ŠTEVILKA 24 SEP|OKT 2015 magičnost Gibanja BREZPLAČNA ELEKTRONSKA REVIJA ZA OSEBNO IN DUHOVNO RAST DARILO ISKALCEM RESNICE Magičnost Gibanja Brezplačna elektronska revija za osebno in duhovno rast Izdajatelj: Društvo za osebno in duhovno rast Magičnost Gibanja, Kalingerjeva ulica 7, 1000 Ljubljana Urednica: Marjana Florjan Oblikovanje: Maja Radej Fotografije: arhiv Magičnost gibanja, arhiv avtorjev, internet Lektoriranje: Marjana Florjan Brezplačno naročanje in informacije: T: 040/393-060 in 051/306 846 W: www.magicnost-gibanja.si E: [email protected] Vse pravice so pridržane. VSEBINA Spoznanje 3 OTROCI NAŠI UČITELJI Hiša v gozdu 6 9 SREČANJA IN UČENJE PRI MOJSTRU IZ OZADJA ODLOČITEV 12 16 NA KONCU TUNELA JE LUČ! BOJEVNIKI LUČI 17 18 Sestavimo se s pomočjo hladne vode THE ANSWER IN YOU PAGODA 3. DEL 20 22 23 Kratek trening za moč, stabilnost in ozaveščanje 24 Spoznanje Ljudje smo občutljiva bitja. No, naš ego je občutljivo bitje, ki je za svoj obstoj pripravljeno narediti prav vse, in to v mislih, besedah in dejanjih. Večino časa se počuti ogroženega in temu primerno tudi reagira. Ali se bori z vsemi okoli sebe in dokazuje svoj prav ali pa se skrije v temno luknjo ubogega jaza in mučeništva ter od tam preži na svoje žrtve polne kvazi sočutja in usmiljenja. Vpogled v svoj ego ni lahka stvar. Če smo že dovolj zavestni, se ga v majhnih delčkih zavedamo skozi naše vsakodnevne situacije in reakcije v odnosih. To je sicer dober začetek, ampak večinoma se reakcij iz ega zavemo šele potem, ko smo že reagirali in ko so naše misli že podivjale. In ta faza lahko traja več let. Še težja stvar je njegovo obvladovanje in zavestna odločitev, da tega občutljivega dela sebe ne potrebujemo več. Ne dolgo nazaj sem prišla do točke, da tako ne mo- -3- rem več. Skoraj v vsaki situaciji sem se ujela, da vedno reagiram na isti način. Da iščem pozornost od moških, potrditev, da sem jim všeč, da jim hočem ugajati in vse ostale bolj ali manj prikrite variacije na isto temo (vloga mame, ki bo poskrbela za njih, tesne zaupnice, zveste ljubeče žene, ki svojega partnerja postavlja na piedestal, da dobi od njega, kar potrebuje, strastne ljubice, nedosegljive femme fatale …). Moj ˝ženski˝ del ega je bil tako navajen se smehlja- ti, flirtati, o-čarati, da zame drug način delovanja v moško-ženskih odnosih sploh ni obstajal. Trajalo je nekaj let, da sem to v celoti ozavestila, ampak svojih vnaprej programiranih reakcij v vsakodnevnih odnosih nisem mogla obvladovati. Vedno sem se ujela, ko je bilo že prepozno. Seveda me je potem vsakič poprijela še jeza in obsojanje sebe, kako lahko vedno znova padem na eno in isto finto. Ko so se skozi čas ta občutja nabirala, nezadovoljstvo v meni pa raslo, me je v podobni situaciji, ko se je spet ponovila stara zgodba, spreletelo, da je sedaj pa dovolj. Odločila sem se, da ne želim več delovati na tak način. In pika. Odšla sem na individualno terapijo s to namero. Ko sem pozvonila na zvonec v Krškem, mi je bilo že žal. V glavi se je oglasila mašina strahu in manjvrednosti, ki nikoli ne neha mleti: »Kaj mi je bilo tega treba, pa saj ni tako hudo, kaj bom pa potem, kako bom pa potem sploh delovala in živela, a naj se res odpovem tej moči, saj ne znam drugače …« Z globokim dihanjem in voljo sem spustila te misli in se še bolj odločena odpravila po stopnicah. Prišla sem v modro sobico, ki že zdavnaj ni več modra, in se usedla na kavč. Bila sem nervozna, po drugi strani pa sem v sebi že čutila samopomembnost: »Ne se sekirat, tudi tole bova skupaj zmogla, saj bo šlo, bova že prelisičila vse po spisku, saj bo šlo …« Na nekem nivoju sem bila povsem odločena, da se soočim s seboj, in tudi zavestna dogajanja znotraj sebe, po drugi strani pa bi se lahko tisti trenutek mirne duše označila za razcepljeno osebnost. Bono in Rina sta bila neusmiljena in nepopustljiva. Nista mi pustila ˝dihat˝, čeprav je bilo vse, kar sem lahko storila, samo dihanje. Globoko dihanje z namero raztapljanja dela svojega ega, ki se je v prvi fazi potuhnil, v trenutku ko je bil razkrit, pa planil iz mene kot zver, ki se bori za svoj obstoj. Čutila sem mravljince po celem telesu, krče v rokah in nogah, srce mi je razbijalo in ko sem šla na stranišče, nisem mogla vstati s školjke. Znotraj mene pa razbesnelo neurje, na trenutke tišina in spet grom, udari strel. Doživljanje je bilo močno, ampak spet ne tako zelo, da bi bilo to nekaj novega. Že pred tem sem doživljala dramatične čustvene izbruhe med rebirthingom ali med drugimi dihalnimi tehnikami, ampak tokrat je bilo drugače. Ko sem se zavedla, da na energijskem nivoju v sebi držim in se oklepam tega dela sebe in da ga nočem predati, ker je »moje, moje, moje!«, se mi je sprostilo. V tistem trenutku sem bila pripravljena tudi umreti tam na tistem kavču v modri sobici. Ah, kako dramatično, kako zelo samopomembno, kako zelo ego! Takrat sem se slišala in videla. Zaznala sem ogromno gmoto temne energije kot kroglo okoli sebe, ki je bila videti kot nepredušna mreža, znotraj pa je vsaka moja beseda, vsaka misel in vsako dejanje, kričalo: »Jaz! Jaz! Jaz!« Ko sem dojela globino, prepredenost in zvezanost sebe s to črno energijsko gmoto kot mojega notranjega podzavestnega ustroja ega, me je pretreslo. Težko opišem, v kakšno stanje sem takrat padla. Kot da bi to spoznanje na nekem nivoju prineslo -4- osvoboditev, istočasno pa me je pahnilo v popolno otopelost. Spoznanje se ni zgodilo v umu, ampak na energijskem nivoju, tako da nisem mogla razmišljati, povezovati ali si kakorkoli razlagati tega, kar se je zgodilo. Um se je izklopil, zavest o moči ega pa je popolnoma prevzela moje razpoloženje, ki je mejilo na depresijo. To stanje je bilo tako močno, da tudi enourni sprehod ob vodi, ki je sledil terapiji, ni pomagal. Ko sem se usedla v avto, da bi se odpeljala v Ljubljano, nisem bila pri sebi; večji del poti se ne spomnim, zavedla sem se šele, ko sem na avtocesti med Novim mestom in Trebnjem vozila 80 km/h med dvema tovornjakoma. No, za varnost je bilo poskrbljeno. V takšnem stanju sem bila več kot dva tedna, saj je energijsko spoznanje, da je velika večina mojih misli, stavkov in dejanj prežetih z energijo iskanja pozornosti in dokazovanja biti najboljša v odnosu do moških in nasploh, povsem zamajalo moje temelje. Težko sem se prebijala iz dneva v dan, opravljala obveznosti in bila aktivna v vsakodnevnih situacijah. Ker je ego popoln vojaški sistem, ki teži le k preračunavanju in učinkovitosti, se je v meni v tem času sprožila reorganizacija. Kar naenkrat sem imela gužvo v glavi. En glas je bil odkriti ego: »No, a si zdaj srečna?!