1. No category

INTERVJU
MAGNETNA
RESONANCA
NAJBOLJ TOČNA IN
NAJBOLJ DO ZDRAVJA
PRIJAZNA METODA
DIAGNOSTICIRANJA
6.372
tisoč pregledov z MR so v Sv.
Katarini opravili lani, letos že
3.500, od začetka delovanja do
danes pa 16 tisoč pregledov.
Doc. dr. Igor Borić je specialist na področju mišično-skeletne radiologije, predavatelj, univerzitetni
profesor, član številnih združenj ter zdravstvenih komisij Hrvaškega olimpijskega odbora, Hrvaške
smučarske zveze, Hrvaške teniške zveze in Hrvaške hokejske zveze, pri kateri je tudi predsednik
zdravstvene komisije. Lani je med drugim oskrbel takrat še kandidatko za predsednico, zdaj pa že
prvo damo države Kolindo Grabar Kitarević. Konec septembra lani je prevzel vodenje Specialistične
bolnišnice Sv. Katarina. Med bolnišničnimi paradnimi konji so preiskave z magnetno resonanco (MR).
Bolnišnica Sv. Katarine je 2. maja
praznovala četrti rojstni dan, lani se je
uvrstila med bolnišnice s prestižnim
nazivom »vodilne bolnišnice na
svetu«. Kaj so njene posebnosti, po
čem se razlikuje od drugih bolnišnic v
Evropi?
Dr. Borić: Predvsem se razlikuje po dveh
značilnostih – v bolnišnico smo pritegnili
zelo kakovosten mlad strokovni kader in
držimo se koncepta »vse na enem mestu.
To pomeni, da v naši ustanovi opravimo
vse, od pregleda in diagnostike do
operativnega zdravljenja in fizioterapije.
S katerimi novimi tehnologijami in
metodami zdravljenja, ki jih drugod še
nimajo, se lahko pohvalite pri vas?
Dr. Borić: Državne bolnišnice glede
na gospodarske razmere finančno
mnogo težje spremljajo razvoj dragih
novih tehnologij. Naši lastniki pa se
zavedajo, da kolikor več vlagaš, toliko
več lahko ponudiš. Zato smo veliko
vlagali v tehnološko opremo. Na
področju diagnostike imamo magnetno
resonanco s posebnimi strojnimi
in programskimi značilnostmi, tako
da je ena najmodernejših in najbolj
opremljenih v regiji. Še posebno veliko
smo vložili v nakup programskih
paketov za zgodnje odkrivanje
poškodb hrustanca, saj degenerativne
bolezni povzročajo hude težave. Na
področju vertebrologije uporabljamo
najmodernejše metode pri minimalno
invazivnih posegih na hrbtenici, ki
pogosto zamenjujejo operativne
posege, posebej pri degeneraciji diska.
V ortopediji uporabljamo metode
regenerativne medicine, posebno na
področju transplantacije hrustanca in
rekonstrukcije križnih ligamentov. Na
to področje spadajo tudi transplantacije
meniskusa, ki jih pri nas opravljamo v
sodelovanju z vrhunskim italijanskimi
bankami tkiva.
Katere so glavne značilnosti in
prednosti vaše naprave MR pred
drugimi?
Dr. Borić: Najprej je treba povedati, da
je naprava lahko vrhunska, vendar če je
ne upravljajo izredno usposobljeni ljudje,
Naša naprava MR ima magnet z
močjo 1,5 tesla, njena prednost
pred drugimi pa je v specifični
tehnologiji TIM (total imaging
matrix).
28
potem je to slabo. Naše osebje je visoko
izobraženo, naši inženirji – če zelo dobro
delajo, so za to tudi dobro nagrajeni.
Drugod ni tako. Poleg tega je v drugih
bolnišnicah velik pritisk bolnikov, zato
osebje nima toliko časa za izobraževanje.
Naša naprava MR ima magnet z močjo
1,5 tesla, njena prednost pred drugimi
pa je v specifični tehnologiji TIM (total
imaging matrix). Posamezne dele telesa
pregledujemo s posebnimi tuljavami
za specifične dele telesa. Večkanalne
tuljave sprejemajo in emitirajo signal,
pri tem pa so zelo pomembni kakovost
tuljave in programski paketi za poznejše
procesiranje slike.
Omenili ste moč magneta. Kako
pomembna je za zanesljivost
diagnosticiranja?
Dr. Borić: Pomembna je zaradi kakovosti
slike in hitrosti izvajanja pregleda. Večji
pomen pa imata moč gradienta – to so
magnetni deli v napravi – in programski
paket za obdelavo slike. Magnet z močjo
1,5 T je standard za klinično medicino,
kjer se lahko uporablja tudi MR 3,0 T, a
brez posebnih prednosti v primerjavi s
1,5 T. MR 3,0 T ima prednosti predvsem v
uporabi za raziskovalne namene.
Zakaj ni vseeno, kakšen MR
uporabljamo?
Dr. Borić: Dobro je izbrati MR z večjo
močjo magnetnega polja, saj je to
zagotovilo, da bo slika boljša kot pri
napravah z močjo npr. 0,2 ali 0,5 T. To so
sicer starejše naprave, ki pa so marsikje
še v uporabi, sploh tam, kjer se ne vlaga
v tehnologijo. Poleg tega je pri izboru
mesta snemanja pomembno, da se
pregled opravi po določenih standardih.
