VOVK, 1986
LOGISTIČNEGA POLKA SV
zahvalo poveljnika 670. LOGP
Številka: 811-3/2015-25
prejmejo:
Datum: 6. 5. 2015
Branko GODEC, 1958
Major
Stanislav KEGEL, 1956
Lojze PAVIČ
Jožica LEŠNIK, 1958
POVELJNIK RB 1. BR
Silvester ROJNIK, 1959
Verica ŠTERN, 1958
5078.
Anton ŠTURBEJ, 1960
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
Andrej VINDIŠ, 1979
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
Janez VOLKAR, 1960
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
Številka: 094-3/2015-22
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 72. BR,
Datum: 4. 5. 2015
št. 094-3/2013-167 z dne 6. 1. 2014, izdajam
Polkovnik
UKAZ
Friderik ŠKAMLEC
O PODELITVI PRIZNANJA RODOVSKEPOVELJNIK
GA BATALJONA 72. BRIGADE SV
prejme:
Zvezdan MARKOVIĆ, 1970
5065.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza PŠŠ, št. 0945/2013-181 z dne 13. 11. 2013, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
POVELJNIŠKO-ŠTABNE ŠOLE SV
I. zlato medaljo PŠŠ
prejme:
Tomaž KLADNIK, 1964
II. pohvalo poveljnika PŠŠ
prejmejo:
Drago KOŠIČ, 1969
Dušan LADINEK, 1964
Olga MURŠIČ, 1968
III. zahvalo poveljnika PŠŠ
prejmeta:
Številka: 811-3/2015-20
Datum: 23. 3. 2015
Podpolkovnik
Venčeslav LORBEK
POVELJNIK 74. PEHP
5064.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o
činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKA 74. PEHP
v čin desetnik:
Klavdija KOVAČIČ, 1982
Številka: 811-3/2015-17
Datum: 23. 3. 2015
Major
Lojze PAVIČ
POVELJNIK RB 1. BR
5063.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR
v čin poddesetnik:
Jernej BOLA, 1983
Martin MLINAR, 1978
Janez PRIMC, 1989
28
4
SV
sv
5080.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
CZU, št. 094-5/2013-163 z dne 5. 11. 2013,
izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ CENTRA
ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE SV
I. bronasto medaljo CZU
prejmejo:
Robert CEGLAR, 1965
Aleš GANC, 1978
Primož MLINAR, 1978
Ivan POKLAR, 1970
Dušan RENAR, 1969
Marko SEKETIN, 1962
Egon USTAR, 1967
II. pohvalo poveljnika CZU
prejmejo:
Aleks BASAR, 1969
Jože BUBNIČ, 1963
Anton ORAČ, 1971
Ivan URBANČIČ, 1981
Številka: 094-3/2015-27
Datum: 8. 5. 2015
Podpolkovnik
Venčeslav LORBEK
POVELJNIK 74. PEHP
5079.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
74. PEHP, št. 094-3/2013-169 z dne 15. 1.
2014, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA 74.
PEHOTNEGA POLKA SV
zlato medaljo 74. PEHP
prejme:
Boštjan BAŠ, 1974
Številka: 094-3/2015-39
Datum: 7. 5. 2015
Major
Ernest PLEH
POVELJNIK BATALJONA
zlato medaljo RB 72. BR
prejme:
Venčeslav LORBEK, 1966
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV VZE
I. v čin desetnik:
5081.
Luka ZAGORŠEK, 1976
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- II. v čin poddesetnik:
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Rok ŠUŠTAR, 1985
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski voj- Številka: 811-3/2015-19
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in Datum: 13. 5. 2015
116/07) izdajam
Polkovnik
UKAZ
Zoran VOBIČ
O POVIŠANJU VOJAKA CZU
POVELJNIK VZE
v čin poddesetnik:
Damijan OŽVATIĆ, 1977
5084.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena ZaŠtevilka: 811-3/2015-15
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uraDatum: 9. 5. 2015
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Podpolkovnik
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojGregor RIBNIKAR
ski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
POVELJNIK CENTRA
116/07) izdajam
UKAZ
5082.
O POVIŠANJU VOJAKA EKIS
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. v čin desetnik:
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno bese- Miša ŠUMAH, 1977
dilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika
o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list Številka: 811-3/2015-23
RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Uka- Datum: 13. 5. 2015
za RB 1. BR, št. 094-3/2014-170 z dne 6. 1. Podpolkovnik
2015, izdajam
Andrej SVETANIČ
UKAZ
POVELJNIK EKIS
O PODELITVI PRIZNANJ
RODOVSKEGA BATALJONA 1.
5085.
BRIGADE
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
I. pohvalo poveljnika RB 1. BR
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
prejmejo:
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznaPavel MALNAR, 1977
njih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
Boštjan OGRIN, 1981
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza 1. BR, št. 094Mitja PEKLENK, 1971
5/2013-155 z dne 19. 11. 2013, izdajam
Marko PRAZNIK, 1979
UKAZ
II. zahvalo poveljnika RB 1. BR
O PODELITVI PRIZNANJA
prejmeta:
1. BRIGADE SV
ČETA ZA VZDRŽEVANJE VRHNIKA
bronasto medaljo 1. BR
Albert LAKOTA, 1957
prejmejo:
Branko ČEŠAREK, 1966
Številka: 094-3/2015-38
Loredana HABIČ, 1974
Datum: 9. 5. 2015
Simon KAVČIČ, 1962
Major
Valerija LOVREC, 1980
Lojze PAVIČ
Radoš MELINK, 1968
POVELJNIK RB 1. BR
Številka: 094-3/2015-10
5083.
Datum: 15. 5. 2015
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za- Polkovnik
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ura- Roman URBANČ
dno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena POVELJNIK
Številka: 094-3/2015-19
Datum: 9. 5. 2015
Podpolkovnik
Gregor RIBNIKAR
POVELJNIK CENTRA
5088.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Za-
Številka: 811-3/2015-27
Datum: 21. 5. 2015
Major
Lojze PAVIČ
POVELJNIK RB 1. BR
5087.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno
prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena Uredbe o
činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS,
št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR
v čin desetnik:
Anže KOMAC, 1984
Gašper ORAŽEM, 1981
Martin SIMONIČ, 1981
Uroš ŠOBOT, 1981
Številka: 094-3/2015-48
Datum: 15. 5. 2015
Major
Lojze PAVIČ
POVELJNIK RB 1. BR
5086.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo),
drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07,
4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza RB 1. BR, št.
094-3/2014-170 z dne 6. 1. 2015, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJ
RODOVSKEGA BATALJONA 1.
BRIGADE
I. bronasto medaljo RB 1. BR
prejmejo:
Tomaž KURDIJA, 1969
Matjaž OSTREŽ, 1972
Nenad STOŽINIĆ, 1970
Ela TONIN MALI, 1978
II. pohvalo poveljnika RB 1. BR
prejmejo:
Primož BERNARD, 1974
Mladen JURINČIČ, 1969
Aleš LESJAK, 1973
III. zahvalo poveljnika RB 1. BR
prejmejo:
Daniel ĐUKIĆ, 1975
Iztok JANC, 1975
Milivoj TURKOVIČ, 1959
CENTER ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE
Številka: 811-3/2015-26
Datum: 27. 5. 2015
Podpolkovnik
Franc KALIČ
POVELJNIK 10. PEHP
5090.
Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKOV 10. PEHP
v čin desetnik:
Ernes AVDIĆ, 1980
Žarko BENČINA, 1982
Alen HVALA, 1983
Andrej LESKOVŠEK, 1985
Številka: 094-3/2015-47
Datum: 25. 5. 2015
Polkovnik
Friderik ŠKAMLEC
POVELJNIK
5089.
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur.
list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o
priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS,
št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) in Ukaza
670. LOGP, št. 094-5/2013-171 z dne 11. 11.
2013, izdajam
UKAZ
O PODELITVI PRIZNANJA 670.
LOGISTIČNEGA POLKA SV
zahvalo poveljnika 670. LOGP
prejme:
Frančiška GAJŽLER, 1956
Številka: 811-3/2015-28
Datum: 22. 5. 2015
Major
Lojze PAVIČ
POVELJNIK RB 1. BR
kona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 2., 3. in 4. člena
Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in
116/07) izdajam
UKAZ
O POVIŠANJU VOJAKA RB 1. BR
v čin desetnik:
Marcela MERSLAVIČ, 1981
VIDELI SMO
I
ntervencije po koncu gašenja še ni konec.
Treba je pregledati dele ostrešja, kjer bi
lahko ponovno izbruhnil ogenj, ki bi
lahko ostal skrit in bi ga ugodne razmere v objemu kisika le okrepile. Do tega ni prišlo, saj
so ljubljanski poklicni gasilci dobro pregledali vsak košček pogorišča in postavili gasilsko
stražo. Medtem se na kraj intervencije pripelje
izmena, ki je začela delati ob 7. uri, in zamenja
utrujeno nočno izmeno. Drugi gasilci čakajo
na nujne klice v brigadi in imajo prvi jutranji
sestanek, na katerem sta tudi poveljnik Tomaž
Kučič ter namestnik poveljnika Jože Ložnar
Kranjc. Med dolžnosti, ki jih imajo poklicni gasilci poleg posredovanja v zahtevnih intervencijah, spadajo tudi manjša popravila,
pregled opreme in vozil ter vaje. »Danes moramo očistiti vozila, pregledati dihalne aparate in iz stolpa pobrati posušene cevi, potem
pa se bomo urili,« pove vodja izmene. Predani možje mu sledijo in dela se kmalu začnejo.
Medtem v dispečerski sobi ponovno zazvoni telefon, saj tokrat gorijo manjši kup vejevja
in smeti blizu južne obvoznice. »Gremo, fantje,« se sliši med gasilci, vse pa poteka profesionalno in brez vznemirjenja. Pozneje mi gasilci razložijo, da oštevilčene osvetljene oznake
vzdolž gasilske brigade pomenijo številko vozila, ki bo odpeljalo na kraj intervencije, gasilci pa so že ob jutranji ali večerni predaji službe
obveščeni, s katerim vozilom bodo v tisti izmeni delali. Zaradi nepreglednih križišč skozi
mesto imajo velikokrat težave, saj se nekateri vozniki kljub glasnemu zavijanju siren in
utripajočim modrim lučem še vedno ne umikajo dovolj hitro ter učinkovito. »V redu smo
Ves čas z nami –
gasilska brigada
Ljubljana
Noč počasi prehaja v dan, le še dobra ura in nočno ekipo gasilcev ljubljanske
gasilske brigade bodo zamenjali spočiti možje dnevne izmene. »Še kar mirno
je bilo ponoči, kajne?« se pogovarjajo gasilci, toda v isti minuti se oglasita zvonec in glas dispečerja iz zvočnikov: »Vozilo ena, dve in tri.« Med oblačenjem v
osebna zaščitna sredstva sledi informacija o lokaciji in vrsti intervencije. Gori
hiša na obrobju Ljubljane, od brigade oddaljena le nekaj minut hitre vožnje.
Vrata garaž se odprejo, sirene zatulijo, modre luči odsevajo ob asfalt Vojkove
ceste do kraja, od koder so dobili nujni klic. Gasilci na kraju dogodka poskačejo iz vozil in se po navodilih vodje intervencije razporedijo po goreči hiši ter
njeni okolici. Ognjeni zublji kmalu postanejo preteklost, saj so hitri možje na
kraj dogodka prišli pred predvidenim časom.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
peljali skozi to križišče,« doda voznik, pritisne
na stopalko za plin, ostro zavije levo in glasno
pove: »Tukaj smo.« Vodja izmene najprej razloži potek gašenja požara, ki traja le kratek
čas, tako da je boja z ognjenimi zublji kmalu
konec. »Pobrali bomo vso opremo in se vrnili
v brigado,« doda vodja intervencije.
Med vračanjem v brigado mi gasilci povedo,
da so pred tremi leti praznovali 90. obletnico začetka svojega delovanja, da pa ima gasilstvo v Ljubljani že 130 let dolgo pestro
zgodovino. Poleg gašenja in omejevanja širjenja požarov so njihova področja delovanja
tudi tehnično reševanje ljudi in živali, reševanje premoženja ob požarih in drugih nesrečah, tehnična pomoč ob nesrečah, začasno
Tehnično reševanje je težka naloga.
SV
29
30
Časa je zelo malo.
omejevanje škode ob ekoloških nesrečah, požarna preventivna dejavnost, požarna straža,
izdelujejo in vzdržujejo opremo za svoje potrebe, so v veliko pomoč pri požarnovarnostnem usposabljanju, ves čas delovanja pa se
tudi dopolnilno izobražujejo in usposabljajo zaradi hitrega razvoja opreme, ki jo uporabljajo pri vsakodnevnem delu. V vsaki izmeni je 32 gasilcev, ki so dobro tehnično
in fizično pripravljeni, intervencije pa niso
enake, kar pomeni, da se morajo med delom
ukvarjati z različnimi težavami. »Srečujemo
se tudi z vrvno tehniko in reševanjem iz vode
in še bi lahko naštevali,« doda eden izmed jeklenih mož.