« drugi prikriti ego in samocenzura, tretji je vse zanikal in ponavljal, da se nič od tega sploh ni zgodilo: »Vse bo, kot je bilo, nič se sekirat,« le četrti glasek je bil rahel šepet zavedanja, ki je ponavljal: »Ti samo dihaj, pusti vse ostalo, samo dihaj …« Od tistega torka dalje znotraj mene ves čas poteka bitka, ker nočem več delovati na star način, kako naj delujem drugače, se pa učim. Napake, polomije in nerodnosti so sestavni del mehanizma učenja. Dojemanje samo v umu tudi ne pomaga veliko, ker se zavedam, da ego zelo rad pokaže, kako se hoče spremeniti, veliko vidi, veliko se strinja in na polno trudi, samo da navzven daje vtis, kako je kooperativen in kako se želi spremeniti. Ko pa so v igri resne spremembe, vsakdo od nas napne vse sile, da se sabotira, zaustavlja proces transformacije in istočasno poustvarja notranjo pomiritev. Sledi reorganizacija cone udobja z občutkom »Uuuh, to pa je bilo!«, in spet smo na stari poti. Vsak dan se borim za zavest, da ne delujem več na star način, z manipulacijo in iskanjem energije zunaj sebe, pri drugih. Včasih mi uspe, včasih še vedno ne. Se učim in vztrajam. Natalija Pavlin -5- OT R O C I NA Š I U ČIT E L JI Odločitev za starševstvo je velika odgovornost. Pod vprašaj postavlja sposobnost obeh staršev, ali se bosta uspela povezati z otrokom in njegovimi potrebami ter opraviti svoje vloge karseda najbolje. Ali bosta v tem procesu znala razumeti sebe in drug drugega? Ali bosta sposobna vzgajati otroka zavestno in ga podpirati na njegovi edinstveni poti? Vzpostavljanje povezave in odnosa z otrokom se začne že zelo zgodaj. Vsi mi smo duhovna bitja, duše, ki smo na svojem popotovanju v iskanju izkušenj in s tem zavesti. Smo na nek način v nenehnem procesu učenja, vsak na svojem nivoju. V iskanju tistega, kar v resnici smo, v iskanju pravega Sebe. Nekatere duše so bile na Zemlji inkarnirane že mnogo življenj, obstajajo pa tudi mlajše, z manj izkušnjami iz tega sveta, nekatere duše pa so celo več časa bivale v drugih dimenzijah in drugih svetovih. Kljub temu da sama nisem imela lahkega otroštva in da izhajam iz generacije otrok, ki je bila izpostavljena vplivom patriarhata, socializma in ločitvam staršev, sem leta nazaj v enem rebirthingu zelo jasno doživela, ko sem podoživljala svoje spočetje, da je bila za moje spočetje oziroma za moje telo potrebna prav tista določena energija moje mame in očeta oziroma takrat najboljša možna kombinacija energij, ki sta jih takrat imela in ki se je ustvarila ob njuni združitvi. Rodila sem v točno določeno okolje, v določen čas, da pridem v stik z določenimi ljudmi ter izkušnjami, s pomočjo katerih bom našla svojo Pot ven iz kroga karmičnih napak. Prav tako sem takrat začela dojemati, da sta moja starša odraz tistega, kar sem jaz že prinesla s seboj iz prejšnjih življenj. Ni naključij, obstajajo vzroki in posledice, zakon privlačnosti in karme, lekcije, ki se jih mora duša naučiti, če hoče napredovati. Na nek način si izberemo drug drugega, otrok starše in starši otroka. V resnici ni nihče od nikogar, ampak si samo delimo to življenje. Otrok ni last staršev, čeprav sta ga onadva spočela in skrbela zanj. In starši niso dolžni v nedogled skrbeti za svoje otroke. Žal zaradi hudih odvisnosti, ki so posledica negativnih navezav -6- in karmičnih dolgov, prihaja prav do nasprotnega. Vsak otrok je svojevrstno in edinstveno bitje. Tako kot moramo biti z novorojenčkom zelo nežni, ljubeči in previdni, tako moramo gledati na otrokovo energijo in čustva tudi, ko je že večji. Veliko staršev, ki so se na otroka pripravljali zavestno, se posluževali meditacije za povezovanje z otrokom med nosečnostjo, znajo povedati, kako so otrokovo energijo lahko že takrat zaznali. Nekaterim je otrok v sanjah povedal celo svoje ime, ki si ga je izbral zase v tem življenju, informacije o tem, kdo je, zakaj prihaja in kakšna lekcija bo staršem. V začetnih letih otrokovega življenja ima največji vpliv na njega njegova mama. Od tega, v kakšnem čustvenem in energijskem stanju je mama, je odvisno, ali bo dojenček lahko še naprej ohranjal svojo čistost. Čistost je namreč tista, ki jo izžarevajo dojenčki in zaradi katere prejemajo obilo občudovanja in pozornosti okolice. To čistost je treba kot starš ali nekdo, ki se ukvarja z otroki, negovati, vzpodbujati, jo spoštovati in ji celo podrediti svoj ego – postati bolj potrpežljiv, ljubeč, fluiden, razumevajoč, zabaven, igriv, sproščen. Normalno je, da se nam ob otrocih prebujajo tudi negativni občutki in energija. Največkrat gre za to, da nam je marsikdaj naporno, da nam pritisnejo na jezo, na žalost, pa tudi na ubogi jaz in mučeništvo. Otroci so naši »ego killerji«. Če smo jih pripravljeni videti kot učitelje in v njih prepoznati mojstre, ki to v resnici so, lahko tudi mi zelo napredujemo. Pomagati jim tudi moramo, ko so v svojem procesu. Tega se recimo večina ljudi sploh ne zaveda, ampak takrat najbolj tolčejo po svojih otrocih. Ker jim to stanje otroka predstavlja dodatno breme. Tudi otroci predelujejo v sebi občutke, ljudi, spremembe, ki se jim dogajajo. Zato jim moramo dovoliti ta čas, ki ga potrebujejo, da nekaj predelajo. Jim izkazati podporo in razumevanje. Če si v stiku s seboj in si odprt na srčni čakri, lahko tudi dobro začutiš otro- ka. Razumeš, kaj se mu dogaja in mu pomagaš to transformirati. Velikokrat je tako, da otrok potrebuje samo malo več mamine bližine in dotikov pa je lahko takoj spet vredu. V kakšnem drugem primeru pa je treba kopati malo globlje in dojeti, kaj otrok izraža in zakaj. Mu manjka pozornosti? Ne dobi dovolj ljubezni? Ga mučijo stvari v šoli? Se išče v družbi, za katero čuti, da ne spada notri? Reagira na odnos med mamo in očetom? -7- Zavestno delo in ukvarjanje z otroki nam lahko pomaga tudi pri zdravljenju našega lastnega notranjega otroka. Stanje našega lastnega notranjega otroka je odvisno od tega, kakšen odnos so imeli starši do nas, ko smo bili majhni. Koliko energije ljubezni smo bili dejansko deležni. Manj kot je bilo svetlobe v družini, bolj je otrok poškodovan. To se potem pozna tudi v odraslem življenju pri določenih čustvenih reakcijah, nezdravih partnerskih odnosih, v odnosu do svojega telesa, hrane, sposobosti postaviti se na svoje noge. Ko odrastemo, se moramo naučiti, kako samemu sebi dati tisto, kar nam je vedno manjkalo. Zaradi