Analiza zaposljivosti in kompetenc
diplomantov študijskega programa
Matematika
Povzetek raziskave marec-april 2015
Raziskavo in poročilo sta pripravila:
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja
človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost,
konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.
Analiza zaposljivosti in kompetenc diplomantov študijskega programa Matematika
POVZETEK
Univerza na Primorskem, kot tudi njene članice, stalno stremijo k izboljšavam študijskih
programov, s primarnim namenom zagotavljanja ustreznih kadrov na trgu dela v Sloveniji
(lahko tudi širše) in hkrati izboljšanja zaposljivosti diplomantov te Univerze.
Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na
Primorskem (UP FAMNIT) so se v okviru projekta »Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti
delovanja UP« odločili za izdelavo analizo zaposljivosti in iskanih kompetenc matematikov.
Iztočnica za pripravo raziskave je bila teza, podana na konferenci skupine podjetij CFR
Executive Search v San Diegu, novembra 2015, da bo trg dela v Ameriki šele čez 13 let lahko
ponudil toliko diplomatov programov STEM (Science, Technology, Engineering and
Mathematics), kot jih gospodarstvo potrebuje. Do takrat se (bo) pojavljalo pomanjkanje teh
profilov, med katerimi matematiki predstavljajo pomemben del.
Kako pa je s tem področjem pri nas? V tem trenutku se kaže, da je v gospodarstvu ta profil
najbolj aktualen v finančni in zavarovalniški dejavnosti, kjer se matematiki splošne smeri ter
smeri ekonomija in finance, največkrat zaposlujejo na mesto aktuarja, analitika in v IT-ju
(programer, informatik). Podjetja zaposlujejo dva in več matematikov, pozitivno pa
ocenjujejo tudi zaposlovanje v prihodnosti - na podobna delovna mesta in/ali na druga, kjer
matematiki do sedaj pri njih še niso bili zaposleni. Med anketiranimi podjetji se kaže tudi
relativno visok interes za matematike med podjetji iz dejavnosti, kjer od 2010 naprej še niso
zaposlili matematikov: najvišji interes izražajo v informacijski in komunikacijski dejavnosti,
sledita predelovalna / proizvodnja dejavnost in strokovna, znanstvena ali tehnična dejavnost.
V prvi je zaznati nekoliko večji interes po matematikih na delovnem mestu razvojnika, v drugi
po matematikih v IT-ju (programer, informatik), v tretji pa na delovnem mestu analitika. Je
pa ta interes potrebno jemati z določeno mero previdnosti, ker kljub temu, da vedo za katera
delovna mesta bi jim bil profil zanimiv, večina še ne ve, koliko jih bodo res zaposlili.
Pri tem, kako aktualni bodo matematiki za zaposlitev, so zagotovo pomembne njihove
kompetence (sposobnosti, veščine, znanja, vrednote,…). Z vidika trenutnih zaposlitev jim
najbolj manjkata sposobnost za timsko delo (splošna kompetenca) in sposobnost
modeliranja (specifična kompetenca). Z vidika zaposlitev v drugih dejavnosti pa se poleg
slednje od teh profilov pričakuje tudi kompetence s področja poznavanja in razumevanja
tržne logike in ekonomike ter znanje sintetiziranja ter vodenja projektov. Potencial se
zagotovo kaže tudi v razvijanju voditeljskih kompetenc (»leadership«), saj je raziskava
pokazala, da nekatera podjetja matematika že oz. bi ga zaposlila tudi na delovnih mestih,
kjer gre za vodenje ljudi v različnih oddelkih ali celo vodenje podjetja.
1
Analiza zaposljivosti in kompetenc diplomantov študijskega programa Matematika
GLAVNE UGOTOVITVE

Matematike zaposlujejo predvsem srednja (vsaj enega je zaposlilo 16 %) in velika
podjetja (18 %), ki so sodelovala v raziskavi. Mikro in majhna podjetja jih ne zaposlujejo,
ker menijo, da je njihovo podjetje za ta profil premajhno. V osnovi pa je glavni razlog za
nezaposlovanje matematikov dejavnost podjetja, velika podjetja pravijo še, da
potrebujejo druge profile kadra.
Op. Na trguje je tudi opaziti rastoč segment startup podjetij, ki zaposlujejo matematike oz. jih
ustanavljajo matematiki sami. Ta podjetja v raziskavo niso bila zajeta, so pa prav ta podjetja
tista, v katerih je potreba po obvladovanju kombinacije temeljnih strokovnih kompetenc s
področja matematike tesno povezana s potrebo po »mehkih« kompetencah s področja vodenja in
komuniciranja ter s kompetencami s področja ekonomike in ekonomije. Startupi so torej
pomembna zaposlitvena priložnost, a večinoma vezana na hrbtenico, ki jo sestavljajo inštituti,
razvojne organizacije in velika mednarodna podjetja. (Vir: Neformalni razgovori s temi podjetji)

Matematike zaposlujejo predvsem podjetja iz finančne in zavarovalne dejavnosti.
Zaposlila so podobno število splošnih matematikov kot matematikov smeri ekonomija in
finance, kar kaže, da smer zaenkrat ni bistveno vplivala na možnost zaposlitve.