V garaži so osebna zaščitna oblačila prav posebno zložena in po alarmu, ki je zazvonil v
tistem trenutku, se razkrije skrivnost. Gasilci, ki so prihiteli v garažo, so bili v hipu oblečeni, saj so poskakali v delovne škornje, nase
potegnili rumenkaste hlače, si nadeli čelade
in zgornje dele obleke ter odhiteli proti kraju
požara. Tokrat je zagorelo v eni izmed visokih stanovanjskih zgradb, zato je pripeljalo
tudi vozilo z dvižno lestvijo. »Hitri smo,« zaslišim voznika težkega okornega tovornjaka,
ki v tistem trenutku vozilo pripelje do križišča, kjer se je ravno prižgala rdeča luč. Previdno pogleda v vse smeri in z veliko hitrostjo,
toda varno nadaljuje vožnjo. Gasilci v vozilu
si že natikajo dihalne aparate in se pripravljajo na zahtevno intervencijo. Pred skokom iz
vozila eden izmed njih v roke vzame tudi termokamero. »Tukaj smo,« pove vodja izmene,
gasilci poskačejo iz vozil in se razporedijo po
kraju intervencije. »Tokrat smo imeli srečo, saj
je ploščad, ki se uporablja za varno namestitev
dvižne lestve, velikokrat zasedena,« pove eden
izmed članov pogumne posadke. Košara dvižne lestve z gasilci je v hipu visoko nad tlemi.
Drugi gasilci so požar začeli gasiti z druge
strani. »Vidva poskrbita za prezračevanje prostorov,« zaslišim vodjo intervencije. Pogled na
člane posadke je zanimiv, saj vse poteka brez
napak, hitro in strokovno. Gasilca sta medtem
košaro lestve spustila k tlom, se posvetila pospravljanju in pregledovanju okolice ter opreme. »Dobro je, da so hitro javili in tudi mi smo
bili hitri,« se pogovarjajo gasilci.
Gasilec dispečer na svojem delovnem mestu
Vrh lestve doseže vrtoglave višine.
SV
V brigado smo se vrnili hkrati z ekipo, ki je
zjutraj odšla zamenjat nočno ekipo na pogorišče hiše na obrobju Ljubljane. »Nam je šlo zelo
dobro, pa vam?« si izmenjujejo mnenja gasilci, si slačijo zaščitne obleke in snemajo čelade,
na katerih so napisana njihova imena. Poskrbijo tudi za polnitev cistern, kar naredijo kar
s hidranti ob brigadi. »Jaz bom napolnil rezervoar kombiniranega vozila,« vodji izmene
pove eden izmed voznikov. Zdaj je čas za kosilo. »Potem bomo trenirali tehnično reševanje,«
pove vodja izmene. Na ploščad pred brigado
pripeljejo vozilo, ki ima poleg druge opreme
tudi rezalne škarje, da lahko režejo in razpirajo večtonske zverižene konstrukcije, nastale ob
nesrečah pri velikih hitrostih vozil. Vozilo, ki
so ga izbrali za poligon, stabilizirajo in začnejo
rezati oporne stebričke, zaradi varnosti pa jih
prej zavarujejo. Ves čas tehničnega reševanja
pazijo na poškodovanca in svojo varnost. Pri
tem delu moraš biti dober taktik, poznavalec
strojev in opreme, izvrsten organizator ter reševalec, da v kaotičnih razmerah ostaneš razsoden in misliš le na človeka, ki je postal žrtev
v današnjem hitrem življenju, kar se na cesti
lahko konča tragično. Med ogledom njihovega urjenja sem pozoren na gibe posameznikov, ki se usklajujejo tudi brez besed. Pogosto
le pogled pove vse in naloga je opravljena. Po
varnem izvleku poškodovanca iz vozila se nekoliko odpočijejo in izmenjajo mnenja. Temperature se dvignejo nekaj stopinj nad trideset,
kar debela zaščitna obleka poklicnega gasilca
le še poveča. »Danes je vroče, vendar smo res
dobri,« se pogovarjajo gasilci.
Med pospravljanjem opreme se ponovno oglasi zvonec. Pogledi gasilcev so v trenutku obrnjeni proti tablam, saj so na njih označena
vozila, ki jih bodo uporabili. Glas dispečerja tokrat napove vozila, ki najpogosteje vozijo
na kraj intervencije. Hitri gasilci so v trenutku
oblečeni in sedijo v velikih rdečih tovornjakih.
Sirene se prižgejo, modre luč se začnejo vrteti. Tokrat je njihov cilj ukleščen voznik na ljubljanski obvoznici, saj je zaradi neprilagojene
hitrosti doživel hujši trk. Po intervenciji se vrnejo v prostore brigade, kjer ravno poteka menjava ekipe. Pozdravijo se in si zaželijo: »Srečno nočno vam želimo, kolegi!«
Oprema v gasilskem vozilu je nameščena tako, da je vedno hitro pri roki.
Biti gasilec je skupinski poklic.
Pogumni možje na strehi goreče hiše
SV
31
OBRAZI
februarja 2005 začel temeljno vojaško usposabljanje v Vipavi, ki ga
je uspešno opravil. Razporejen je bil v vojašnico v Cerkljah, kjer je čakal na prerazporeditev v enoto. Kmalu so ga razporedili v novomeško
vojašnico, kjer je delal na prijavnici. »Na začetku je bilo dobro, vendar pa nisem bil ravno srečen, zato sem kmalu prosil za premestitev v
takratni 14. inženirski bataljon.« Danes je pripadnik Inženirske čete 1.
brigade, in sicer kot vodja skupine v bojni bataljonski skupini. »V času,
kar sem v Slovenski vojski, sem se udeležil tudi dveh misij, leta 2012 in
2014, in izkušnja, ki sem jo dobil tam, je vsekakor zanimiva, ne le z vojaškega, temveč tudi s človeškega vidika. Spominjam se, da sem, ko
sem prvič prišel na Kosovo, gledal pokrajino, ki je tako zelo podobna
naši, vendar zanemarjena. Ljudje kot da tega ne cenijo oziroma jih to
ne zanima. Res, škoda. Vendar pa so po drugi strani prijazni in kljub revščini bi ti dali vse, kar imajo, da se počutiš dobrodošlega.«
Dotakneva se tudi njegove družine, ki se je 1. avgusta 2011 povečala za prikupno deklico, ki mu popestri marsikateri dan. »Pred dobrima
dvema letoma sem si dal narediti tudi tetovažo, na kateri so upodobljena nebesna znamenja nas treh. Mene kot kozoroga, ki stojim na skali,
in čuvam hčer levinjo ter ženo kot ribi. Tako sta vedno z menoj, ni pomembno, kako daleč sem.«
V najtežji situaciji ostal zbran,
razumen in strokoven
Julija letos se je na cesti Dolenjske Toplice–Črnomelj pri
kraju Črmošnjice zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bili udeleženi voznik motornega kolesa s sopotnico
in voznica z otrokom v osebnem avtomobilu. Desetnik Janez Oberstar je po hitri in zelo trezni oceni razmer zavaroval kraj nezgode, ocenil poškodbe udeležencev ter nemudoma poskrbel za prvo pomoč dvema udeleženkama,
sopotnici na kraju nezgode preminulega motorista in voznici avtomobila, v katerem otrok ni bil poškodovan. Desetnik Oberstar je izkazal nesebično pomoč ter o vsem poročal reševalcem ob njihovem prihodu na kraj nezgode.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: osebni arhiv
Janez, danes oče triletne hčere, je svojo življenjsko pot začel januarja
1983 v Novem mestu, kjer se je tudi šolal. Po končanem šolanju za turističnega tehnika se je želel zaposliti v tem poklicu, vendar je najprej
delal tri mesece v gospodarstvu, vmes tudi kot natakar, potem pa se je
po prijavi na prostovoljno služenje vojaškega roka v Slovenski vojski
32
SV
aprila 2004 začel usposabljati v Vipavi. »Prvi dan, dva so z nami še
malo delali v rokavicah, prav kmalu pa je bilo že resno in sledili so meseci kar težkih usposabljanj. Vendar mi ni bilo težko, predvsem pa so
mi vcepili disciplino, ki je prej nisem imel toliko.« Po končanem osnovnem usposabljanju se je prijavil na razpis za poklicnega vojaka in tako
Če nočeš pomagati, ne oviraj tistih, ki bodo
Pred dobrim mesecem se je tako kot vsak delovni dan iz službe odpravil domov, mimo Dolenjskih Toplic proti Črnomlju. »Tisti dan sem imel
tudi servis avtomobila, tako sem šel pozneje kot navadno. Ko sem prispel do kraja Črmošnjice, sem videl, da se je zgodila huda prometna
nesreča. Pred menoj je vozila gospa iz sosednje vasi, drug za drugim
sva prispela na kraj nesreče.« Oba sta ustavila, Janez je zapeljal na
makadamsko pot ob cesti. »Videl sem avto, ki je bil obrnjen proti zaščitni ograji, v njem je bila ženska, ki je bila v šoku, meni pa je korak
kar zastal, ko sem videl otroško lupinico, ki je visela iz avta. Ker je šla
že gospa, ki je tudi ustavila, do nje, sem sam zavaroval kraj nesreče,
prosil še nekoga, naj preusmeri promet na drugo cesto, in odšel pomagat.« Kot je dejal, je ocenil poškodbe udeležencev ter nemudoma
poskrbel za prvo pomoč sopotnici motorista in voznici avtomobila, v
katerem otrok ni bil poškodovan. »Gospa v avtu je kričala, hotela je
vedeti, kaj je z motoristoma. Povedal sem ji, da je moški žal preminil, in
ko je prišla njena sestra, sva jo odpeljala malce stran, jaz pa sem odšel k drugi udeleženki nesreče. Ležala je v jarku, videl sem, da je resno
poškodovana. Počakal sem na policijo in reševalce ter jim na hitro povedal, kako sem pomagal in kar sem vedel o nesreči. Veš, te podobe
ostanejo. Sprašuješ se, ali si vse naredil prav. Ko smo šli z družino na
morje, sem se zavedal, kako malo je treba, da pride do tragične nesreče. To te zaznamuje, tako in drugače.« Malce pomolči in nadaljuje: »Vsem, ki se srečajo z nesrečo na cesti, kjer koli, bi rad dejal, da če
lahko pomagajo, naj to storijo, in če ne zmorejo ali nočejo, naj ne pasejo zijal, temveč peljejo naprej, da ne ovirajo tistih, ki bi pomagali.«
Poškodovanim v prometni nesreči so pomagali
pripadniki 10. pehotnega polka
V torek, 11. avgusta, so pripadniki 3. čete in poveljstva 10. pehotnega polka ob vračanju s terena na avtocesti med Razdrtim in
Postojno naleteli na prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi
tovorno in osebno vozilo. Štabni vodnik Gabrijel Rampre, višji vodnik Blažo Blaž Vukovič, poddesetnik Uroš Belec in vojaka Lovro
Jerbič ter David Boškovič so brez pomisleka prevzeli pobudo pri
pomoči. Še pred prihodom reševalcev so pomagali ponesrečencem in zavarovali kraj nesreče, pomagali so tudi po prihodu reševalcev in gasilcev.
SV
33
zaščita in reševanje
Predstavitev Jamarske
reševalne službe in
prevzem novih vozil
Za Jamarsko reševalno službo (JRS) pri Jamarski zvezi Slovenije (JZS) je v soboto, 11. julija, potekal pomemben dogodek, saj smo dobili novi kombinirani
vozili za prevoz reševalcev in reševalne opreme.
Besedilo: Mateja Mazgan, JRS
Fotografije: Adrijana Novak
P
rireditev je bila organizirana v okviru Jamarske reševalne službe v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za
zaščito in reševanje. Dogodka, ki smo ga popestrili s prikazom reševalne vaje, so se udeležili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič,
generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Jamarske zveze Slovenije Matej Mihailovski, župan občine Mislinja Bojan Borovnik
ter predstavnik občine Velenje Andrej Rupreht.
Navzoči so bili navdušeni nad prikazno vajo,
na kateri smo jamarski reševalci predstavili izvlek nosil navpično s pomočjo sistema protiteže in vodoravno po napeti žičnici. Ob strokovnem komentiranju namestnika vodje Jamarske
reševalne službe dr. Maksa Merele so si laže
34
SV
predstavljali, kako poteka izvlek nosil iz brezna. Prikazna vaja se je začela brezhibno in nosila s ponesrečenko so bila kmalu na mostu z
udeleženci vaje.
Po prikazu reševanja je ministrica za obrambo
Andreja Katič vodji Jamarske reševalne službe
Walterju Zakrajšku slovesno predala v uporabo novi vozili, ki sta tako pomladili vozni park
JRS, saj je povprečna starost več kot deset let,
najstarejše vozilo pa je staro skoraj 19 let.
V Sloveniji je registriranih že več kot 11.000
jam, iz njih pa rešujejo psihofizično dobro usposobljeni jamarski reševalci. Jamarska reševalna
služba deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije.
Začetki JZS segajo v 19. stoletje, potem pa se je
zaradi potrebe pri reševanju razvila JRS. Njen
uradni začetek je leta 1959. Danes je JRS pri JZS
tudi del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Jamarska reševalna služba pri
JZS ima z Ministrstvom za obrambo z Upravo
RS za zaščito in reševanje podpisano pogodbo o sofinanciranju organizacijskih, materialnih in kadrovskih priprav ter drugih pogojih
opravljanja dejavnosti javne službe, ki jo izvaja JRS pri JZS pri zaščiti, reševanju in pomoči.
URSZR sofinancira 55 operativnih reševalcev,
vseh jamarjev, ki so opravili izpit za jamarskega reševalca, pa je več kot 200 in prav tako delujejo v okviru JRS, če je treba. Vsi člani JRS smo
prostovoljci.
Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 –
uradno prečiščeno besedilo in 97/10) ter Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni
list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11) je JRS pri JZS
opredeljena kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč, ki deluje samostojno v okviru Jamarske zveze Slovenije in jo sofinancira Uprava
RS za zaščito in reševanje. Reševalci smo razdeljeni v sedem reševalnih centrov po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Velenju, Kranju, Tolminu, Novem mestu, Postojni ter Sežani. Ob manj
zahtevni nesreči se aktivira reševalni center, ki
pokriva kraj nesreče, ob večjih nesrečah pa se
lahko aktivira celotna JRS. V okviru JRS deluje
več različno usposobljenih specialnih ekip. To
so ekipa za reševanje izza sifonov (jamski potapljači), ekipa bolničarjev in zdravnikov, ekipa
za širjenje ožin, ekipa za zveze ter ekipa za logistiko. Če je treba, občasno pomagajo tudi zrakoplovi 15. PVL Slovenske vojske.
Biti jamarski reševalec je posebno, srčno poslanstvo, saj ob reševanju ponesrečencev pogosto tvegamo tudi svoja življenja. Za uspešno reševanje moramo imeti reševalci dovolj znanja
in rednih usposabljanj, ki jih izvajamo vse leto.
Člani Jamarske reševalne službe ne rešujemo le
iz jam, saj nam naša vrvna tehnika omogoča
uspešna reševanja tudi iz industrijskih jaškov,
zapuščenih rudnikov, podzemnih objektov,
z žičnic, iz sotesk in s podobnih težko dostopnih terenov. Kljub vsem oviram na poti reševanja vedno vztrajamo, saj se počutimo tako,
da moramo vedno pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Pri uspešnem reševanju imajo pomembno vlogo naša reševalna vozila, s katerimi v čim krajšem času lahko pridemo na kraj
nesreče. Ministrica za obrambo Andreja Katič
je bila nad prikazno vajo pozitivno presenečena in nam je ob tem zagotovila, da bodo tudi
v prihodnje namenjali denar za Jamarsko reševalno službo.
Večina ne razume, zakaj se podajamo v jame,
polne vlage, teme in nevarnosti. Ali ne bi bilo
prijetneje poležavati v dišeči travi na toplem
soncu, poslušati žvrgolenja ptic in se predajati sanjarjenju? Podobna vprašanja o smislu jamarstva nam zastavljajo starši, znanci, prijatelji
in drugi. Čim bolj živo opisujemo užitke plazenja po blatu, vznemirljivost napornega plezanja
po vrvi in zadovoljstvo ob odkrivanju novih, za
nekatere popolnoma brezkoristnih delov podzemlja, tem manj nas razumejo.
Kdor ima jame rad, ta ve. Čim večji je bil napor
in čim težje so bile ovire, toliko večja ter lepša
sta bila podvig in osebno zadovoljstvo. Če so pri
tem sodelovali pogumni in zvesti ljudje v prijateljstvu, v kakršnem se lahko na svojega tovariša zaneseš kot nase, je doživetje še toliko
bolj nepozabno. Tam spodaj si resničen, tam se
kljub velikim naporom, mrazu in vlagi sprostiš,
napolniš svojo dušo ter um in začutiš notranjo
gotovost ter veselje do življenja.
Čeprav nas večina ne razume, se bomo še naprej trudili v velikem številu kot prostovoljci,
da bo JRS pri JZS še naprej delovala v takšnem
obsegu in s takim znanjem vseh reševalcev. Le
tako bomo lahko pomagali tistim, ki potrebujejo pomoč ob nesrečah.
Ob koncu sobotne prireditve, ki je nam jamarjem in reševalcem pomenila zelo veliko,
smo imeli pogostitev za navzoče pri jamarski
koči gostiteljev, koroško-šaleškega jamarskega
kluba Speleos Siga.
SV
35
NAPISALI STE
opravljanju dela, so gasilci (na primer pri uhajanju plina, razlitju nevarnih snovi, nadzoru
nad večjimi požari), policija (na primer za iskanje pogrešanih, nadzor meja in pomoč pri
hudih ali teže dostopnih nesrečah), Uprava RS
za zaščito in reševanje (na primer za predvidevanje razlitja voda pri poplavah, za iskanje ponesrečencev iz ruševin, za pregled poškodovane infrastrukture) in Slovenska vojska (na
primer za izvidovanje).
Uporaba brezpilotnih
letalnih sistemov
v Sloveniji
Predlog pravilnika za uporabo brezpilotnih letalnih
sistemov
Pravni in praktični vidik
Za uspešno vključitev na trg dela po končanem študiju kandidati potrebujejo praktične izkušnje, kompetence, znanje in veščine. S tem namenom Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije izvaja program Po kreativni poti do
praktičnega znanja, ki ga financirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport ter Evropska unija, in sicer Evropski socialni sklad, Operativni program
razvoja človeških virov. Namenjen je vzpostavljanju stikov med univerzami,
študenti in gospodarstvom.
Besedilo: Anica Ferlin, Nina Ivič, Maja Jerman, Metka Mesojedec, Ana Pogačar, Jasna Salmič, Jure
Pestotnik, Ana Potočnik, Matevž Cerar in doc. dr. Janja Vuga
N
BLS v Sloveniji, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah.
Glede na namen uporabe ločimo prostočasne
aktivnosti, komercialne dejavnosti in aktivnosti državnih ustanov. Pomembnost BLS za
državne ustanove je velika, saj lahko klasične metode opazovanja in spremljanja razmer
nadomestijo z novo ter hitrejšo metodo, ki ne
ogroža človeških življenj. Državne ustanove,
ki bi jim BLS pomagali pri bolj kakovostnem
Trenutno v Republiki Sloveniji uporabo brezpilotnih letalnih sistemov ureja Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah, v katerem so BLS
uvrščeni med zrakoplove brez posadke in izenačeni z drugimi ultralahkimi letalnimi napravami, ki se po tehničnih značilnostih in načinu upravljanja močno razlikujejo od BLS.
Število BLS in načinov njihove uporabe v Sloveniji se povečuje, tako pa tudi tveganja, ki jih
povzroča neurejena in nenadzorovana uporaba, zato je treba normativnopravno urediti področje uporabe BLS ter tako omogočiti tudi
njihov razvoj.
Študentje smo v okviru projekta pripravili predlog podzakonskega predpisa za uporabo BLS,
ki temelji na analizi zakonodaje EU in ZDA,
primerih dobrih praks, analizi slovenske letalske zakonodaje in opravljenih intervjujih s
predstavniki ustanov, ki so pristojne za nadzor
nad uporabo BLS, ter s potencialnimi državnimi in sedanjimi komercialnimi uporabniki.
V okviru raziskave oblikovani Pravilnik o
brezpilotnih letalnih sistemih pokriva tri pomembna področja, in sicer letalno napravo,
operacije, ki jih z njo lahko izvajamo, ter pilota naprave.
V Pravilniku o brezpilotnih letalnih sistemih smo sisteme glede na vzletno maso najprej razvrstili v tri kategorije, potem pa posamezni kategoriji določili vrste operacij, ki se
lahko izvajajo. Prav tako so v pravilniku določeni osnovni pogoji za delovanje in območja, na katerih se BLS lahko uporabljajo. Uporabo BLS smo skladno s slovensko zakonodajo
in prakso članic EU omejili na nekontrolirani zračni prostor, dovoljena pa je le v razmerah
vizualnega letenja, zato naprava na katerikoli
stopnji poleta ne sme biti oddaljena od pilota
več kot 500 metrov. Z napravami brez posadke
približevanje ljudem in objektom ni dovoljeno
na manj kot 50 metrov, prav tako je določena
tudi maksimalna višina letenja, ki je 120 metrov. Kljub temu je uporaba BLS dovoljena tudi
v kontroliranem zračnem prostoru in ponoči,
ko pilot ne more ohranjati vidnega stika s plovilom, če ima pilot dodatna pooblastila za letenje v teh razmerah.
Vsi BLS morajo imeti zaradi varnostnih razlogov predpisano opremo, ki obsega višinomer, kompas, varnostni mehanizem in možnost ročnega prevzema nadzora nad napravo,
v nekaterih primerih pa tudi radijsko postajo ter radarski odzivnik. Lastniki BLS morajo za naprave z maso več kot 2,5 kilograma, s
katerimi opravljajo dejavnost, pridobiti potrdilo o plovnosti, jih registrirati, vpisati v evidenco in imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti, sami pa morajo za pridobitev licence
opraviti teoretično in praktično usposabljanje,
ki je prav tako določeno v pravilniku. Osebe,
ki želijo pridobiti licenco, morajo izpolnjevati tudi starostno mejo in določene zdravstvene zahteve. Poleg osnovnega dovoljenja pilota
BLS je mogoče na podlagi dodatnega usposabljanja pridobiti tudi dodatna in posebna pooblastila k osnovni licenci, njihova veljavnost
pa je neomejena, vendar odvisna od veljavnosti
Slika iz vaje Zlomljeno krilo 2014
a Fakulteti za družbene vede na Katedri za obramboslovje smo pod vodstvom in pedagoškim mentorstvom
doc. dr. Janje Vuga izvedli projekt z naslovom
Oblikovanje modela za določanje optimalne
uporabe brezpilotnih letalnikov v slovenskem
prostoru: pravni in praktični vidik, ki v ozkem
segmentu predstavlja nadaljevanje leta 2014
končanega projekta Aplikacija naprednih geodetskih storitev pri zagotavljanju sodobne varnosti (GEOSEC).
Med februarjem in julijem 2015 smo v sodelovanju z občino Kočevje in podjetjem Energomen, d. o. o., pripravili predlog pravilnika za
uporabo brezpilotnih letalnih sistemov (BLS),
model uporabe BLS glede na tip naprave in
vremenske ter druge razmere, popis obstoječih
BLS ter ponudnikov v Sloveniji in analizo primerov, ko je bila uporaba BLS ljudem nevarna.
Projekt smo izvedli avtorji besedila v sodelovanju z delovnimi mentorji Metodom Ivančičem,
Nejcem Zemljakom in Robertom Latinom.
Kot je bilo ugotovljeno v izvorni raziskavi GEOSEC, se BLS vedno pogosteje in za različne potrebe uporabljajo tudi v civilnem okolju. Vedno pogostejša je uporaba v geodeziji
za izdelavo 3D-modelov z laserskimi skenerji, pri tehnologiji zajema podatkov v elektronski obliki, pri digitalnih modelih reliefa in georeferenčnih ortofoto posnetkih, pri čemer se
BLS uporabljajo za bolj kakovostno pridobivanje podatkov in hitrejšo odzivnost, na primer
pri predvidevanju plazenja in širjenja poplav.
BLS se uporabljajo tudi ob nekaterih naravnih
in drugih nesrečah. Pri tem tako zasebni kot
tudi javni uporabniki izpostavljajo omejitve
zaradi pomanjkanja normativnopravne urejenosti uporabe BLS. Pravno praznino so kot
oviro za uporabo BLS v Republiki Sloveniji izpostavili državni in tudi zasebni uporabniki,
na primer ob poplavah, žledu ali pri uporabi za
geodetske namene. Slednji si zelo prizadevajo
za oblikovanje normativnopravnih rešitev, ki
bi omogočale razvoj, trženje in varno uporabo
36
SV
Fotografija: Borut Podgoršek
Brezpilotni letalni sistemi
SV
37
Model uporabe brezpilotnih letalnih sistemov
Upoštevajoč dejavnike, ki poleg znanja upravljavca BLS, tehnično brezhibne naprave in
upoštevanja varnostnih predpisov oziroma regulacij vplivajo na uporabo BLS, smo v okviru
projekta analizirali vremenske dejavnike, ki v
Sloveniji najbolj vplivajo na uporabo BLS. Pri
tem smo uporabili podatke Agencije Republike Slovenije za okolje. Poleg vremena smo pri
analizi upoštevali še terenske značilnosti (na
primer gozdnatost, bližino naselij itn.) ter bližino oziroma ustrezno oddaljenost letališč. Na
podlagi tega smo naredili model izbranih možnih vzletišč BLS v Sloveniji. Model je prikazan tudi grafično na zemljevidu Slovenije, na
katerem so označena območja glede na stopnjo
primernosti za letenje, upoštevajoč vhodne dejavnike. V nadaljevanju je predstavljen opisni
povzetek modela.
Za lažjo analizo pri določanju stopnje primernosti uporabe BLS smo Slovenijo razdelili na
območja, kot to naredijo meteorologi, in sicer
na severozahodno, severovzhodno, jugozahodno, jugovzhodno ter osrednjo Slovenijo. Takšna delitev je pomembna, saj se vreme od pokrajine do pokrajine zelo razlikuje.
Že manjša sprememba vetra, razlika na primer
med 5 in 10 m/s, ki jo človeško telo komaj prepozna, odloča o tem, ali se bo polet z BLS za katerikoli namen, na primer snemanje za geodetske namene, končal uspešno ali tragično tako
za napravo kot mogoče tudi za katerega izmed
udeležencev. Največje tveganje sta predvsem
močan veter s hitrostjo več kot 10 m/s in megla,
ki zmanjšuje vidljivost ter nadzor pilota BLS.