pomanjkanja ljubezni v otroštvu nastanejo na predelu spolne čakre luknje, ki povzročajo nora hrepenenja po nečem zunanjem (odnosi, denar, pohlep vseh vrst). Tudi želja po otroku je pri marsikateri ženski podzavesten vzgib, da bi zapolnila svojo luknjo osamljenosti, manjvrednosti, hrepenenja, da jo bo imel nekdo resnično brezpogojno rad. V takšnih primerih se zgodi to, da se po porodu ta luknja še poveča, ženska pa se še bolj prilepi na svojega otroka in mu odžira njegovo svetlobo in moč. Nekoč mi je neka mama rekla, da je ona svoji hčerki mama, ne prijateljica. Da to ne gre. Staršem se je težko postaviti v enakovreden odnos z otroki, tj. v prijateljski odnos, ker mislijo, da jih potem otroci ne bodo več upoštevali. Pa tudi občutek večvrednosti s tem vzdržujejo. Na ta način držijo svojo trdnjavo vladanja doma, se ščitijo, otroci pa se jim potem upirajo. Kriza partnerskih in družinskih odnosov v današnjem času kaže na to, da ni dovolj zgolj zadovoljiti formi družine, ampak da je to področje, ki potrebuje nov nivo razumevanja, predvsem pa veliko zavesti in energije. Tala Bevk BONO BARŠEK, avtor knjižne uspešnice Resnice življenja in vodja skupine Magičnost gibanja vas to jesen vabi na nov cikel predavanj in delavnic o trenutnih energijskih spremembah ter kako se nanje učinkovito pripraviti. Predavanja in delavnice vodi Bono Baršek, vrstila pa se bodo po različnih krajih v Sloveniji. Njihov namen kot tudi namen skupine Magičnost gibanja je javnosti približati praktični del duhovnosti ter jo pripraviti na neizbežne spremembe ter soočanja, ki nas čakajo. KLIKNI ZA VEČ ... RESNICE ŽIVLJENJA Bono Baršek Knjiga skuša dati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja, njegovih odnosov z drugimi, njegovega zdravja in počutja ... VIVA CREATIVA Ajša Svetlin Priročnik za ustvarjalno poučevanje instrumenta. Namenjen je učiteljem, staršem pa tudi učencem kitaristom. KLIKNI ZA VEČ... KLIKNI ZA VEČ ... GAJBA KROMPIRJA Natalija Pavlin Utrinki s poti osebne rasti. »Z veliko ostrino, ki pa nikjer ne preide v prazno kritiko ali celo obsojanje, se Natalija loteva teme obnašanja, razmišljanja, delovanja same sebe – in, kar velja za njo, velja za vse, saj smo vsi narejeni po istem kalupu!« DVD OSNOVE ŠAOLINSKEGA KUNG FUJA KLIKNI ZA VEČ ... KLIKNI ZA VEČ ... -8- Hiša v gozdu Bilo je že pozno popoldne, ko se je skupina mladih prebijala skozi gozd. Na višini več kot 1200 metrov nadmorske višine, na kateri so se nahajali, je bila v tistem trenutku še vedno prijetna temperatura, okrog 20 stopinj Celzija, a noči so postajale že hladnejše. Morali bodo pohiteti in si kmalu postaviti tabor, da jih ne ujameta hlad in tema. Bili so blizu, to so vedeli. Koordinate, ki jim jih je dal znanec, so se nahajale blizu glavne ceste, pa vendar so se morali prebiti še skozi gozd po brezpotju, ki je bil zadnji del poti. Verjetno je nekoč do mesta, ki so ga iskali, obstajala steza ali celo peščena cesta; nekako so takratni prebivalci morali znositi svoje stvari sem gor, zagotovo pa je bila že takrat skrivna. Sedaj jo je že zdavnaj prekrilo rastje in prah zgodovine. -9- Da je znanec našel to razdejano, zapuščeno hišo, je bilo pravzaprav čisto naključje. Zanimale so ga redke vrste rastlin in med svojimi raziskovalnimi ekspedicijami je povsem naključno naletel nanjo. Vedel je, da jih bo utegnila zanimati, saj so bili vsi trije študentje zgodovine, pa ne samo to, bili so tudi prijatelji. Lucas in Stefanie sta bila tudi par, Camila pa njuna najboljša prijateljica. Vsi trije so bili tudi strastni avanturisti, vedno znova so iskali nova doživetja. Čeprav pa je treba na tem mestu omeniti, da je med Lucasom in Stefanie že nekaj mesecev počasi, a tiho rastla neka čudna zamolkla senca, ki jo je ona na trenutke boleče občutila, on pa si je po malem zatiskal oči pred njo. Še posebej, kadar so prišli na obisk njegovi starši, je bilo to opazno. Po vsakem njihovem obisku je bil za nekaj dni popolnoma spremenjen. A na vsa dekletova vprašanja o tem, kaj je narobe, je odgovarjal le z zanikanjem. Potem pa v kratkem postal zopet ˝stari Lucas.˝ Vendar so ta obdobja ˝čudnega obnašanja˝ po obiskih staršev počasi postajala vse daljša in včasih se je tako obnašal tudi že kar tako, ne da bi dobil kakšen obisk. Ampak to v tem trenutku nobenemu od mladih raziskovalcev ni bilo pomembno. Pomembna jim je bila le hiša in to, da jo čim prej najdejo, se utaborijo in počakajo na naslednji dan, da jo bodo lahko dodobra raziskali. Hiša naj bi bila že precej podrta, jim je povedal znanec, naravoslovec. Del strehe naj bi manjkal in tudi zidovi so bili delno porušeni, vrata in naoknice naj bi vegasto visele s tečajev in o steklu na oknih ni bilo več duha in sluha. Bila pa je še polna stvari, predal- niki v kuhinji so bili polni šare, nekaj porcelanaste posode je razbite ležalo naokoli, vegasta omara in kredenca v osrednjem prostoru sta skrivali še goro stvari, pa tudi miza, klop in nekaj stolov naj bi se še nahajalo notri. V omari je bilo tudi še nekaj oblačil in razni papirji, na steni pa slike, ki so zaprašene visele postrani. Od znotraj naj bi jo preraslo tudi že precej podrasti in skozi del porušene strehe je ven raslo visoko tanko drevo; katere vrste, znanec ni povedal. Verjetno je pozabil. Dejal je še, da takoj ko jo je videl, se je spomnil na njih. Morda pa jim pomaga pri raziskovanju zgodovine na terenu, je menil, saj naj bi hiša, po stvareh sodeč, pripadala nekomu iz Nemčije ali kakšne druge nemško govoreče dežele. Vsi so vedeli, da Stefanie strastno zanima prihod in življenje Nemcev v Argentini. Govorilo se je, da naj bi njeni plavi lasje pričali tudi o njenih koreninah, ki izvirajo nekje onkraj morja. Pa tudi druga dva sta bila vedno pripravljena na raziskovanje. V hiši naj bi bilo tudi kar nekaj knjig v nemškem jeziku, uokvirjen zapis na steni je nekaj govoril v nemščini. Bil pa naj bi tako umetelno napisan, da znanec niti črk ni mogel dobro razbrati, kakor je še cinično pripomnil, saj za umetniško izražanje ni imel ravno posluha. Umetnost mu je predstavljala povsem nepotrebno zapravljanje časa. Ampak črke so izgledale malce zavite, občasno zadebeljene, pa tudi malo nasilne; nemške skratka, jim je še pojasnil. In dodal, da je kampiranje tam gori povsem varno. On je v bližini hiše prespal tri noči v šotoru, sam, povrhu vsega pa niti miške ni slišal. Oni pa so trije in še posebej, če bodo zakurili ogenj, naj bi to odgnalo vsako divjo - 10 - žival, ki bi si sploh drznila