To ne pomeni, da se bolnik samo uleže
Kaj je magnetna resonanca
Magnetna resonanca (MR) je
neinvazivna medicinska diagnostična
tehnika, s katero slikajo notranje
zgradbe telesa z namenom
odkrivanja poškodb, tumorjev in
drugih nepravilnosti. Slikanje z MR
poteka z napravami, ki delujejo z
uporabo magneta, radijskih valov in
računalnika.
Najprej je treba povedati, da je naprava lahko vrhunska, vendar če
je ne upravljajo izredno usposobljeni ljudje, potem je to slabo. Naše
osebje je visoko izobraženo, naši inženirji – če zelo dobro delajo, so
za to tudi dobro nagrajeni.
v MR, ampak je treba pregled voditi
usmerjeno glede na klinično sliko in
patologijo oz. posamezen del telesa.
Redko je MR prva diagnostična preiskava.
Poznamo različne radiološke preiskave
– ultrazvok, rentgen, računalniška
tomografija (CT), magnetna
resonanca (MR). Kakšne so razlike
med njimi ter njihove prednosti in
pomanjkljivosti?
Dr. Borić: Metode se med seboj
dopolnjujejo, včasih tudi izključujejo.
Vsaka ima svojo specifičnost in
občutljivost. Občutljivost pomeni,
koliko lahko metoda odkrije obstoj
patologije. Specifičnost pa pomeni, s
kakšno gotovostjo metoda lahko pove,
za kakšno vrsto patologije gre. Rentgen
npr. dobro prikazuje kosti, ne pa mehkih
tkiv. CT je primeren tako za diagnostiko
kosti kot mehkih tkiv, vendar je tako kot
pri rentgenu njegovo sevanje škodljivo.
Velika prednost MR je, da do zdaj niso
29
40-50
pregledov z MR na dan
opravijo v Sv. Katarini.
odkrili in dokazali škodljivega sevanja
za bolnika. MR lahko bolje pokaže tiste
dele organov, ki jih druge metode ne
prikazujejo. Dobro prikaže mehka tkiva,
žile, živce. To je metoda, ki multiplanarno
– to pomeni z različnih ravni projekcije
– prikazuje strukture delov telesa. Pri
degenerativnih boleznih magnet lahko
pokaže spremembe, še preden se
razvijejo v resne težave. Je edina metoda,
ki lahko v živo prikaže obrise in strukturo
hrustanca. MR je zdaj najbolj točna
in najbolj do zdravja prijazna metoda
diagnosticiranja. Vendar pa vsi bolniki
niso primerni za MR.
Za koga MR ni primeren?
Dr. Borić: Absolutna kontraindikacija so
bolniki s srčnim spodbujevalnikom. Če
tak bolnik pride v napravo MR, magnet
zmoti frekvenco spodbujevalnika, to pa je
smrtno nevarno. Težave povzročajo tudi
kovinski tujki v telesu, npr. implantati v
sklepih in materiali, ki se uporabljajo pri
spajanju kosti. Ti se lahko v magnetnem
polju segrejejo ali premaknejo. Relativna
kontraindikacija je tudi nosečnost - prve
tri mesece teh preiskav ne delamo, saj je
v tem času plod najbolj občutljiv.
1/3
bolnikov v Sv. Katarino prihaja
iz Slovenije, med njimi so tudi
znani športniki.
Državne bolnišnice glede na gospodarske razmere finančno mnogo
težje spremljajo razvoj dragih novih tehnologij. Naši lastniki pa se
zavedajo, da kolikor več vlagaš, toliko več lahko ponudiš. Zato smo
veliko vlagali v tehnološko opremo, pravi doc. dr. sc. Igor Borić, dr.
med., specialist radiologije, vodja bolnišnice.
Če je MR manj škodljiv in bolj zanesljiv
kot druge diagnostične metode, zakaj
potem ni prva, ampak pogosto šele
zadnja izbira pri diagnosticiranju
bolezni?
Dr. Borić: Ker je dražji kot druge metode
in manj dostopen. Ultrazvok ima že vsak
zdravstveni dom, zato se najprej poskuša
diagnosticirati s tistim, kar je najprej pri
roki.
Kdaj pa je MR vendarle boljša in prva
izbira?
Dr. Borić: Predvsem ko gre za otroke,
saj ima večina drugih metod škodljivo
rentgensko sevanje, MR pa ga nima.
Vedno, kadar gre za prikaz mehkih tkiv,
mišice, tetive, ligamentov, organov
v trebušni votlini, hrbtenice, mozga,
možganov, struktur znotraj sklepov. Pri
sklepih se razen kosti niti na rentgenu
niti s CT ne vidi ligamentov, hrustanca in
mehkih tkiv. MR pride takoj na vrsto tudi
pri večini patoloških sprememb v glavi
in hrbtenici, ki jih zdravnik prepozna po
določenih simptomih. Če gre za glavo,
lahko kaj pokaže tudi CT, ampak ne tako
natančno kot MR.
Kako poteka pregled z MR?
Dr. Borić: Običajno traja 20–30
minut. Trajanje pregleda je odvisno od
kliničnega vprašanja, kaj želimo prikazati
s pregledom, in od tega, ali pri pregledu
bolniku dajemo kontrast v žilo, da bi se
nekatere patološke spremembe bolje
videle. To je potrebno predvsem pri
vnetjih in tumorjih, tudi pri pregledu
hrustanca. Pregled je sestavljen iz več
elementov snemanj, vsak element se
snema 2–4 minute, med njimi je 30
sekund premora in vmes se lahko s
pacientom tudi pogovarjamo.
30