Manjšo težavo lahko predstavlja rahel dež, saj
nekaterim BLS otežuje letenje. V močnejšem
deževju je treba premisliti o uporabi, če ta res
ni nujna oziroma predstavlja izredni dogodek.
Deževni dnevi so problematični le pri nekaterih BLS, kar je odvisno od specifikacij.
Poleg vetra so pri vremenskih dejavnikih pomembni še drugi parametri, kot je na primer
temperatura, čeprav marsikdo nanjo ne bi pomislil. Problematično je visokogorje, kjer so
močnejši vetrovi in več mrzlih dni, ko je temperatura tudi manj kot –10 °C.
Poleg naštetih dejavnikov je treba upoštevati še
teren pristanka, ki je za različne tipe BLS lahko
različno primeren, in bližino letališč. Pri slednjem je treba upoštevati, da lahko že trk komercialnega letala z manjšim ptičem pomeni
tragično nesrečo, če pa bi do tega prišlo z brezpilotnim letalnim sistemom, je možnost za tragičen razplet srečanja še toliko večja.
Merila, ki jih moramo poleg vremenskih dejavnikov upoštevati:
– preverimo, da nismo v bližini letališč;
– odmaknimo se od bližine naselij in industrijskih con;
– priporočljivo je upoštevati tudi bližino morebitnih daljnovodov in električnih
drogov železniške proge;
– preverimo, da imamo vsaj 500 metrov
vidnega polja pred seboj, saj bomo le tako
lahko spremljali BLS, ki mora biti ves čas v
vidnem polju pilota.
Posebno merilo, ki ga moramo upoštevati v
vseh okoliščinah, je razdelitev na multirotorske sisteme in krila. Razlika je predvsem pri
vzletanju in pristajanju enega oziroma drugega tipa, s tem pa je povezano tudi iskanje primerne lokacije.
Analiza primerov nevarne
uporabe brezpilotnih letalnih
sistemov
Primeri so bili analizirani zaradi ugotovitve
nevarne uporabe BLS tako v mednarodnem
kot slovenskem prostoru.
Analiza civilne uporabe BLS v mednarodnem
prostoru je obsegala 105 primerov. Od tega se
pri malo več kot polovici primerov, in sicer 55
odstotkih, nesreče kljub nevarni uporabi letalnikov niso zgodile, v 26 odstotkih je nastala gmotna škoda, slabih deset odstotkov pa je
bilo primerov, v katerih so po neprimernem in
nepremišljenem letenju nastale poškodbe na
tujih materialnih sredstvih. Sedem odstotkov
je bilo nesreč s poškodbami ljudi, v enem primeru pa je bila tudi smrtna žrtev.
Na območjih goste poselitve se je zgodilo 23
odstotkov incidentov, sledijo jim prepovedana
območja letov s 16 odstotki, območja letališč in
helioportov s 15 odstotki ter območja stadionov s šestimi odstotki.
Proučili smo tudi uporabo BLS v Sloveniji,
kjer pa je bilo opaženih malo incidentov. Šlo je
predvsem za primere letenja brez avtorizacije
v bližini varovanih območij, za nepooblaščeno
snemanje in fotografiranje, vstop v kontrolirani zračni prostor, za izvajanje dela v zraku brez
ustreznih dovoljenj in podobno.
Rezultat analize kaže na nujno seznanjenost
javnosti z brezpilotnimi letalnimi sistemi, njihovo uporabo, nevarnostmi pri vzletih, med
letenjem in pristajanjem ter s prepovedanimi
območji za lete. V Sloveniji je nujna normativnopravna ureditev področja uporabe BLS, saj se
od leta 2010 število pilotov in naprav eksponentno povečuje tudi zaradi cenovno dostopne odprtokodne programske opreme, preproste izdelave letalnikov, javne dostopnosti,
38
SV
Fotografija: Borut Podgoršek
osnovne licence, ki jo je treba obnavljati vsaka
štiri leta.
O predlogu pravilnika smo obvestili tudi pristojno ministrstvo, ki mu bomo pravilnik predali. Upamo, da bo prispeval k varni in nadzorovani uporabi BLS ter hkrati omogočal razvoj
BLS v Sloveniji.
komercialne uporabnosti in vpliva marketinga. Nova tehnologija BLS omogoča uporabo v
profesionalne namene tudi uporabnikom, ki
nimajo predhodnega znanja o sistemu in poletih, s čimer lahko ogrožajo sebe ter druge.
Popis brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji
Nekatere tipe BLS že lahko naročimo tudi pri
ponudnikih v Sloveniji. Njihova uporabnost se
razlikuje glede na namen in specifikacije, ki jih
BLS potrebujejo za opravljanje določene naloge. Glede na uporabnost se delijo na krila in
multirotorske sisteme, oba tipa pa lahko uporabimo, da zamenjata nekatere klasične metode za hitrejše, natančnejše ter tudi cenovno
ugodnejše storitve in rešitve. Podrobneje smo
proučili tehnične značilnosti posameznih modelov BLS, dodatno opremo, ki jo uporabnik
lahko uporabi, in kje so BLS uporabni. Uporabnost obeh modelov smo podrobneje povezali z dejavnostjo različnih služb in prispevkom, ki bi jih letalniki imeli za posamezne
sektorje v državnih ter zasebnih službah.
Pri popisu BLS smo se omejili predvsem na
Slovenijo in dve glavni kategoriji, in sicer uporabo za vojaške ter civilne namene. Za vojaške namene smo se osredotočili na opis modela rq-7 shadow 200 podjetja Textron systems
in bramor podjetja C-Astral. Za civilne oziroma zasebne namene smo opisali predvsem polprofesionalne in profesionalne BLS. Opisali
smo modele sky hero spyder X4 podjetja ONEdrone, skyhero X8 GEO podjetij Energomen,
ONEdrone in Mantua, phantom 3 podjetja DJI
in spreading wings S1000 podjetja DJI. Vsi letalniki so zelo dovršeni s svojevrstnimi tehničnimi specifikacijami, zato lahko opravljajo
zelo različne naloge. Uporabniku omogočajo lažji vizualni dostop do ogroženih območij,
lahko se uporabljajo v komercialne namene za
snemanje posnetkov iz zraka in za dostavo navadne pošte ali manjših paketov, za dejavnosti
varnostnih služb in policije ter geodetske namene ob meritvah na terenu.
Čeprav se uporablja veliko amaterskih izdelkov, ki so navadnemu uporabniku cenovno
zelo dostopni, se za njihov opis nismo odločili, saj njihova konstrukcija ni dovršena, letalniki so majhni, dodatne tehnične opreme ni ali
pa je zelo skromna in se uporablja le za osebno zabavo, brez dodatne funkcionalne vrednosti. Preučili smo torej lastnosti BLS in opisali
civilna podjetja, katerih glavni nameni so prodaja, proizvodnja, uporaba in razvoj brezpilotnih sistemov.
Sklepne ugotovitve
Število uporabnikov BLS v Sloveniji se zaradi
poceni in preproste izdelave, dostopnosti programske opreme ter komercialne uporabnosti
sistemov iz dneva v dan povečuje. Nova tehnologija je tako dostopna tudi uporabnikom, ki
nimajo nobenega predhodnega znanja o varni
uporabi BLS, napravah ter letenju z njimi in
BLS uporabljajo brez nadzora ter predhodnega usposabljanja. Taka uporaba lahko neposredno ogroža prebivalstvo, posega v pravico do
zasebnosti ter posledično tudi zaradi manjših
incidentov oziroma nesreč zavira razvoj tehnologije BLS. Področje uporabe BLS, ki je trenutno urejeno v Pravilniku o ultralahkih letalnih napravah, v katerem so BLS izenačeni
z drugimi ultralahkimi letalnimi napravami,
od katerih se zelo razlikujejo, je zato treba čim
prej normativnopravno urediti, da bo uporabnikom omogočena varna raba ter da bo predvsem zagotovljena varnost prebivalstva in drugih udeležencev v letalskem prometu.
Rezultate projekta smo v začetku julija predstavili tudi na sklepnem dogodku na Fakulteti za
družbene vede, udeležili pa so se ga predstavniki Policije, Ministrstva za infrastrukturo,
Slovenske vojske, informacijske pooblaščenke,
Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov, Inštituta za razvoj BLS, Fakultete za
gradbeništvo in geodezijo, Agencije za civilno
letalstvo, Gasilske brigade Ljubljana ter nekaterih medijev.
Opravljene analize so pokazale, da se število uporabnikov iz leta v leto povečuje, prav
tako pa narašča tudi število incidentov oziroma nesreč z udeležbo BLS. V pripravljenem
popisu BLS in njihovih uporabnikov v Sloveniji je bilo vključenih šest podjetij, ki se s proizvodnjo in prodajo BLS pri nas ukvarjajo že
nekaj let, predstavljeni pa so bili tudi najpogosteje uporabljeni modeli v Sloveniji. Ugotovili smo, da je vzrok nesreč in incidentov z udeležbo BLS najpogosteje človeški faktor, sledijo
pa mu tehnične napake in vremenske razmere.
Pomanjkanje znanja in treninga, slabih odločitev ter napačnih odzivov v nekaterih primerih so razlogi za vse večje število nesreč predvsem v tujini, v Sloveniji pa so tovrstne nesreče
še razmeroma redek pojav. Da bi tako ob vse
večjem številu BLS in njihovih uporabnikov
ostalo tudi v prihodnje, je treba javnost in uporabnike seznaniti z brezpilotnimi letalnimi sistemi, varno rabo, nevarnostmi pri vzletu, med
letenjem in ob pristajanju ter s prepovedanimi
območji letenja. Prav tako bi bilo treba vzpostaviti formalna usposabljanja in preverjanje
pilotov, registracijo ter evidentiranje BLS.
Pred uporabo BLS je vedno treba preveriti vremenske razmere in tehnično brezhibnost sistema ter poskrbeti za varno oddaljenost od ljudi,
objektov in daljnovodov. Poleg tega je treba
upoštevati tudi druge varnostne standarde, ki
pa v Sloveniji zaradi nereguliranosti področja
še niso pravno zavezujoči. Upamo, da bosta celovit pravilnik, ki pokriva vsa področja delovanja BLS, in sicer od naprave ter operacij, ki jih z
njo izvajamo, do pilota, in je bil predan pristojnemu ministrstvu, ter model optimalne uporabe pripomogla k varni in nadzorovani uporabi BLS, splošni varnosti v letalskem prometu
ter k nadaljnjemu razvoju brezpilotnih letalnih
sistemov v Sloveniji.
SV
39
ŠPORT V VOJSKI
Bazen, kopalke
in gorenjska trma
Ura odbije sedem, ko marsikdo še spi, medtem pa plavalka Tanja Šmid že telovadi in se ogreva za naporen trening, ki jo čaka v kranjskem bazenu. Na tribuni z modrimi stoli sedi njen dolgoletni trener Borut Petrič in spremlja trening. »Zdaj bo počasi čas za plavanje,« ji pove. Tanja si nadene plavalno kapo
in očala, skoči v bazen in merjenje dolžin olimpijskega bazena se začne. Kravl,
prsno, z glavo pod in nad vodo. Neutrudna plavalka kljubuje petdesetim metrom svetlomodrih ploščic in velikim količinam vode.
Besedilo in fotografije: Blaž Uršič
T
anja pove, da se je s plavanjem začela
ukvarjati že pri šestih letih, ko so jo na
omenjeni bazen prvič pripeljali starši,
da ne bi delala neumnosti. To jim je tudi uspelo. »Zaradi plavanja sem bila tako utrujena,
da na kaj drugega sploh ni bilo mogoče misliti,« doda petindvajsetletna Kranjčanka, ki je v
športno enoto Slovenske vojske stopila že pred
skoraj tremi leti in ji zaposlitev v uniformi pomeni zelo veliko. »Zaposlitev v Slovenski vojski mi pomeni vse, saj od tega živim, plačam
si tudi nekatera tekmovanja, priprave in športno hrano,« še pove klena Gorenjka, ki že nekaj
let živi v oddaljenem Dubrovniku. »Tam sem
se znašla zaradi svojega trenerja Boruta, ki je
v tamkajšnjem klubu pred slabimi tremi leti
sprejel službo glavnega trenerja, ker pa sem želela, da sodelujeva še naprej, sem se za selitev
odločila tudi sama.« Tanja s trenerjem Borutom sodeluje že od svojega trinajstega leta in je
bila pri štirinajstih letih že prvič državna prvakinja. »Ona je prava gorenjska trma,« o njej
pove Borut in ji da nekaj napotkov za nadaljevanje treninga. Dosegla je srebrno kolajno
na evropskem prvenstvu, poleg tega je nastopila na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012
in je absolutna slovenska rekorderka v prsnem
slogu plavanja v petindvajset- in petdesetmetrskem bazenu v dolžini dvesto metrov.
Medtem do bazena stopi Borut in ji pokaže rezultate na štoparici. Tanja se nasmeji in še bolj
zavzeto nadaljuje trening. »Pri Borutu cenim,
da je iskren in predan in veliko ve. Tudi če mi
kaj ne gre, mi to pove brez olepšav, tako da pozneje vse popraviva, kadar pa mi uspeva, navdušenja nad tem ne skriva.« Ura je približno
V uniformi domovine
7.30, tako da je pred plavalko še veliko treninga, saj navadno jutranji trening traja do 8.30.