priti v bližino. Poleg tega je blizu glavna cesta in lahko kadarkoli pohitijo po pomoč. Tudi če jih napade lisica, ki je najkrvoločnejša žival tod okoli, rana ne mora biti tako huda, da bi do prvega naselja izkrvaveli. Torej so povsem varni, jim je še zagotovil. Lucas, Stefanie in Camila so se zelo visoko pripeljali z Lucasovim starim, že malce utrujenim kombijem, ki pa se ga ne bi sramoval nihče, ki ima vsaj kanček hipijevske krvi v sebi. Z njim sta se on in Stefanie večkrat peljala na večdnevne potepe in v njem tudi pogosto prespala. Kombi je bil pravzaprav pravo avtorsko delo, saj ga je Lucas predelal tako, da je v zadnjem delu na tla položil penaste blazine in za dva je bilo za spanje več kot dovolj prostora, morda celo za tri, če bi se malo stisnili skupaj. K obvezni opremi kombija je spadal tudi majhen plinski gorilnik, nekaj posodja, plastična škatla s kavo, čajem, mlekom v prahu, sladkorjem in kakšnimi starimi poceni piškoti. Za na pot pa so si priskrbeli še pravo zalogo hrane: jajca, moko, trajno mleko, nekaj konzerv fižola, mesa, zelenjave, sadja in riža ter dobro zalogo margarine, prepečenca in marmelade ter skoraj kilogram čokolade. Lačni ne bodo. To je bilo zagotovo. Ostati so nameravali dva ali tri dni in si šotor postaviti kar zraven kombija, saj če bi deževalo, bi se lahko vsi stisnili notri. Kombi so pustili malo nižje, na poti, ki je vodila z glavne ceste v gozd, končevala pa se je na majhni jasi. V bližini je bilo tudi manjše naselje s trgovino in kavarno. Le zadnji delček poti so se odločili prehoditi peš. Lucas je na mobilnem telefonu še zadnjič preverjal koordinate njihovega položaja. Začuda je omrežje prav dobro delovalo, čeprav so bili precej odmaknjeni od večjih mest. »Tu bi morala biti, nekje tu,« je mrmral sam pri sebi. Camila pa se je odpravila na stran za bližnje večje drevo. V tistem sta oba zaslišala njeno vpitje. Tako je zavreščala, da sta mislila, da je najmanj zagledala tisto krvoločno lisico, ki jim jo je kot možno obiskovalko naznanjal že znanec. Ali še slabše, da jo je ta krvoločna lisica celo kam ugriznila. Pa se je izkazalo, da je videla celo nekaj boljšega, nekaj, kar se je zdelo, kot da bi lahko bila hiša. Stekli so v tisto smer in jo zagledali. Res je bila, točno takšna, kot jo je opisal znanec. Kup napol ruševin, notri pa veliko vse naokrog razmetane šare. Na hitro so si jo ogledali od zunaj, vendar več kot to ni šlo. Za resen preboj v notranjost bodo potrebovali kar nekaj orodja, zagotovo vsaj sekiro in mačeto. Vendar niso smeli več izgubljati časa in se pri hiši predolgo zadrževati, saj se je bližala noč in na poti nazaj bodo morali še dodatno označiti pot do sem ter si nato pri kombiju še postaviti tabor. Bili so utrujeni, a neznansko veseli. Vsa dolga pot in naporna vožnja po ovinkastih cestah se je izplačala. Še Stefanie je pozabila na drobno kljuvanje v svojem srcu. Preveč jo je zanimalo, kaj vse bo naslednji dan odkrila v hiši. Se nadaljuje ... Mia Brunej - 11 - SREČANJA IN UČENJE PRI MOJSTRU IZ OZADJA nadaljevanje članka (19. št. MG, november 2014) - 12 - V drugem letu rednega prakticiranja tehnik v skupini Magičnost gibanja sem v gozdu spoznala mojstra Franca. Pravim mu mojster iz ozadja, ker me je poučeval prek pripovedovanja zgodb o živalih, predmetih, ljudeh … Nikoli se ni javno razkril, kdo je, zato ker ni želel, da bi ga ljudje častili, se mu priklanjali …, ampak da bi ljudje prek njegovih zgodb spoznali lastno ogledalo in nekoč sami postali mojstri. V vse zgodbe je vpletel moje napake, vzorce razmišljanja, prevzeta prepričanja, nezaceljene čustvene rane … Moja naloga je bila, da zgodbe premeditiram in ozavestim, kaj me želi mojster s svojimi zgodbami naučiti. Mojstra sem srečala prvič v gozdu. Ob pozdravu se mu je njegovo levo oko zableščalo kot velik okrogel srebrn kristal. Obnemela sem ob prizoru, se ustavila in ga pozdravila. Nato je on začel pogovor. Med pogovorom mi je povedal točen naslov, kje živim in delam. To me je popolnoma presunilo. Imela sem občutek, da »vidi skozme«. Ob meni sta bila tudi Jernej in Marjana. Jernej mi je kasneje razložil, naj si poskušam zapomniti mojstrove zgodbe, ker se v njih skrivajo sporočila. Sama njegovih zgodb, prekinjenih, nepoveza- nih stavkov od začetka nisem razumela, vse mi je zvenelo pomešano brez repa in glave, vendar sem si po končanih srečanjih vse zapisala v zvezek in na to meditirala. Vsak stavek je skrival sporočilo. Tudi na primer zame popolnoma običajen stavek: »A imaš dobre podplate na čevljih?« kar je v prevodu pomenilo, da me mojster opozarja na mojo neprizemljenost. Šele sčasoma sem se naučila razvozlati sporočila. Vsa so bila povezana z mojim življenjem. Mojster me je opozarjal, s kom imam energijske vezi, ki ne temeljijo na svobodni izmenjavi energije, opozarjal me je na moje slabe navade, obnašanja, s katerimi izgubljam energijo, na maske, ki si jih nadevam. Med pogovorom mi je mojster v mislih sporočil, naj ga poslušam v notranji tišini, naj se popolnoma umirim, ker bom le tako lahko prejela znanje. Naj ga ne prekinjam med pogovorom, ampak le poslušam. In da ni važno, če v tistem trenutku kaj razumem ali ne, da bom že razumela, ko bo prišel čas za to. Njegovo sporočilo je bilo tudi, da bom od njega prejela le smernice, kaj vse bo potrebno v prihodnosti še ozavestiti, če bom želela ponovno prebuditi in okrepiti povezavo s seboj – z duhom. Poudaril je, da so njegovi napotki le smernice, nadaljnje učenje in izvajanje tehnik ter ozaveščanje v skupini ter samostojno pa bo tisto, kar bo prineslo pravi napredek. Prva leta mi ga je bilo na srečanjih težko poslušati, ker mi je njegovo svetlobno energijsko telo pritiskalo na mojo neozaveščeno temo. Kar se je kazalo na način, da me je ob pogovoru z njim vleklo v spanec. Le globlje dihanje s prepono mi je pomagalo, da sem lahko ostala med poslušanjem budna. Moje fizično telo je bilo na zunaj videti močno, moje energijsko telo pa je bilo že pri 25 letih zelo šibko. Čakre so bile odprte le minimalno. Ko sem sedaj po mnogih letih gledala svoje stare fotografije (iz prvih let dela na sebi), sem začutila, da sem bila pred desetimi leti zelo »zamegljena« in da je bilo v moji avri prisotno veliko gostih, težkih in temnih energij. Tega takrat nisem bila sposobna videti, saj je bila moja šesta čakra (notranji vid) skoraj popolnoma zaprta. Sem pa čutila depresijo in brezvoljnost. Vendar sem vztrajala v vsakodnevni disciplini izvajanja tehnik (gibalne energijske tehnike za dvig in prerazporejanje energije, tehnika za čiščenje preteklosti ...) in začela dvigovati svojo energijo. Z izboljšanjem svojega energijskega stanja sem z leti začela mojstrova sporočila čutiti tudi na energijskem čustvenem ni- - 13 - voju in ne samo v umu. Toda razumevanje sporočil je bila šele začetna faza, na kar me je sam tudi opozoril z zgodbo, ki je v prevodu pomenila: Sporočila začenjaš razumeti, vendar si še vedno berač, ki ni prebudil duha. Sčasoma sem ob poslušanju njegovih energijskih sporočil, stavkov, zgodb začenjala malo bolj razumeti, kaj sploh pomeni biti mojster. Med pogovorom me je z očmi gledal popolnoma neosebno, nikoli pomilujoče, dobrohotno … Njegove oči so bile vedno neosebne, hkrati pa so izžarevale tako moč, da sem se ga na trenutke kar zbala. Začutila sem, da je mojster človek, ki je spoznal samega sebe in ima neprekinjeno povezavo z virom. Nikoli si nisem mislila, da mi bo zastrašujoče ob sebi čutiti svobodno bitje. Počutila sem se, kot da že vse življenje živim v staji z ostalimi ovčicami in sedaj sem srečala leva. Ker se je mojster zavedal mojega strahu, je pred mano igral kot gledališki igralec različne vloge (pijanca, razuzdanca, prijaznega očka, razumevajočega dedka, norca, bolnika …) in z lahkoto je preskakoval iz vloge v vlogo. Uporabljal je tehniko zalezovanja (opisano v Castanedovih knjigah) in s temi igranimi vlogami še dodatno podkrepil svoje zgodbe in mi kazal moje ogledalo. Vendar so ves čas, medtem ko je igral, njegove oči ostale neosebne. Z zalezovanjem – igranjem vlog, pa je malo omilil moj strah, da sem ga lahko sploh poslušala, ker če bi se razkril v vsej svoji moči, bi najbrž zbežala že pri prvem srečanju. V njegovih očeh sem videla neusmiljenost do vseh svojih napak, razvad, vendar hkrati v njih ni bilo obsojanja. Name je gledal kot na dušo, ki ima priložnost, da se spozna, da prebudi duha v sebi in deluje v skladu z njim. Franc mi je večkrat kazal, kaj je mojstrska ljubezen. Bil je srčen, vendar ne na način, kot si ljudje običajno predstavljamo ljubezen, da nas bo kdo ujčkal, objemal, pomiloval, hvalil, sočustvoval z nami, bil ves čas prijazen, bodril kot očka ali mama ... Gre za brezpogojno ljubezen na mojstrski ravni. Razumel me je, ampak je točno tudi videl, s čim si ustvarjam svoje težave, bolezni, da sem za vse kreacije (prepire, probleme …) odgovorna sama. Z mano ni nikoli sočustvoval ali me pomiloval. Le z zgodbami mi je nakazal, kaj vse moram ozavestiti pri sebi, da bom lahko okrepila povezavo z duhom, kot jo je nekoč želel in krepil tudi on. Na začetku poti nisem vedela, da je za dvig zavesti potrebno ozavestiti svojo temo, čutiti in nato trans- formirati najbolj temne občutke potlačene v podzavest iz tega in prejšnjih življenj. Nisem vedela, kaj vse sem potlačila, ker sem bila čustveno preveč zaprta. Nekaj let po tem, ko je mojster zapustil zemljo, pa sem se energijsko dovolj okrepila, da sem lahko začela podoživljati občutke iz tega in prejšnjih življenj na globlji ravni. Postala sem pripravljena za soočenje z lastno temo. In občutki so včasih prav peklenski. Vendar po vsaki transformaciji negativnih, preteklih občutkov, odpuščanju sebi … postajam bolj samostojna, svetla, bolj v stiku s seboj. Tokrat ne bom opisovala zgodb (kot v prejšnjem članku), ampak bom le zapisala, na kaj vse me je mojster pred enajstimi leti opozarjal. Vsa ta opozorila so bila opozorila mojemu energijskemu čustvenemu telesu podzavesti (črnemu dvojniku), ki se ga po večini ljudje ne zavedamo, dokler ne umirimo uma, se energijsko in fizično dovolj okrepimo ter začnemo v meditaciji nameravati, da na energijskem čustvenem nivoju začutimo in transformiramo vse, kar smo »tlačili« vse življenje ali več življenj. Spodnja sporočila zvenijo preprosto – vsakemu miselno samoumevna, toda resnično razumevanje in ozdravljenje pride šele, ko se s sporočili soočimo na energijski – čustveni ravni in ne le na miselnem nivoju. Velikokrat sem namreč bila prisotna tudi, ko je Franc s svojimi zgodbami poučeval druge ljudi, in večinoma je vse opozarjal na podobne vzorce, kode … Njegove smernice za ozaveščanje (meditacijo) ter nasveti. Opozarjal je: • Na vzorec skrbništva. Da nihče ni dolžan skrbeti - 14 - za druge ljudi, da se mora vsak naučiti sprejeti odgovornost zase, za svoje bolezni, finančne in druge težave … Nič ni slabega v tem, da pomagamo drugim, vendar naj to ne bo iz krivde, skrbništva in s čustvenim prevzemanjem bremen drugih nase. • Katero koli delo v notranji tišini krepi. Zmeraj počni le eno stvar in bodi »tukaj in zdaj – v notranji tišini« ves čas, ko opravljaš določeno delo. Daj vse od sebe. Takšno delo te bo vedno okrepilo, pa četudi je morda težko fizično delo. • Na iluzije o romantični ljubezni, posesivnost, zapeljevanje v odnosih, pričakovanja od drugih in na »dam le, če ti meni daš« odnose. • Na delo za denar in ne iz spoštovanja in v dobro vseh ljudi. • Na miselne obsodbe drugih (tudi z neizrečenimi negativnimi mislimi na energijskem nivoju škoduješ sebi in drugim). • Na šibkost odločanja, šibko voljo. Da je potrebno vsakodnevno krepiti pleksus (odpirati 3. čakro – čakro volje, zavesti) in zahtevati, kar hočemo spremeniti pri sebi in vztrajati, vse dokler zadeve ne razrešimo. • Na umski in duhovni ego – da naj si nihče ne domišlja, da kaj ve, če prebere goro knjig ali naredi faks, doktorat ... Da pravo znanje in modrost prihajata iz notranje tišine. Za katero si je treba neprestano prizadevati in jo prakticirati. • Na pretekla haremska in druga razuzdana življenja in nerazrešene vezi na spolni čakri z mnogimi dušami (zapeljevanje s plesom, spolnost brez srca, razuzdano obnašanje, pijančevanje …). Vse kar si kadar koli storil, mislil …, je zapisano v tvojih Aka- ških zapisih. Potrebno je ozavestiti napake, vzorce obnašanj iz teh življenj. • Na pretekla življenja vojn in nasilja ter fanatičnih meniških življenj. • Na kuhanje. Da je potrebno kuhati z dobro voljo, ker svoje občutke oziroma svojo energijo vnašamo v hrano in z našo brezvoljno, jezno ali zamegljeno hrano »zamegljujemo« sebe in druge. • Na zmernost pri prehranjevanju. Da nobena jed ne škodi, če si zmeren. Da je potrebno zaradi krepitve imunskega sistema kdaj jesti tudi rdečo meso, popiti pri kosilu malo vina; ni pristaš nobenih diet. Da tudi ribe niso tako zdrave, če kupujemo gojene, ki so hranjene z umetno hrano. • Na pridelovanje svoje hrane (če pridelujemo hrano s srcem, bomo pridelali