Spije nekaj požirkov, se oddahne in nadaljuje
s plavanjem. Tanja je na državnih prvenstvih v
Sloveniji dosegla že 46 absolutnih in 43 kategorijskih kolajn, prav tako je med 23 absolutnimi
kolajnami na Hrvaškem dobila kar enaindvajset zlatih ter dve srebrni kolajni. To je posledica
njene trdne volje, treninga, treninga, treninga
in še enkrat treninga. »Moje življenje se večinoma vrti okoli treninga in tekmovanj, tako da za
kaj drugega kot plavanje in vse, kar spada zraven, nimam časa,« doda in pove tudi, da ji jutranje vstajanje povzroča kar nekaj težav, saj ni
prav jutranji tip človeka, zato pogosto po kosilu kakšno uro nameni spanju, da lahko spočita nadaljuje popoldanski trening. Tanja medtem spleza iz bazena, si popravi plavalna očala
in kapo ter v loku skoči nazaj v vodo.
»Trening ni enak treningu, saj pri aerobni
vadbi na treningu preplavam sedem kilometrov, sicer pa pet. Veliko je odvisno tudi od
tega, kaj bom plavala. Poleg aerobne vadbe treniram še serijo laktat in sprinte, vedno pa se
na začetku dobro ogrejem, odplavam glavno
serijo, na koncu pa se še razplavam.« Ozračje
se počasi segreva, za kar pri plavalcih še dodatno poskrbi naporen trening, ki se končuje.
Tanja spleza iz bazena, se obriše in stopi k trenerju Borutu, s katerim skupaj analizirata trening. »Tukaj si bila dobra, tukaj pa bi se dalo še
kaj narediti,« ji razloži Borut, ki ga zavzeto posluša, saj pridobiva njegovo znanje in izkušnje.
Ura je 8.30 in štoparica se ustavi, toda časa za
počitek ni, saj Tanjo čaka še fitnes. Na vprašanje o poškodbah pove, da so se pred dvema letoma začele težave v obeh ramenih in od takrat
je to zanjo vsakodneven boj, pri katerem pa ji
zelo pomaga kar njen trener. Za nekaj trenutkov odide in se vrne pripravljena za nadaljnji
trening v centru za fitnes. »Dobro treniraj še
naprej in se vidiva ob 15. uri,« ji z optimizmom
reče Borut. Dan vrhunskega plavalca je pravzaprav le trening, kar pa se poplača z zmago, ki
je večinoma trdo prigarana. Moja sogovornica
je poleg omenjenih dobrih rezultatov in sodelovanja na poletnih olimpijskih igrah v Londonu zasedla tudi šesto mesto na mediteranskih
igrah v Pescari leta 2009 ter leto pozneje peto
mesto na evropskem prvenstvu v Budimpešti,
leta 2012 pa je še v Chartresu osvojila dvanajsto
mesto prav tako na evropskem prvenstvu. To
je tudi posledica prave gorenjske trme, ki kljub
občasnim težavam mladi Tanji ne pusti mirovati in zaspati na lovorikah.
Pod vodo
Cilji v prihodnosti
Kraljica med valovi
40
SV
Prostih polic za pokale, kolajne in priznanja je
še dovolj, prav tako si Tanja zelo želi odplavati olimpijsko normo in si pridobiti letalsko vozovnico za Rio de Janeiro, toda še pred tem bi
se rada avgusta udeležila svetovnega prvenstva. Tudi na šolske klopi ni povsem pozabila,
saj je njen cilj poleg plavanja diploma, mi je še
povedala in odhitela proti vratom. Ko je sonce
na najvišji točki, se ponovno pojavi na vratih
bazena. Po pripravah se preobleče v kopalke
in natakne plavalna očala ter kapo. »Bila sem
doma, pojedla kosilo in zdaj sem spet tu,« doda
z veselim obrazom, na katerem ni videti sledi
utrujenosti. Trener Borut Petrič se ponovno
usede na modre stole na tribuni, v roke prime
štoparico in tako začneta popoldanski trening.
Tanja se ogreje, skoči v bazen in plava. Ponovno je na vrsti kravl, ki mu sledi prsno plavanje. Njeno neutrudno telo šviga po bazenu gor
in dol, po daljšem času pa se le ustavi za kratek premor za požirek vode in posvet z Borutom. Klik in štoparica je ponovno aktivirana.
Tokrat trenira sprinte in dosega dobre rezultate. Na vprašanje, kako dolgo traja popoldanski
trening, odgovori, da dobri dve uri. Zdaj je šele
na prvi polovici, tako da jo čaka še približno
ura plavanja v kranjskem olimpijskem bazenu. Pri plavanju je tako kot pri drugih športih
Tanja s trenerjem Borutom PETRIČEM
pomembna vztrajnost, ki ne popusti pri vsakem neuspehu. Trening je treba nadaljevati
tudi takrat, ko plavalcu ne gre najbolje, saj le
tako doseže dobre rezultate.
Neutrudna plavalka izgine z vidika mojega teleobjektiva in nekaj trenutkov pozneje v silovitem sunku skoči iz vode, kjer kraljuje med številnimi penečimi kapljicami, ki z vsako njeno
potopitvijo izginejo in se pri vsakem dvigu iz
vode ponovno razpenijo in vztrajno plavalko oplemenitijo, kar se še dodatno pokaže z
resnim in močno skoncentriranim obrazom,
ki ga med treningom kaže moja sogovornica. Medtem večkrat pogleda proti tribuni, kjer
sedi njen trener, s katerim sta povezana že od
njenih začetkov plavanja, tako da že pogled
pove veliko. V pogovoru po treningu mi zaupa,
da časa za konjičke nima veliko, saj ji naporni
treningi poberejo veliko moči. »Zato proste
trenutke izkoristim za ogled kakšnega dobrega filma in malo poležavanja,« se zasmeji. Ura
bo počasi sedemnajst in štoparica se spet ustavi. Sledi analiza treninga z napotki trenerja.
»Zdaj je šlo na tem predelu dobro, tukaj pa si
malo popustila,« doda Borut. Tanja je pred leti
razmišljala o prekinitvi plavalne kariere, vendar bazena ni zapustila. Med pogovorom poudari tudi, da je prestop v člansko konkurenco
zelo hud, vendar se lahko s trdno voljo in številnimi treningi naredi marsikaj. »Včasih ne
gre, vendar takrat ne smeš popustiti, prav takrat je treba vztrajati,« doda in se ponovno odpravi proti drugi strani bazena. Tanja je tako
preplavala še nekaj dolžin bazena, se preobleka in šla domov na zasluženi počitek. Zjutraj je
namreč nov dan z novim treningom.
SV
41
PREŽIVETJE
Morska hrana
Kot sem že omenil, je morsko preživetje eno izmed lažjih
in prijetnejših, če si nam ob vseh dobrotah, ki nam jih ponuja morje, ni treba prizadevati še za pitno vodo. Upam,
da ste si že priskrbeli masko za potapljanje in plavutke in
da so te stvari vsaj za nekaj časa zamenjale vaša običajna
opravila na dopustu ob morju. Ob pritrdilnem odgovoru
vam svetujem, da si za naslednje leto omislite tudi svetilko za potapljanje. Če ste do zdaj raziskovali morje podnevi, poizkusite še ponoči. Odprl se vam bo nov svet. Ribe podnevi bežijo, ponoči pa večina ne. Sip in lignjev se
lahko skoraj dotaknete, ne da bi zbežali. Raki se ne skrivajo tako kot podnevi … To je bil le namig. Verjetno v
svojem kompletu za preživetje na morju ne boste nosili še take svetilke, vendar boste tudi brez nje našli marsikaj užitnega.
Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna
Začel bom pri rakih. V Jadranskem morju imamo kar nekaj vrst rakov
in ne bom izgubljal časa z opisom vsakega posebej, bom pa omenil
štiri najbolj pogoste.
Malo rakovico (št. 1) verjetno vsi poznate. To so tisti do štiri centimetre
veliki rakci, ki plezajo po skalah tik ob vodi. Res, da so majhni, vendar
razmeroma lahko dostopni. Mesa ni veliko in skoraj bi lahko rekel, da
niso vredni truda, toda če gre zares …
KOLUMNA
Kozica (št. 2) je do šest centimetrov velik prosojni rakec, ki živi v plitvi
vodi, vendar ga zaradi prosojnosti teže opazimo. Lahko jemo tudi surovega, kar pa zaradi parazitov ni najbolj pametno, tako da je bolje,
da ga ocvremo.
Kleščar (št. 3) je rak, ki zraste do deset in več centimetrov in ima klešče spoštljive velikosti, zato to ni rak, ki bi si mu želeli dati prst na pokušnjo. V velikih kleščah je precej okusnega mesa. Prej omenjene rake le
pobiramo, tega pa raje napičimo na ostro palico ali kaj podobnega.
Morski pajek (št. 5) je verjetno najbolj pogost rak v Jadranskem morju. Ima razmeroma veliko telo in še daljše tanke noge. Skoraj vedno je
porasel z morsko vegetacijo, zato ga teže opazimo. Njegovo meso je
zelo okusno, vendar ga je malo.
V Jadranskem morju je še kar nekaj rakov in vsi so užitni, prej navedeni pa so najbolj pogosti. Raje kot njih bom omenil kaj drugega, česar
mogoče ne poznate.
Morska kumara (št. 4). Ja, prav ste prebrali. Res je užitna, vsaj en njen
del, in sicer je to notranji sloj plašča. Zunanji bradavičasti in bodičasti
ni užiten, notranji del, ki spominja na trdo slanino, pa je. Malo teže ga
je odstraniti, potem pa ga lahko kuhamo, pečemo ali sušimo na dimu.
Poleg tega je izvrstna vaba za ribolov.
Voščena vetrnica (št. 6) je ožigalkar, ki živi na morskem dnu in spominja na šop kuhanih špagetov, polet tega je tudi take barve. Ob dotiku
nas speče, zato se je ne dotikamo z roko. Z nožem jo previdno odstranimo s podlage, na suhem dobro posolimo in pustimo pol ure. Nato jo
v nekaj vodah operemo in dobro prepražimo na olju.
Tudi ježki so užitni, vendar le jajčniki samic, ki so spomladi oranžnordeče barve in so enakomerno porazdeljeni v krogu. Ježke ločiti po spolu je nemogoče, zato s kamnom preizkušamo srečo. Užitni so surovi.
Pri morskem preživetju moram omeniti še galebe. Ti so skoraj neužitni, meso je trdo in smrdi po ribah, zato je zelo neokusno. Nekaj drugega so galebji mladiči in druge ptice, ki jih bomo našli vzdolž obale.
Spomladi lahko nabiramo njihova jajca. Na obali, predvsem otokov,
bomo lahko našli tudi želve, zajce in divjo kozo.
P
ot začnemo v Stari Fužini, kjer je treba
upoštevati smerokaz k Hudičevemu
mostu. Od tam se po desnem bregu
Mostnice povzpnemo do table Triglavskega
narodnega parka, na njej pa si lahko preberemo razlago nastanka soteske, nato nadaljujemo ob koritih do drugega mostu. Pred nami
je dobre pol ure hoje v spokojni naravi z navdušujočimi koriti, tolmuni, manjšimi slapovi
in brzicami. Treba je le paziti, da se globokim
koritom ne približamo preveč, saj obstaja nevarnost zdrsa, poleg tega je teren tudi poleti
na nekaterih mestih precej spolzek. Zanimivost med potjo je še skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka.
Le enkrat ali dvakrat se pot vzpne nekoliko bolj strmo navkreber in že smo na koncu
poti ob koritih. Do planinske koče na Vojah
(690 m) ni več daleč. Ta planinska postojanka
je bila dobro desetletje po odprtju leta 1982
poimenovana po bohinjskih prvoborcih, ki
so v drugi polovici leta 1941 začeli vstajo v
bohinjskem kotu. Na prostoru pred kočo se
odpre čudovit pogled naprej po razkošnih
travnikih ledeniške doline Voje, ki jo uokvirjajo julijski vršaci Tosc (2275 m), Veliki
42
SV
Čarobna korita
Mostnice
Slovenski hriboviti svet ponuja veliko možnosti za prijetne izlete tudi vsem,
ki se želijo izogniti poletni vročini in žgočemu soncu. V Bohinju, izhodišču za
klasične slovenske planinske ture, so priložnosti tudi za manj naporne, toda
kljub temu zanimive pohodniške podvige. Vzpon po približno dva kilometra
dolgi in ozki soteski Mostnice ne zahteva veliko telesne kondicije. To je predvsem lep sprehod v osvežujočem zavetju visokih dreves in ob skalnih umetnijah, ki jih je oblikovala gorska rečica, ki nas vseskozi spremlja s pomirjujočim žuborenjem.
Besedilo in fotografija: Jerica Pavšič
Draški vrh (2243) in Ablanca (2004). Če vas
ta prizor zapelje, lahko pot nadaljujete naprej do zgornjega, klinasto zaključenega dela
oziroma zatrepa doline Voje, do 21 metrov
visokega slapu Mostnice (773 m). Nagrajeni
boste z veličastnim prizorom.
Želim vam srečno pot, na njej pa veliko lepih
doživetij.