hrano z višjo vibracijo, ki nas bo fizično in duhovno krepila). • Na poučevanje otrok/odraslih s spoštovanjem, razumevanjem, brez avtoritete in vzvišenosti. • Na preprostost v življenju – na vseh področjih (da ne pademo v perfekcionizem). • Na nošenje mask: pridne punčke, vesele, prijazne gospodične, gospoda, igranje svetnice/-ika, veseljaka, mačo moškega, igralke, duhovneža ... Gre za to, da se s svojimi maskami tako poistovetimo, da pozabimo, KDO SMO, in jih poimenujemo z izrazom osebnost. Tako sčasoma zaradi nošenja mask popolnoma pozabimo na svoj resničen – neosebni Jaz sem, ki je svetloba sama. • Da tablete uničujejo imunski sistem. Pravil je, da jih on nikoli ne bo jedel. • Na povezavo z virom. Če smo povezani z virom – pijemo živo vodo in lahko pozdravimo vse svoje bolezni. • Na vlogo berača. Da je potrebno vklopiti bojevnikovega duha pri ukazovanju Nameri. Da je potrebno zahtevati, kar želimo doseči, ozavestiti, spremeniti pri sebi … In ko se za nekaj odločimo, vztrajajmo do razrešitve. In da naj bo tisto, kar zahtevamo, vedno le v najvišje dobro vseh. In ne kot nuna ali berač prositi mojstrov za milost. Lahko razviješ sposobnost vidca, vidiš prejšnja življenja, barve avr, bitja, lahko bereš misli, lahko razumeš in razvozlaš sporočila mojstrov, lahko razviješ kakšno genialno sposobnost, vendar si še vedno berač za energijo drugih, dokler nimaš povezave z - 15 - duhom. Kdaj veš, da si povezan z virom/duhom? Takrat, ko si poln življenja in si v vsakem trenutku dneva v stavku Jaz Hočem, Jaz Zmorem in v skladu s tem deluješ tukaj in zdaj v notranji tišini. Živeti pomeni biti Živ. Mojstrove smernice/nasvete sem ozaveščala s tehniko za čiščenje preteklosti (in še vedno jih) in začela spreminjati svoja obnašanja, navade, transformirati maske, celiti čustvene rane … In posledica ozaveščanja je sedanja globlja povezava s seboj in povišana energija (kreativnost in razvoj sposobnosti). To, kar je bil tudi mojstrov namen. Da se postavim na lastne noge in ne klečeplazim in častim druge bolj kot sebe, da spoznam boga v sebi. Zadnje mojstrovo kanalizirano sporočilo tega tedna pa je bilo: Sedaj se je delo »na sebi« šele prav začelo. Ajša Svetlin ODLOČITEV Na vsakem koraku odločaš se, tudi ko se ti zdi, da se ne. Če se ne odločiš ti, te tok odnese na tuje poti. Odgovornost za svoje odločitve moraš sprejeti, vase verjeti. Napačnih odločitev ni. So samo izkušnje in učenje, ki potekajo skozi celo življenje, da se iz njih nekaj naučiš ali pa tudi ne. Odločitev vedno v tvojih rokah je. Valeria Kraševec - 16 - »Na koncu tunela vidim luč! Pa nisem mrtva. No, en del mojega ega je umrl – temna ženska; bela pa je ostala. Opazovala sem svoj pogreb in jo pokopala. Potem sem šla skozi tunel, odklenila velika železna vrata in prišla na zeleni hribček, na katerega je svetil beli steber svetlobe. Tam me je čakal moj Višji jaz in njegova energija me je popolnoma zajela. Bila sem popolnoma mirna, v notranji tišini ter tukaj in zdaj. Samo bila sem. Vse ostalo je izginilo. Hribček je postal hrib, bil je še bolj zelen. Spodaj, pod hribom, pa se je začelo vse rušiti. Kot bi bil potres; a ta potres je rušil samo temno, sivo in umazano.« In tako se dogaja tudi z Zemljo; ločuje se od svojega temnega dela, je v procesu očiščevanja. Če si predstavljamo časovno premico od nastanka Zemlje do danes (vmes so bila različna obdobja in civilizacije), se sedaj Zemlja pomika po enaki liniji nazaj (energijsko). Prehaja v bolj čisto energijo višjih frekvenc, ker se čistijo energije nižjih frekvenc. Zemlja se energijsko pomika proti svetlobi, k energiji, v kateri je bila ustvarjena. To pa je čas, ko na Zemlji še ni bilo teme. In, kaj to pomeni zame? V tem času je moja naloga ozavestiti in predati vse, kar je še ostalo temnega v meni – energije manipulacij, obsodb, zamer, nesprejemanja, brezbrižnosti, hladu, pohlepa itd. In tako aktivirati svoj steber energije (ne pa zahtevati energijo od zunaj, izven sebe, od drugih), združiti moški in ženski del (očistiti notranji konflikt, ki se navzven kaže v nezdravih odnosih) ter ponovno aktivirati svoje srce (očistiti bolečino in se odpreti sebi ter drugim). Sneti vse maske (od ugajanja do raznih vlog, ki jih še igram), razbiti kalup prepričanj, vzorcev in pričakovanj ter se prepustiti zaupanju. NA KONCU TUNELA JE LUČ! Se zliti z energijo Višjega jaza ter mu predati vajeti svojega življenja. Začeti živeti kreativno, polno in barvito življenje onkraj začrtanih meja uma. Zaživeti na novo in se ločiti od starega. Za to pa je potrebna popolna predanost in od-ločitev za svetlobo. V teh dneh sem sanjala, da sem ločevala stare oble- - 17 - ke od novih. In točno to je potrebno narediti, ločiti umazano od čistega. Predati ego in prizemljiti energijo Višjega jaza v fizično telo. Vsak sam, za sebe in Zemljo. Iti skozi tunel. Do konca. In prižgati luč. Klara Dev BOJEVNIKI LUČI Izraz ˝bojevnik luči˝ je postala duhovna fraza, ki velikokrat vzbuja napačne predstave in pomisleke, saj je izraz zlorabljen in nerazumljen. Kdo je bojevnik luči in zakaj se imenuje bojevnik? Bojevnik luči je tisti, ki se je odločil, da bo svojo ˝nesvobodo˝ – ki jo čuti kot ujetost v čas in prostor, kjer se je rodil – spremenil, da se bo osvobodil vseh bremen, ki ga stiskajo, pa čeprav brez zagotovila, da mu bo to sploh kdaj uspelo. In vstopil v Svetlobo. Spoznal je, da se v resnici podaja v bitko (zgolj) s samim seboj, s svojimi omejitvami, slabostmi, vzorci obnašanja, ki ga delajo brezvoljnega, otopelega in nekreativnega. Zaveda se, da lahko svoje življenje vzame v svoje roke ter spremni kolo usode v smer, ki mu jo narekujeta njegova volja in namera, vendar le, če bo sledil tudi Resnici, ki je Svetloba. Orožje, ki ga pri tem uporablja, je njegova osebna moč, zavest, volja in disciplina. Posamezniku, ki stopi na duhovno oziroma bojevniško pot, se je sprva težko sprijazniti z dejstvom, da je vse, kar se je naučil, vse, kar so ga naučili, ena velika laž, da je sam poln laži, nepristen, neiskren, izgubljen v vzorcih in energiji, ki sploh ni njegova. Toda le bojevnik to spoznanje preobrazi v izziv – ker se je odločil izstopiti iz tradicij, šeg, običajev svojih prednikov, nenapisanih pravil in navad, ki so obstale v času in prostoru in zato postale mrtve. Ker ve, da ne služijo več trenutku tukaj in sedaj. Narava energije je namreč, da se nenehno spreminja, pretaka, kroži – to je življenje. Ko se ustavi, je to smrt. In človek je prav tako energija; če