SV
43
SPREMLJAMO
Ureditev Parka
vojaške zgodovine
se končuje
Park vojaške zgodovine v Pivki dobiva novo podobo in vsebine, njegova
celovita ureditev, delno financirana z denarjem Evropskega sklada za
regionalni razvoj v okviru operativnega programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov, pa se končuje. Sredi septembra bo tako odprt nov
paviljon, ki ima več kot 2000 kvadratnih metrov razstavnih površin, zato bo
zanimivejši in vsebine bodo bolj kakovostne. Poseben oddelek razstavne hale
bo namenjen podmornici kot najzanimivejšemu razstavnemu predmetu, veliki
pridobitvi in pomembnemu koraku v razvoju Parka vojaške zgodovine.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografija: Park vojaške zgodovine
»V
nov paviljon je bila 3. avgusta preseljena podmornica P-913 Zeta, največji in
hkrati tudi najbolj zanimiv
razstavni predmet Parka vojaške zgodovine.
Podmornica je tako končno dobila ustrezno
mesto, zaščiteno pred vremenskimi in drugimi negativnimi vplivi, kar omogoča njeno
trajno hrambo ter predstavitev,« so sporočili iz parka. Diverzantska podmornica P-913
Zeta je zanimiva tudi za najmlajše, saj si jo
lahko ogledajo od znotraj.
Dolga pot do današnjega
mesta počitka
Na podlagi želje po ohranitvi vsaj dela pomembne dediščine je bila v začetku prejšnjega desetletja na pobudo Pomorskega muzeja
Piran in Vojaškega muzeja Slovenske vojske
ustanovljena medresorska skupina s predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva
za obrambo ter Občine Piran. Njena naloga
je bila proučiti možnosti za pridobitev podmornice, ki bi jo postavili v stalno muzejsko
zbirko o razvoju in pomenu tradicije podmorništva v Sloveniji. Pozneje se je v projekt
vključilo slovensko Društvo za ohranjanje
podmorniške tradicije, v katerem se združujejo predvsem nekdanji podmorničarji. Ko so
izbrali Park vojaške zgodovine v Pivki za domovanje muzejske zbirke o Slovencih in podmorništvu, je zamisel podprla in se v njeno
uresničitev vključila Občina Pivka. Skoraj desetletje dolg proces pridobivanja muzejskega predmeta diverzantske podmornice P-913 je bil potrjen leta 2010 z odločitvijo
vlade Črne gore, da Sloveniji podari omenjeno podmornico. Pripravo razstavnega
predmeta je prevzelo Ministrstvo za obrambo RS, za prevoz podmornice pa je brezplačno poskrbelo podjetje iz Šempetra pri Gorici.
Muzejska podmornica kaže, kako pomemben
delež je k udarni moči jugoslovanske vojne
mornarice prispevala Slovenija. Jugoslavija je
bila deveta država na svetu, ki je lahko izdelala podmornico, slovensko gospodarstvo pa je
prispevalo več kot polovico delov za podmornice. Med podmorničarji je bilo največ mornarjev prav Slovencev. Marjan Pogačnik je
poveljeval enoti 11 podmornic, Vojko Gorup
pa je bil njegov namestnik. Ta podmornica je
bila izdelana leta 1985, še leta 2003 se je lahko
potopila, dve leti pozneje pa so jo izpisali iz
registra. Potopila se je lahko do 120 metrov
globoko, največja globina njenega potopa pa
je bila do 150 metrov. Podmornica je pomemben razstavni predmet, ki priča o naši sposobnosti, da smo se kot redka država v svetu
vključili v gradnjo podmornic.
Tovrstne podmornice so bile namenjene
predvsem polaganju minskih polj in prevozu diverzantov, oborožene pa so bile z minami ali jahalnimi torpedi. Primerne so bile za
razmeroma plitva in zaprta morja, kakršno je
Jadransko morje. Njihova prednost je bil velik
doseg brez polnjenja baterij. Podmornica
predstavlja izjemen primer vojaške tehnične
dediščine, pri nastanku katere sta imela pomembno vlogo tudi slovensko znanje in industrija. Podmornica Zeta, ki je dolga 19 metrov
in ima 76 ton, je manjša podmornica, ki je
imela štiri člane posadke ter štiri potapljače.
S selitvijo razstavnih predmetov v novi paviljon se je spremenila tudi postavitev zbirk v
sedanjem drugem paviljonu. Ta je po novem
namenjen artileriji, ki je nekoč veljala za kraljico bojišča. V paviljonu so tako našli mesto
najdragocenejši artilerijski razstavni predmeti iz zbirke Vojaškega muzeja Slovenske
vojske, kot sta legendarni nemški top flak 88
iz druge svetovne vojne in ameriška havbica
155 mm long tom, ki ima kar sedem metrov
dolgo topovsko cev.
Olimpijske vstopnice za Rio de
Janeiro dobilo 17 držav
Po nekaj uvodnih težavah v prvih dneh tekmovanja je evropsko strelsko prvenstvo nemoteno in tekoče potekalo v vseh preostalih tekmovalnih dneh, v 37 disciplinah, od
tega 11 olimpijskih. Na njem so podelili tudi
21 olimpijskih kvot za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016. Olimpijske vstopnice si je priborilo kar 17 držav,
med njimi Madžarska, Rusija in Ukrajina po
dve, Češka, Velika Britanija, Poljska, Francija, Grčija, Gruzija, Avstrija, Srbija, Italija, Slovaška, San Marino in Slovenija po eno. Na
evropskem prvenstvu v streljanju, na katerem je bilo opravljenih 1450 nastopov, je bilo
doseženih tudi 13 evropskih in 10 svetovnih
rekordov.
Slovenski strelci navdušili na Pragerskem
Maček navdušil z bronom in
s kvoto za nastop na olimpijadi, Debevec prišel še do dveh
kolajn
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Medalje si je na tekmovanjih evropskega
strelskega prvenstva v Sloveniji priborilo kar
29 reprezentanc, med katerimi je bila najuspešnejša Rusija s 44 medaljami, Nemčija
in Francija pa sta jih osvojili 24 oziroma 23.
Predsednik Strelske zveze Slovenije Janez Slapar je poudaril, da so pred začetkom prvenstva želeli, da bi vsaj še dva izpolnila normo za
nastop na olimpijskih igrah v Braziliji, vendar
je to uspelo le enemu. Kljub temu so bili veseli
srebrne in dveh bronastih kolajn ter zlasti dosežene kvote za nastop na olimpijskih igrah
leta 2016. Pripadnik športne enote SV strelec
Rajmond Debevec je v neolimpijski disciplini
v streljanju z velikokalibrsko puško 60 strelov
leže na 300 metrov osvojil srebrno kolajno,
predzadnji dan prvenstva pa si je prav tako v
neolimpijski disciplini velikokalibrske puške
3 x 40 - kleče, leže in stoje - s puško proste izbire pristreljal še bronasto kolajno. Strelec Boštjan Maček je v finalu v disciplini trap osvojil bronasto medaljo in tako dosegel normo za
nastop na olimpijskih igrah leta 2016 v Braziliji. Na seznamu potnikov se je pridružil strelki Petri Dobravec, ki je olimpijsko kvoto dosegla že lani na svetovnem prvenstvu v Granadi
v Španiji v streljanju z zračno pištolo. Slovenska strelska reprezentanca se je na evropskem
strelskem prvenstvu v Sloveniji po zaslugi Debevca in Mačka tako uvrstila na skupno 25.
mesto. Predsednik Strelske zveze Slovenije je
dopolnil, da je bilo prizadevanje med pripravami in pri organizaciji prvenstva poplačano
tudi z dobrimi rezultati slovenskih strelcev.
Prvenstvo logistično podprla
tudi SV
Udeleženci in obiskovalci so bili zelo zadovoljni z organizacijo tekmovanj in prizorišči
nastopov, tako na streliščih strelskega centra
Gaj na Pragerskem kot tudi na vojaškem strelišču v Apačah, ki ga je za tekmovanja pomagala pripraviti in urediti SV. Stotnik Davorin
Volgemut, ki je skrbel za usklajevanje dejavnosti SV med prvenstvom, je povedal, da je
SV med pripravami na prvenstvo prispevala
več kot 40 pripadnikov, med izvedbo tekmovanj pa je organizatorju pomagalo še več kot
10 njenih pripadnikov. Logistična brigada SV
je s pripadniki 670. logističnega polka poskrbela za nemoten potek prvenstva. Pripadniki
44
SV
Na streliščih strelskega centra Gaj v Pragerskem in na vojaškem strelišču v
Apačah je od 18. julija do 1. avgusta potekalo največje mednarodno športno
tekmovanje v Sloveniji leta 2015, evropsko prvenstvo v streljanju na 25, 50 in
300 metrov, premikajoče se tarče in s puško šibrenico. Na tekmovanjih je nastopilo več kot 1000 najboljših strelcev iz 46 držav stare celine. Prireditev, ki jo
je organizirala Strelska zveza Slovenije, je logistično podprla tudi SV, ki že tradicionalno sodeluje pri organizaciji največjih športnih dogodkov v Sloveniji.
670. logističnega polka so v sodelovanju s 74.
pehotnim polkom skrbeli za prevoze tekmovalcev, sodnikov in delegatov na kraj prireditve ter za neposredno pomoč na strelišču
s fizičnim varovanjem orožarne in pri izdaji streliva ter orožja. Za tekmovanja na strelišču Apače pa so inženirci 72. brigade SV najprej opravili gradbena dela, navozili material
za izdelavo nasipa, strelišče očistili in demontirali vojaške tarče ter pomagali pri postavitvi
novih. Prav tako so zagotovili zahtevano količino šotorov, miz, klopi in ogrevalnih naprav
za šotore na strelišču ter pohodne plošče za
tlakovanje in poskrbeli za neprekinjeno varovanje strelišča. Po končanih tekmovanjih pa
so vojaško strelišče povrnili v prvotno stanje.
Vojaška zdravstvena enota SV je na prvenstvu
sodelovala z zagotavljanjem zdravstvene podpore izvedbi tekmovanj. Stotnik Volgemut je
ocenil, da je sodelovanje SV s Strelsko zvezo
Slovenije potekalo na zelo visoki ravni. Projekt je bil velik in zahteven, a z dobrim sodelovanjem številnih organizacij in posameznikov je Strelska zveza Slovenije uspešno
izvedla evropsko prvenstvo, ki je bilo največje
tovrstno strelsko tekmovanje pri nas.
SV
45
jezikovni in terminološki kotiček
ste vedeli?
Vojašnica na
Roški v Ljubljani
Besedilo: Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske
Na območju poznejše cesarsko-kraljeve domobranske vojašnice v
Ljubljani na križišču Poljanske in Roške ceste je bila v 16. stoletju svobodna mala kmetija. V 17. stoletju so jo imeli v lasti nekmetje. Leta
1691 so k pristavi spadali hiša, hlev, kozolec, prostor za mlačvo, vrtova in tri njive. Posestvo je v 19. stoletju spet prišlo v kmečke roke.
V Cukrarno so leta 1864 nastanili vojake meksikajnarje, po letu 1872
pa rezerviste in drugo vojaštvo. Poslopje ni ustrezalo prostorskim, higienskim in tehničnim pogojem, zato je poveljstvo kranjske domobranske komande ukazalo, da se po izteku najemnega roka marca
1883 opusti in zgradi nova vojašnica. V Ljubljani je bilo ob koncu 19.
stoletja nekaj več kot 36.000 prebivalcev in približno 2000 nastanjenih vojakov oziroma 6,6 odstotka prebivalcev.
Leta 1891 so na prostoru ob današnji Roški cesti začeli graditi cesarsko-kraljevo domobransko vojašnico za 27. domobranski pehotni
polk, poimenovano tudi domobranska vojašnica ali roška kasarna,
po nemško K. k. Landwehr-Kaserne. Gradnjo prve faze so končali v
letu dni. Drugo fazo so nadaljevali po potresu in jo končali leta 1899.
Ta ni bila izvedena po prvotni zamisli, kljub temu pa sta sklopa predstavljala celoto, ki je po svoji arhitekturi izstopala v okolju, v katerem
je nastala. Na zunaj glavna objekta nista dajala vtisa, da sta namenjena vojaštvu. Po propadu Avstro-Ogrske jo je prevzela nova oblast
in jo preimenovala v kralja Petra vojašnico. Med drugo svetovno vojno so bile v njej nastanjene italijanske, nemške in domobranske vojaške enote. Po vojni jo je prevzela JLA, jo preimenovala v kasarno maršala Tita in jo uporabljala do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Bolj
znana je postala v času vojaškega sodnega procesa proti četverici –
Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, saj so Roško cesto med sodnim postopkom preplavili demonstranti s parolami ter zahtevami po izpustitvi četverice in spoštovanju človekovih pravic.
Vojašnica je bila po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 nekaj časa
namenjena nastanitvi beguncev, nato pa je lastništvo nad opuščeno
zgradbo prevzelo Ministrstvo za kulturo. V obnovljeni vzhodni trakt
glavnega poslopja so se po večletni obnovi leta 1995 preselili depoji Arhiva Republike Slovenije in Zgodovinskega arhiva Ljubljana, v zahodni trakt pa leta 2000 Restavratorski center Republike Slovenije.
odlikovanja v sv
Priznanje za
dolgoletno službo
Besedilo: Jože Kržič
Fotografija: Bruno Toič
Za dolgoletno službo na ministrstvu se podelita znak za dolgoletno službo in zahvalna listina.
Znak za dolgoletno službo se podeli pripadnikom stalne sestave
Slovenske vojske in javnim uslužbencem ministrstva za dopolnjeno določeno število let službe na ministrstvu oziroma v poveljstvih,
enotah ter zavodih Slovenske vojske. Prvi znak za dolgoletno službo se podeli po desetih letih službe, nadaljnji pa za vsakih naslednjih deset let.