se premika z njenim tokom, potem živi, če pa upočasnjuje korak, se fizično, čustveno, mentalno in energijsko ustavlja, umira. Take spremembe so za vsakega človeka nujno potrebne, da se znebi balasta, ki si ga je natovoril v svo- - 18 - jem življenju, da sploh lahko pride do sebe, da izve, kdo je v resnici, kaj je njegovo resnično poslanstvo. Ker vse ostalo, ali so nam drugi povedali, drugi so nam rekli, kdo smo, drugi so nam izbrali ime, družba nam je »vsilila« poklic, podelila status, titule … Nič od tega pa nas v resnici ne definira, kdo smo v resnici. Pot bojevnika luči je samotna. Pa ne zaradi tega, ker bi se moral osamiti, temveč zaradi tega, ker mora spustiti vse, na kar se je v svojem življenju čustveno navezal, in se popolnoma opreti na samega sebe, na svoje notranje vedenje in moč. Nič več šlepanja na druge, skrivanja v zadnjih vrstah, prelaganja odgovornosti na druge. Biti navezan na kaj ali koga pomeni, da ne moreš ˝dihati˝ brez njega, kar te avtomatsko naredi ujetega, nesvobodnega. Odvezati se pomeni, da pustimo drugim svobodo, da si nikogar ne lastimo in delujemo proti njegovi svobodni volji, ne manipuliramo, čustveno ne izsiljujemo. Seveda moramo najprej zelo dobro spoznati sebe, da lahko drugim dovolimo, da so takšni, kot so, da jih sprejmemo. Če bomo celo življenje čakali, da se bodo drugi spremenili, da se nam bodo drugi opravičili, da bodo drugi poskrbeli za nas …, bomo celo življenje samo čakali, namesto da bi se samoaktivirali. Bojevnik luči se je naučil premikati meje ... in življenje mu je postalo izziv, s katerim se spopada, ne da bi bil razočaran, če mu kaj ne uspe. To je bitka s samim seboj, s svojimi strahovi in omejitvami. Iluzije je zamenjal za Resnico, ki ji je podaril svoje življenje. Njegova zavest je drugačna od kolektivne zavesti množice, saj se je naučil gledati v daljave, naučil se je hoditi s svojimi nogami, brez vseh opor, naučil se je misliti s svojo glavo in uresničevati svoje - 19 - cilje – naučil se je živeti. Nič več ga ne moti veter, ki prinaša spremembe – naučil se je živeti z njim, saj ga je ravno on zvabil na pot ter mu zašepetal sporočila iz večnosti. Bojevnik luči je nenehno potuje. Vendar ne križari po svetu, iz dežele v deželo, temveč potuje po globelih skrivnostnega samega sebe. Marjana Florjan Sestavimo se s pomočjo hladne vode Današnji čas nam ponuja že toliko ugodja, da nas redkokdaj zebe ali nam je prevroče. Posebej v hladnejših mesecih nas povsod spremlja toplota, ki je velikokrat že nad mejo optimalnega ugodja za naše psihofizično počutje. Samo pomislite, kako se počutite, ko vam je prevroče. Letošnje poletje je bilo z vročino zelo radodarno, temu primerno pa je marsikomu upadla njegova storilnost, da je različne opravke raje prestavil na nedoločen čas v prihodnost. Vse, česar je večina bila v vročih dneh zmožna, je bilo nastavljeno na minimum delovanja. Če zapademo v te lene energije, ji poleg fizičnega telesa podvržemo tudi naš um in energijo, kar posledično pomeni, da se prepuščamo brezdelju, ležernosti, neaktivnosti in lenobi. Svežino smo iskali v zavetju hladne vode, kjer smo lahko hitro začutili učinek svežine in budnosti. Ste kdaj pomislili, da bi blagodejnost hladne vode uporabljali celo leto in ne samo, ko vam je neznosno vroče? objektih, kjer se dnevno zadržujemo. Telo je konstanto pregreto in ko gremo za nekaj trenutkov na mraz, se s potnim telesom izpostavimo mrazu, s čimer lahko porušimo ravnovesje imunskega sistema. Hladna voda prežene slabo počutje in vibracije Tuširanje s hladno vodo je eno izmed najbolj zdravih in učinkovitih načinov za uravnavanje telesne temperature, krepitve imunskega sistema in duševnega zdravja. Sama sem pričela s tuširanjem s hladno vodo v zimskem času, ko sem naletela na informacije o njeni blagodejnosti. Verjetno je vaša prva misel, da je tovrstno tuširanje nezdravo, sploh v zimskem času, ko nas zebe in da lahko zbolimo. A temu ni tako. Ravno s hladno vodo krepimo svoj imunski sistem, ki je veliko bolj na udaru zaradi konstantne toplote bodisi v bivalnih in delovnih prostorih ali pa v različnih - 20 - Pogoj za tuširanje s hladno vodo je, da smo prej ogreti, torej ga ne izvajamo, če nas zebe. Idealno tuširanje je zjutraj, ko vstanemo iz tople postelje in namesto dokončnega prebujanja s kavo ali čajem skočimo pod hladen tuš. Prostor naj bo prijetno ogret knila hladna voda! Počutje lahko primerjam s popolno prizemljitvijo, zavedanjem sebe in predanosti ter odprtosti danemu trenutku. V meni ni nikakršne utrujenosti, tudi če je za mano dolg deloven in naporen dan, temveč zgolj sproščenost, zadovoljstvo in prisebnost, energija pa turbulentno skoči v nebo. Zaradi konkretnega dviga energije lahko popolnoma izgine zaspanost, zato osebam, ki težje zaspijo, priporočam tuširanje najkasneje pozno popoldan. Uresničitev namere zahteva preboj cone udobja Osebno in duhovno rast dosegamo, ko stopimo iz cone udobja oziroma povedano drugače – napredek je vedno osnovan na temelju soočanja z neugodjem, z neprijetnimi občutji. Prej ko si to priznamo, da se bomo morali za dosego nekega cilja ali namere soočiti še z našim lastnim nelagodjem in blokadami in stopimo v akcijo, prej bomo lahko cilj tudi dosegli. in brez prepiha. Sama se najraje tuširam zvečer po športni rekreaciji, izvajanju energijskih kretenj ali ostalih tehnik, in sicer tako, da se najprej tuširam s toplo vodo, da se še dodatno dobro segrejem, potem pa sledi objem hladnega tuša. To ponovim trikrat zapored, vedno pa zaključim s hladno vodo. Ko sem prvič prakticirala tako tuširanje, sem od presenečenja kar zakričala, tako močan dražljaj je bil na moje telo in občutja. Nato pa je kot v šusu prišel ogromen val energije in notranjega zadovoljstva, lahko rečem kar sreče, in spontano sem se pričela kar smejati. Kakšna depresija ali slabe misli; vse je odpla- Blagodejni učinki tuširanja s hladno vodo Pozitivni učinki hladne vode so priznani in prakticirani na različnih področjih. Japonski zen menihi že tisočletja meditirajo pod hladnim slapom, čedalje več športnikov uporablja hladno kopel za hitrejšo regeneracijo mišic, tik pred tekmo pa si polagajo na tilnik led, s čimer se notranje popolnoma zbudijo in zberejo ter se neomajno usmerijo na svoj cilj. V kolikor se boste opogumili in se odločili za tuširanje s hladno vodo, boste deležni: - 21 - • povišane notranje budnosti in osredotočenosti, • močnejše volje in predanosti v svoji nameri, • manj neodločnosti v vsakodnevnem