Zahvalna listina se podeli javnim uslužbencem ministrstva in pripadnikom stalne sestave Slovenske vojske ob prekinitvi ali prenehanju pogodbe o zaposlitvi na ministrstvu po desetih letih neprekinjene službe na ministrstvu oziroma ob upokojitvi, če so na
ministrstvu delali pred upokojitvijo neprekinjeno najmanj deset let.
Zahvalna listina se lahko podeli pred iztekom desetih let neprekinjene službe na ministrstvu, če vzrok za prekinitev oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi ni na strani javnega uslužbenca ministrstva ali pripadnika stalne sestave Slovenske vojske.
46
SV
Priznanje znak za dolgoletno službo se podeljuje v kompletu, ki
vsebuje medaljo, nadomestno oznako in embalažo, priznanje zahvalna listina pa se podeljuje v kompletu, ki vsebuje mapo ter
listino.
Priznanje znak za dolgoletno službo je okrogle oblike in kovano
iz bakrene pločevine v tehniki kovanja denarja. V zgornjem delu
je vkovan logotip grba Republike Slovenije z vodoravnima linijama, med katerima je izpisano v dveh vrsticah REPUBLIKA SLOVENIJA – MINISTRSTVO ZA OBRAMBO. Na zadnji strani je vgravirana rimska številka X, XX, XXX ali XL. Znaka za X in XX let sta
srebrne barve, premera 27 mm, za XXX in XL let pa zlate barve,
premera 32 mm. Nadomestna oznaka je moder pravokotnik, ki
ima na sredini rimsko številko glede na število delovnih let, za katero se znak podeli. Podeli se v modri PVC-embalaži oziroma šatulji, veliki 9 cm x 9 cm x 2,4 cm. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v tehniki toplotnega tiska v srebrni barvi odtisnjena
rimska številka X ali XX oziroma v tehniki toplotnega zlatotiska odtisnjena rimska številka XXX ali XL.
Priznanje zahvalna listina se podeli kot listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve.
Besedni red (prvi del)
Lažni prijatelji False Friends (tretjič)
Besedni red je zaporedje dveh ali več besed v stavčni ali nestavčni besedni zvezi.
Merila za določanje besednega reda v enostavčni povedi
Upoštevati moramo štiri temeljna merila za določanje besednega reda:
(1) členitev po aktualnosti (to je zaporedje izhodišča in jedra skupaj
s prehodom, če ga taka poved ima),
(2) sestavo besedne zveze (na primer zaporedje v samostalniški
zvezi – prilastek v razmerju do jedra),
(3) mesto prostih naslonk,
(4) zaporedje prostih naslonk, če jih je v stavku več.
Ta merila veljajo za stilno nevtralni besedni red, v stilno zaznamovanem redu pa so bolj prilagodljiva.
Zaporedje delov členitve po aktualnosti
Kadar govorimo ali pišemo brez posebnega poudarjanja, si besede na
splošno sledijo tako, da na prvo mesto pride tema, sledita pa ji prehod
in na koncu bistvo (rema). Najprej torej povemo tisto, o čemer je v sporočilu govor, nato pa tisto, kar se o tem novega pove. Navadno gre za
štiri glavne stavčne člene, in sicer osebek, povedek, predmet in prislovno določilo. Zaporedje teh stavčnih členov je izhodišče, prehod in jedro. Kot izhodišče postavimo osebek, lahko pa tudi povedek: Poletje je
bilo vroče/Bilo je vroče. Jedro (vroče) kot pomembnejša informacija stoji navadno na koncu, prehod pa zaradi poenostavitve prištevamo
k jedru. Jedra sestavljajo prislovna določila, predmeti in povedkova določila (kot del povedka), včasih tudi osebek.
S preprosto zamenjavo vrstnega reda nespremenjenih sestavin lahko
dobimo različna jedra, torej različne poudarke. Merilo je pomembnost
informacije. Na primer:
– Mati je Janezu prinesla kosilo (ne večerje).
– Janezu je kosilo prinesla mati (ne sestra).
– Mati je kosilo prinesla Janezu (ne Petru).
– Mati je Janezu kosilo prinesla (ni ga odnesla).
V vseh teh primerih je besedni red še vedno stilno nezaznamovan. Včasih takšno premetavanje ne ostane nevtralno, takrat pa govorimo o stilno zaznamovanem besednem redu. Na primer:
– Povabil me je na kavo.
– Na kavo povabil me je.
– Na kavo je povabil me.
– Me je na kavo povabil.
– Me je povabil na kavo.
Nekateri so dobri, drugi ne, njihov besedni red je nenavaden, nevsakdanji. Nekatere najdemo v pesništvu, drugi izražajo čustvenost pripovedovalca. Kaj menite o teh:
– Izvidnik prepozna točke izkrcanja na digitalni in klasični karti.
– Izvidnik prepozna na digitalni in klasični karti točke izkrcanja.
– Izvidnik na digitalni in klasični karti prepozna točke izkrcanja.
– Izvidnik točke izkrcanja prepozna na digitalni in klasični karti.
– Točke izkrcanja prepozna izvidnik na digitalni in klasični karti.
Razmislite o besednem redu v povedih, katera različica ni najustreznejša in zakaj. Odgovor dobite v naslednji številki. Še primer iz prakse:
– napačno: Posneli bomo prihod tujih sil iz helikopterja po železnici.
– prav (odvisno od bistva sporočila): Prihod tujih sil po železnici
bomo posneli iz helikopterja. Iz helikopterja bomo posneli prihod
tujih sil po železnici. (Razmislite, kaj je narobe s prvim primerom.)
Sestava besedne zveze
Besedna zveza je sestavljena iz jedra in določila. Če je v jedru samostalniška beseda in jo natančneje določa pridevniška, je določilo pred
jedrom (lepa dežela, naša dežela, tri dežele), za jedrom pa je samostalniško določilo (mesto Ljubljana, vznožje gore, lisica Zvitorepka). V
prvem primeru se jedro in določilo ujemata v spolu, sklonu in številu, v
drugem navadno ne. Nekateri pridevniki imajo lahko dopolnila v različnih sklonih. To dopolnilo stoji v prilastku pred pridevnikom (na cesti ležeče ovire, vsega dobrega siti ljudje), če pa prilastek postavimo za jedro,
je dopolnilo za njim (ovire, ležeče na cesti, ljudje, siti vsega dobrega).
O naslonkah in njihovem zaporedju v naslonskem nizu bomo govorili v
naslednji številki. Tokrat dodajam le primer rabe:
Če naj bi bil (pogosta napaka – bi naj bil!) prijazen, sem si zamislil tole:
povedal mu bom, da so me njegove besede zelo prizadele, če pa naj
bi bil neprijazen, ga bom poslal k vragu.
Pravijo, da vaja dela mojstra, vendar le, če mojster dela vajo. Težko si
je zapomniti stvari, ki jih preberemo le enkrat, zato bomo tokrat naredili kratko rekapitulacijo (mimogrede, to nima nobene povezave s slovensko ali angleško kapitulacijo/capitulation oziroma predajo), torej bomo
na kratko povzeli besede iz prvih dveh člankov.
Slovenska
beseda
recept
(zdravniški)
ambulanta
polpenzion
polni penzion
mapa
simpatičen
avtoštop
tema (predmet
obravnave)
aktualen
eventualno
bilijon
reklamacija
»vikendica«
baraka
hazardiranje
abortus
(splav)
džins
trener
trenirka
Pomen lažneLažni prijatelj
ga prijatelja
v angleščini
v slovenščini
prescription
recipe
kuharski recept
receipt
potrdilo o
plačilu
outpatient clinic ambulance
reševalno vozilo
half-board
pension
pokojnina
full-board
ali penzion
folder, file
map
zemljevid
nice, likable,
sympathetic
sočuten
pleasant
hitchhiking
auto,
avtomobil, stop
stop
oziroma stoj
topic, subject, theme
(tudi) tema,
theme
motiv
current
actual
dejanski, pravi
possibly
eventual
končen
trillion
billion
milijarda
complaint
reclamation
zahteva
holiday home, weekend, house vikend, hiša
cottage
shack
barracks
vojašnica
gambling
hazard
nevarnost,
grožnja
abortion
to abort
prekiniti
Angleška
ustreznica
denim
coach, trainer sweatsuit,
tracksuit
jeans
trainers
kavbojke
športni copati
Upam, da smo si do zdaj zapomnili že nekaj lažnih prijateljev, saj jih je
še veliko, ki bi jih lahko postavili pred jezikovno komisijo. Pred njo bi lahko postavili tudi besedo komisija. Ustreznica commission lahko poleg komisija pomeni tudi naročilo ali provizija. Svoj pomen ima tudi v vojaškem
kontekstu. Najdemo jo v imenu za podčastnika, NCO ali non-commissioned officer, častnik pa je commissioned officer ali le officer. Poleg tega
se pojavlja v frazah, kot sta to be commissioned as = biti imenovan za in
to get a commission = postati častnik.
Večina naših častnikov in podčastnikov ter civilistov dela v vojašnicah,
drugi pa delamo v vojaških objektih. Vojaški objekt ni military object – to
bi namreč pomenilo, da se pogovarjamo o nekem vojaškem predmetu.
Beseda objekt v slovenščini pomeni nekaj zgrajenega oziroma poslopje
ali stavbo in tako je tudi v primeru vojaškega objekta, ki ga v angleščino
ne prevajamo kot object, temveč military post, installation ali facility, pri
čemer je izbira ustreznice odvisna od velikosti in namena uporabe objekta. Angleška beseda object se najpogosteje prevaja kot predmet oziroma namen. Če v besedi naglas premaknemo s prvega na drugi zlog,
dobimo glagol to object, ki pomeni, da se z nečim ne strinjamo oziroma
nečemu nasprotujemo.
Potemtakem: Do you object to another article about false friends? Ali imate kaj proti še enemu članku o lažnih prijateljih?
Tanja Debevc, Šola za tuje jezike
Milena Sevšek Potočnik
SV
47
stenčas
PREBRALI SMO
Uroš Lipušček:
Sacro egoismo: Slovenci
v krempljih tajnega
londonskega pakta 1915
V uvodu 512 strani obsežne monografije nam avtor opiše razmere v Evropi od berlinskega kongresa naprej, ustvarjanje novih zavezništev in stopnjevanje napetosti na predvečer velike vojne. V
osrednjem delu knjige so predstavljeni interesi in iredentistična
politika Kraljevine Italije in antantnih sil v času vojne, diplomatske dejavnosti, postopno pristajanje antante na italijanske ozemeljske zahteve in vloga posameznih akterjev pri sklenitvi pakta. Med drugim nam avtor predstavi tudi pogled carske Rusije
na jugoslovansko vprašanje, vlogo takratne jugoslovanske politične emigracije in pomen novega Jugoslovanskega odbora, ki je
po razkritju tajnega sporazuma na vse načine poskušal preprečiti njegovo uresničitev.
Sklepni del obravnava pariško mirovno konferenco v Versaillesu in
posledice tajnega sporazuma za slovenski narod, ki je z rapalsko
pogodbo, ki sta jo leta 1920 podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, izgubil četrtino svojega etničnega ozemlja s približno
300.000 prebivalci.
Osrednja tema knjige Sacro egoismo:
Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915 je zakulisna politika pred
natančno sto leti med Italijo na eni in silami antante na drugi strani. S podpisom
meddržavnega tajnega londonskega
pakta je Italija izstopila iz trojne zveze z
Nemčijo in Avstro-Ogrsko, v zameno pa
so ji velike sile, in sicer Velika Britanija,
Rusija ter Francija, obljubile južno Tirolsko, Trst, Goriško, Gradiško, velik del Kvarnerja s tamkajšnjimi otoki, dalmatinska mesta in dele obale v Albaniji. Izstop je pomenil odprtje jugovzhodne fronte, ki je med drugim obsegala območje od
Rombona do Jadranskega morja ob reki Soči.
Zvonko Krunić, Knjižnično-informacijski in založniški center MO RS
NOVICE
Dežurna helikopterska posadka Slovenske
vojske avgusta poletela na pomoč že 32-krat
Najlepša hvala za nepozabno vojaško poroko! Dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske, ki je s helikopterjem
Bell 412 na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan
v 15-minutni pripravljenosti, je pretekli teden posredovala devetkrat.
Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta, je dežurna helikopterska posadka Slovenske vojske poskrbela za helikopterske prevoze
iz Slovenj Gradca, Krškega, Ilirske Bistrice, Lesc, Brežic, s Pokljuke
in Kredarice ter dvakrat iz Nove Gorice. Samo avgusta je helikopter Slovenske vojske poletel na pomoč že 32-krat, od tega je 22-krat
poletel v gore, 10-krat pa sodeloval pri prevozu obolelih ali poškodovanih oseb. Tako so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske letos v reševalnih akcijah posredovale 137-krat,
od tega 88-krat pri reševanju v gorah, 49-krat pa so poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem so prepeljale 158 poškodovanih ali obolelih in naletele 164 ur. Poleg reševanja v gorah
Poročila sta se Ana Kersnik (Ana Devayani Kersnik) in in na težko dostopnih območjih dežurna posadka opravlja tudi prevoze helikopterske nujne medicinske pomoči, saj je prav hitrost pri reJernej Žvab.