življenju, • večje borbenosti v smislu premagovanja ubogega jaza, • večje predanosti lastnim ciljem, • aktivacije notranje moči in notranje energije, • okrepitve vzdržljivosti, volje in discipline, • prebuditve fizičnega in energijskega telesa (energijsko telo se sestavi, čakre se odprejo in zadihajo), • zaradi krčenja in sproščanja mišic, ki je posledica učinka menjanja tople in hladne vode, pride do celostnega sproščanja telesne mišične zakrčenosti, kar lahko enačimo z masažo, • izboljšanja cirkulacije, boljše prekrvavitve kože in notranjih organov, • hitrejše regeneracije mišic po vadbi in večjih fizičnih naporih, • izboljšanja razpoloženja, takojšnjega pregona črnih misli, stanj utrujenosti, morebitne depresije in brezvoljnosti, • krepitve moči imunskega sistema, • zvišanja hitrosti metabolizma, izloča se več strupov iz telesa in porablja več kalorij, • boljšega dihanja; naraven odziv na hladno vodo je lahko hiperventilacija, kar se da z zavestnim mirnim in globokim dihanjem popolnoma uravnovesiti in obvladati. Ravno zaradi dihanja je lahko tuširanje izrazito meditativno. • preseganja svojih omejitev pri zapuščanju cone udobja. Erika Žlogar THE ANSWER IN YOU Find your answer in you. It lies deep in your Heart, deep in your Soul. It is called The Inner Voice, it is called The Inner Strength. Whatever you call it, it’s in you. You are The Power, you are The Strength, you are The Answer itself. You are the darkness, the sorrow and pain. You are the Light that makes them disappear. You can be traveler or you can never leave your home. But the answers you need you will all find in you. Have a search into your heart, into the heart that never lies. When you feel helpless turn into your heart. Leave it open, you’ll find a way out. Believe in your heart the answer it gives. There is always an answer you can be sure. If you have a question find your answer in you. Erika Kralj - 22 - PAGODA Črni lisjak in njegova tovariša so začeli izgubljati bitko za prevlado. V paniki in strahu so še zadnjič udarili z vso silovitostjo, a je bil njihov napad odbit; razmetalo jih je po skalah. Z zadnjimi močmi so se pobrali in odleteli z gorovja. Zapustili so bitko, ker so vedeli, da so izgubili. Sedmerica ni poletela za njimi, ker so šli najprej nad preostanek vojske, ki je bila popolnoma zdesetkana. Ko je vojska videla sedmerico in Hanumana v sijaju luči, je med njimi nastala totalna panika. Ko pa so videli še, da z njimi ni več Črnega lisjaka in njegovih dveh tovarišev, se jih lotil totalen obup, tako da so odvrgli orožje in začeli bežati z gore v dolino. To je bil paničen, brezglavi beg, tako da jih je med potjo veliko omahnilo v globine. Sedmerica in Hanuman so se nato zbrali na posvetu, kako bodo ravnali glede ubežnikov: Hanuman se je vrnil v svoje domovanje na goro Nesmrtnikov, sedmerica pa se je podala na lov za ubežniki. Vodstvo črne združbe je medtem uspelo priti do svoje trdnjave na Severu Kitajske, kamor so se skrili. Lovci na ubežnike so jih kmalu izsledili. V času bitke 3. DEL na gori so se bitke odvijale tudi po celotni Kitajski; kitajsko ljudstvo se je namreč odločno uprlo črni vladavini in premagalo njihovo vojsko. Kitajska se je tako končno osvobodila vladavine peklenske horde. Ubežniki v trdnjavi so vedeli, da so jim šteti dnevi, kljub temu so v svoji temi kovali še zadnje načrte, kako bodo obvladali položaj in izpeljali zadnji spopad. Sedmerica je medtem časom priletela do trdnjave, ki je na zunaj delovala kot popolnoma zapuščena. Vedeli so, da je to le past. Vstopili so v trdnjavo, in nikjer ničesar, le smrtna tišina. Stopijo naprej in pridejo pred osrednji prostor trdnjave. Previdno vstopijo. Notri je bilo zelo temačno in srhljivo. Napetost se je stopnjevala, ker so začutili prisotnost nečesa zlega. Naenkrat zaslišijo sik, ko iz vseh strani planejo nad njih sence z rdečimi očmi in jih obkolijo. Vnel se je hud boj. Kljub temu da so bile sence oborožene z meči, so padale naokoli kot pokošene in se razblinjale v nič. Bilo jih je našteto, tako da so bili bojevniki polno zaposleni, a pri tem zelo uspešni. Popadale so še zadnje sence in nato so bojevniki - 23 - napredovali po zgradbi naprej. To je bila prva zaseda. Črno vodstvo se je zavedalo, da je soočenje z bojevniki neizbežno, zato so se pripravili na boj do zadnjega diha. Sedmerica stopa previdno naprej, preišče vsak kotiček, a ne najde ničesar. Črni lisjak in tovariša, skriti v kletnih prostorih, se oklepajo upanja, da jih ne odkrijejo. Zaprti so s skrivnim prehodom. Bojevniki raziskujejo dalje, a še vedno ne najdejo ničesar, nakar Zlati zmaj zagleda na steni lobanjo in jo prime. V tistem se pred njimi odpre skrivni vhod, s stopnicami, ki so vodile v kletne prostore. Naredijo si bakle in se zelo previdno spustijo v podzemlje, pričakujoč mnogih pasti. Stopajo previdno, ko iznenada zašvistijo goreče puščice, usmerjene naravnost v njih. Bojevnica Beli lotos takoj nastavi nebeški ščit, ki zaščiti skupino pred najhujšim. Nato gredo počasi naprej in naenkrat ... Se nadaljuje … Jernej Deželak ZA KRATEK TRENING KLIKNI TU - 24 - NAPOVEDNIK DOGODKOV MAGIČNOST GIBANJA SERIJA DVD-JEV MAGIČNOST GIBANJA Z ENERGIJSKIMI IN MEDITACIJSKIMI TEHNIKAMI SAMOZDRAVLJENJA: Delavnice, vadbe in terapije Društva Magičnost gibanja potekajo v vseh večjih krajih po Sloveniji: 1. T ehnike za odpiranje korenske čakre in prizemljevanje energije 2. Tehnike za čiščenje spolne čakre 3. Tehnike za krepitev volje in zavedanja 4. Tehnike za odpiranje srčne čakre Delavnice Magičnost gibanja, Vadbe energijskih in meditacijskih tehnik, Vadbe energijskih kretenj, Kung fu treningi, Individualne terapije (zdravljenje), Magična moč žensk, Energijsko-kondicijski treningi ter energijski pohodi, Delavnica Prebujanje energije in zavesti, Energijske delavnice za mamice Urnik delavnic, kontakte in druge podrobnosti najdete na spletni strani društva: www.magicnost-gibanja.si. KLIKNI ZA VEČ ... Za vse informacije se lahko obrnete na kateregakoli posameznika – učitelja energijskih veščin iz naše skupine po Sloveniji. OGLEJTE SI NAŠ NOVI PREDSTAVITVENI VIDEO DVD-JEV MAGIČNOST GIBANJA KLIKNI ZA VEČ... www.magicnost-gibanja.si KLIKNI ZA VEČ... Spletna stran Skupine Magičnost gibanja, kjer boste našli zanimive dodatne vsebine, od poglobljenih člankov do informacij o delavnicah, vadbah, terapijah, brezplačnih predavanjih itd. KANAL MAGIČNOST GIBANJA KLIKNI ZA VEČ... KLIKNI ZA VEČ... - 25 -
© Copyright 2024