Konec junija sta se poročila Ana Kersnik, znana tudi kot Ana Devayani ševanju največkrat ključna za ohranitev najpomembnejšega – človeKersnik, in Jernej Žvab, 26-letna plesalka, model in jogistka, ter 28-letni škega življenja.
vojak, ki ju je življenje združilo pred približno dvema letoma. Junija lani
sta se zaročila in čez leto dni poročila. Njuno življenje je pred kratkim SOJ SV
polepšal tudi sinček Jaka, ki je bil prav tako na poroki. Civilni del poroke
je potekal v Preddvoru, na čudovitem gradu Hrib, kjer so protokol spre- Novi uspehi pripadnikov športne enote
mljali zvoki koračnice, zaigrane na kitaro, cerkveni pa v pravljični cerkvi Pretekli konec tedna so se vrhunski športniki, zaposleni v Športni enoti
sv. Klemena v Mojstrani. Cerkveni del je bil obogaten z vojaško tradici- Slovenske vojske, izkazali z odličnimi rezultati. Padalska reprezentanjo, saj je obred vodil tudi vojaški duhovnik Milan Pregelj. Vzdušje so do- ca (v sestavi Karun, Balta, Salkič, Erjavec in Bečan) je na četrti tekmi
datno polepšali člani Okteta 9, ki so poskrbeli, da sta mladoporočenca svetovnega pokala v Bellunu premagala vso konkurenco in se še utrprvi ples zaplesala pred cerkvijo, kar na prostem. Ni manjkal poseben dila v vodstvu svetovnega pokala. Spidvejist Matej Žagar je na dirki
sprevod: Jernej je svojo Ano odnesel skozi špalir vojakov.
svetovnega pokala v Horsensu kljub padcu v predtekmovanju osvoPoročno slavje se je nadaljevalo ob zvokih glasbene skupine Krila. Ne jil odlično drugo mesto. Plavalka Anja Klinar je zadnji dan svetovnebi bilo čudovite poroke brez kočije in torte, pri kateri se je izkazal kuhar, ga prvenstva v plavanju v Kazanu odlično nastopila na 400 metrov
prijatelj, s štirinadstropno torto.
mešano in z devetim rezultatom le za 19 stotink sekunde zaostala za
Mladoporočenca sta bila polna vtisov in hvaležna vsem, ki so na ka- velikim finalom. Slovenska državna prvakinja v gorskokolesarskem
kršenkoli način pripomogli k uresničitvi njune sanjske poroke, še posebej pa domačim, svojcem in pričam: Evi, Tatjani, Jerneji, Almiri, Katarini,
Aljažu, Jerneju, Aljažu, Jerneju in Anžetu ter vojaški enoti.
Ana Devayani Kersnik
olimpijskem krosu Tanja Žakelj pa je na peti tekmi svetovnega pokala
v ameriškem Windhamu osvojila šesto mesto, kar je njen letošnji najboljši dosežek. Blaža Klemenčič je tekmo končala na desetem mestu.
Svetovna prvaka med kanuisti, dvojec Luka Božič in Sašo Taljat, sta
se prvič letos na tekmi svetovnega pokala v španskem Seu d´Urgellu
uvrstila v finale in na koncu zasedla peto mesto.
Na zadnji tekmi svetovnega pokala kajakašev in kanuistov v francoskem mestu Pau je pripadnik športne enote Peter Kauzer dokazal, da
se vrača v šampionsko formo. Po nekaj letih premora je znova zmagal na tekmi svetovnega pokala in hkrati osvojil prvo mesto v skupnem seštevku za leto 2015.
Peter je progo prevozil odlično, ni se spravljal v težje položaje, se sicer dotaknil enih vrat, a na koncu zasluženo slavil. Sprva je bil na drugem mestu, a so Francozu Coloberju zaradi zgrešenih vrat prišteli 50
sekund kazenskega pribitka. »To sem bil ponovno stari jaz,« je komentiral svoj nastop Kauzer in pokazal veliko optimizma pred nastopom
na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Londonu.
Zadnji dan tekmovanja je v ekipnih nastopih slovenska ekipa v postavi Božič, Savšek, Lenarčič zasedla drugo mesto med kanuisti. Na zahtevni progi so bili hitri, a nenatančni in prišli v cilj z 10-sekundnim zaostankom za zmagovalci iz Francije. Naj omenimo, da je Luka Božič
v finalni vožnji posameznikov zasedel sedmo mesto. Ekipa kajakašev
v postavi Kauzer, Brus in Peterlin se je na progo podala kot zadnja,
imela nekaj težav na protitočnih vratih in na koncu s petimi sekundami zaostanka zasedla tretje mesto.
SOJ SV
Mini Markovič znova zmaga na
tekmi svetovnega pokala, Špela
Ponomarenko Janič z normo za Rio
Pripadnica Športne enote Mina Markovič je v izjemni formi. Na četrti tekmi svetovnega pokala v norveškem Stavangerju je že tretjič zmagala v težavnostnem plezanju. Že v kvalifikacijah in polfinalu je vodila ter tekmicam dokazala, da je v tej disciplini športnega plezanja
letos zelo suverena. V finalu je ubranila vodstvo in se veselila še tretje
zmage v tej sezoni. Z novo zmago je še utrdila vodstvo v skupnem seštevku te discipline. »Čeprav nisem prišla do vrha, je moje plezanje v
finalu zadoščalo za zmagoslavje, saj je drugouvrščena avstrijka Jessica Pilz prav tako omagala na predzadnjem oprimku. Žal mi je, da
nisem zaključila z vrhom, ker nisem bila daleč od njega,« je strnila vtise po podelitvi medalj.
Kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janič je po enoletni
odsotnosti zaradi materinstva znova v dobri formi. Na svetovnem prvenstvu v Milanu je na 500-metrski razdalji osvojila šesto mesto v finalu A in si priborila nastop na olimpijskih igrah naslednje leto v Braziliji. To bodo že njene tretje olimpijske igre. Za bronasto medaljo je
zaostala nekaj več kot pol sekunde, vendar je bil njen glavni cilj doseči olimpijsko normo. Na 200-metrski razdalji v finalu B je zasedla
drugo mesto (skupno 11.).
Razpis za 21. tradicionalno vojaško
tekmovanje v maratonu Celje–Logarska dolina
V soboto, 5. septembra, bo v organizaciji 20. pehotnega polka 72.
brigade Slovenske vojske 21. tradicionalno vojaško tekmovanje v maratonu Celje–Logarska dolina. Poleg pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske in zaposlenih na Ministrstvu za obrambo se lahko tekmovanja udeležijo tudi člani organizacij in društev (Zveze slovenskih
častnikov, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, društva Sever itn.),
upokojenci Ministrstva za obrambo ter družinski člani zaposlenih na
Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski.
Vse informacije o načinu prijave najdete v razpisu na spletni strani
Slovenske vojske v rubriki Sporočila za javnost.
Več informacij:
– štabni vodnik Franc Ostronič, telefon 03 544 44 24 ali 041 779 397,
– štabni vodnik Simon Polc, telefon 03 544 43 10,
– spletna stran www.drustvo-maratoncev-celje.si.
SOJ SV
spodbudna misel
Počitnice – brezdelje ali zasluženi oddih
Stara zgodba pripoveduje o afriškem domorodcu in zahodnjaškem poslovnežu, ki sta čas in obveznosti razumela vsak na svoj
način. Afričan je vsak dan že pred 9. uro našel prostor v senci
pod palmo in nekaj dni ga je opazoval poslovnež, ki se je ob tej
uri odpravil na jutranji sprehod med preživljanjem dopusta. Po
nekaj dnevih se mu je zazdelo, da mora »revnega« domorodca
poučiti o temeljih sodobne ekonomije. Pristopil je k njemu in mu
rekel: »Saj ni čudno, da si tako reven, da nimaš ničesar, ko pa že
ob 9. uri poležavaš v senci in nič ne delaš.« Domorodec mu je
odgovoril: »Za danes sem naredil že dovolj, nalovil sem ribe za
družino in prinesel domov vse, kar je potrebno za današnji dan.«
Razvil se je pogovor.
Poslovnež: »To razumem. Zakaj ne naloviš še več rib?«
Domorodec: »Kaj naj bi delal z njimi?«
Poslovnež: »Lahko bi jih prodal in zaslužil za ribiško mrežo, da
bi nalovil še več rib.«
Domorodec: »Zakaj bi moral naloviti več rib?«
Poslovnež: »Več rib pomeni več zaslužka in počasi bi si lahko
privoščil ribiško ladjo, na kateri bi zaposlil delavce, ki bi lovili ribe zate.«
Domorodec: »Zakaj bi morali drugi loviti ribe zame?«
Poslovnež: »Če bi drugi lovili ribe zate in bi jih prodajali, bi ti veliko zaslužil in bi lahko v miru počival ter užival v sadovih svojih naložb.«
Domorodec: »To delam že zdaj.«
Nauk zgodbe nas ne navaja k brezdelju, temveč nam poskuša
dopovedati, da se mora človek smiselno in razumno lotiti vseh
stvari. Materialne dobrine potrebujemo in za osnovne potrebe
moramo poskrbeti, ni pa povsem razumno, da si vse pretirano
kopičimo in si nalagamo delo zaradi dela. Delo in dopust sta zaradi človeka in ne nasprotno.
Milan Pregelj
ŠPORTNA ENOTA SV
48
SV
SV
49
razvedrilo
MESTO
ČVRSTOST, OB SAVI
VZHODNO
KREPKOST
OD LJUBLJANE
NAPAD,
NASKOK
ELEKTRIČNI
SUŠILNIK
ZA LASE
TINE
ROŽANC
PRESTOP
VODE IZ
REKE
MESTO V
TERAMU,
ITALIJA
STARA
DOLŽINSKA
MERA
Fotografija: Bruno Toič
POIŠČI PET RAZLIK
Fotografija: Bruno Toič
nagradna križanka
Informativno glasilo
Izdajatelj in financer:
Ministrstvo za obrambo
Naslednja številka revije SV izide
28. septembra 2015.
PISEC,
KNJIŽEVNIK
GORLJIV
PLIN,
SESTAVINA
NAFTE
Revija Slovenska vojska je prvič izšla
14. maja 1993. Na leto izide 12 številk
revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso
uradna stališča Ministrstva za obrambo.
Nenaročenega gradiva ne vračamo.
CIRKONIJ
GL. MESTO
GANE
HOKEJIST
ZUPANČIČ
IGRALEC
RANER
ŠVED. PLEM.
RODBINA
SL. FOTOGRAF (EDI)
Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/471 26 62
Faks: +386 1/471 27 70
Elektronska pošta: [email protected]
NERESNICA
Avtor:
Vladimir
Milovanović,
NAJETO
PERO
BELGIJSKI
POLITIK
(PAULHENRI)
MESTO NA
SEVERU
PORTUGALSKE
PEVEC
PESTNER
DUŠAN
RUTAR
NEM. SMUČ.
(MARTINA)
PLADENJ
VIR,
SREDSTVO
Uredništvo:
SSK
HLOD
NA ŽAGI
ŽIVINSKA
KRMA
NOVI
POGANJKI
NA TRAVI
Članke za tisk pripravila:
Nataša Oblak
VILKO
OVSENIK
NUJA
SIMON
OGRIN
DANSKI
OTOK
ERIKA
ŽNIDARŠIČ
METAMORF.
KAMNINA
SLIKAR
KRAJIN
VRH V TRN.
GOZDU
OBZIR DO
POKOJNIH
ASTAT
NAJVIŠJE
MESTO
ŠPORTNIK
DOMAČA
PTICA
MONGOLSKI
ŠOTOR
PLETENA
JOPICA
ANTIČNI
NIZOZEMCI
AM. IGRAL.
HUNTER
NOŽ ZA
OBREZOVANJE TRT
NASLOVLJENEC
PISMA
TOP
VESEL
ČLOVEK
STAROSL.
ČRKA
MAJHNO
VOZILO
PEVKA
BARUCA
OKRAS,
OLEPŠAVA
PREVAL
MED
KRANJSKO
IN
ŠTAJERSKO
RAZLIČEK
KALCEDONA
AM. TENIS.
(CHRIS)
EDEN OD
ČUTOV
Novinarja:
Nataša Oblak in Marko Pišlar
Fotograf:
Bruno Toič
PRAZNIK
BOG. VESTE
ZNIŽANI
TON H
TROPSKI
SADEŽ
UČITELJ
VEROUKA
DECIMETER
SEČEVOD,
ODVOD
SEČA IZ
LEDVIC V
MEHUR
VEČJI
ZAPRT
PROSTOR
ZA PRIREDITVE
MOČNO
POŽELENJE
VITEK
STOLP OB
DŽAMIJI
Rešitev iz PREJŠNJE številke
Fotografija na naslovnici:
Bruno Toič
Lektoriranje:
SSK MO
Tajnica uredništva:
Milena Topolovec
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:
ROCK PROOF.
Nagrade, anorak revije SV, prejmejo:
– Ana Brenkuš, Milje 16, 4212 Visoko,
– Marko Murko, Dominkuševa 8, 2000 Maribor,
– Ana Volkar, Krallova 1, 8000 Novo mesto.
Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 16. septembra 2015,
na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana.
50
SV
Oblikovanje, prelom in tisk:
Tiskarna Formatisk, d. o. o.
Naklada:
9700 izvodov
Revija SV je članica Evropskega
združenja vojaškega tiska (EMPA).
Revija SV je tudi na družbenem
omrežju facebook.
SV
51
52
SV