Podjetja, ki so zaposlila matematika po letu 2010, so ga zaposlila na mesto aktuarja,
analitika in tudi vodstveni položaj (direktor, direktor službe). Kot glavno prednost profila
navajajo analitično razmišljanje, pogrešajo pa širše znanje ekonomije in financ, tudi
komunikacijske sposobnosti. Med splošnimi kompetencami je podjetjem najbolj
pomembno 'analitično razmišljanje', za katerega menijo, da je dobro razvito pri njihovih
zaposlenih (povprečna ocena 4,51). Slabše ocenjujejo razvitost komunikacijskih in
vodstvenih sposobnosti, ki so zanje tudi relativno manj pomembne. Potrebno je izboljšati
'sposobnost dela v timu', saj je ta kompetenca za sodelujoča podjetja nadpovprečno
pomembna, hkrati pa dosega podpovprečno oceno razvitosti.
Slika 1: Splošne kompetence matematikov
matematik zanimiv za
podjetje (N=36)
zaposlili matematika po 2010
(N=17)
razvitost
pomembnost
pomembnost
Analitično razmišljanje
4,5
69%
61%
Argumentiranje s pomočjo dejstev in izračunov
4,2
63%
39%
Podajanje možnih rešitev na osnovi razumevanja povezave vzrok – posledica
4,0
56%
56%
Logično razmišljanje, sposobnost deduciranja povsem novih zaključkov
4,4
50%
56%
Občutek za številke, interpretacija številčnega pojava za realno življenje
4,4
44%
53%
Sposobnost dela v timu
3,3
44%
36%
Sposobnost uporabe moderne informacijske tehnologije pri delu in predstavitvah
4,2
44%
39%
Sintetiziranje – sposobnost ustvarjanja zaključkov iz več parcialnih informacij
4,1
31%
53%
Sposobnost abstraktnega razmišljanja, brez konkretnih podatkov, omejitev
3,9
25%
22%
Sposobnost vodenja projektov
3,1
19%
36%
Natančnost v strokovnem izražanju, pri pisni in govorni komunikaciji
3,9
6%
3%
Sposobnost vodenja ljudi
2,7
6%
8%
Sposobnost prepričljivega in suverenega nastopa
2,9
0%
11%
1
Lestvica od 1 (nerazvita) do 5 (odlično razvita).
2
Analiza zaposljivosti in kompetenc diplomantov študijskega programa Matematika

Tudi podjetja, ki jim je profil matematika zanimiv, razvrščajo splošne kompetence
podobno. Nekoliko manj se jim zdi pomembno le 'argumentiranje s pomočjo dejstev in
izračunov', bolj pa 'sintetiziranje – sposobnost ustvarjanja zaključkov iz več parcialnih
informacij' in 'sposobnost vodenja projektov'. Matematike bi ta podjetja zaposlila na
delovno mesto v IT (predvsem podjetja iz predelovalne / proizvodne dejavnosti), kot
analitika (predvsem podjetja iz strokovnih, znanstvenih ali tehničnih dejavnosti) ali kot
razvojnika (predvsem podjetja iz informacijske in komunikacijske dejavnosti). Sicer pa
podobno kot podjetja, ki so že zaposlila matematika, tudi ti izpostavljajo med prednostmi
profila logično in analitično razmišljanje.

Večje razlike v mnenju podjetij, ki so zaposlila matematika, in podjetij, ki vidijo v njem
potencial za zaposlitev, se kažejo pri pomembnosti specifičnih kompetenc. Podjetja, ki so
zaposlila matematika, pričakujejo 'sposobnost uporabiti pravo matematično
kompetenco' in 'znanje verjetnostnega računa in statistično stohastičnih metod',
medtem ko je drugi skupini podjetij bolj pomembna 'sposobnost iskanja novih informacij
in njihovo umeščanje v stroko in predmet dela' (61 %). Potrebno pa je izboljšati
'sposobnost modeliranja', saj je ta specifična kompetenca za sodelujoča podjetja
nadpovprečno pomembna, hkrati pa dosega podpovprečno oceno razvitosti.
Slika 2: Specifične kompetence matematikov
matematik zanimiv za
podjetje (N=36)
zaposlili matematika po 2010
(N=17)
razvitost
pomembnost
pomembnost
Sposobnost uporabiti pravo matematično kompetenco
4,3
64%
42%
Znanje verjetnostnega računa in statistično stohastičnih metod
4,2
57%
28%
Sposobnost poglabljanja lastnega znanja na strokovnem področju
4,1
43%
19%
Sposobnost modeliranja
3,8
43%
47%
Znanje pravilnega matematičnega zapisa pojava
4,4
36%
8%
Sposobnost razvoja in zapisa algoritma za proučevani pojav
4,0
36%
33%
Poznavanje mikroekonomskih pojmov in občutek za poslovanje podjetja
3,1
36%
47%
Sposobnost razložiti matematični koncept, ki se skriva za proučevanim pojavom
3,6
21%
36%
Sposobnost iskanja novih informacij in njihovo umeščanje v stroko in predmet dela
3,7
21%
61%
Poznavanje makroek. trendov in njihovo vključevanje v strokovna razmišljanja
3,2
21%
36%

Podjetja fakultetam svetujejo, da naj matematiki osvojijo praktično znanje, se
izobražujejo tudi na področju ekonomije, gospodarstva, IT ter krepijo komunikacijske
sposobnosti in različne načine razmišljanja.
3
Analiza zaposljivosti in kompetenc diplomantov študijskega programa Matematika
ZAKLJUČEK
'Aktuar je letos najboljši poklic, najslabši pa časopisni novinar, je pokazala raziskava portala
CareerCast. Pri nas ni dosti drugače, do najboljšega poklica pa vas bo pripeljala kombinacija
tehničnih in ekonomskih znanj.' (vir: Finance, 16.4.2015)
Raziskava je pokazala, da se tudi v Sloveniji kaže pozitiven trend v ugledu oz. splošni
zaposljivosti in potrebah po matematikih. To se ujema s splošnim trendom, da podjetja v
veliko večji meri povprašujejo po kadrih tehničnih, kot družboslovnih strok. Zanimivo pa je,
da pri tehničnih profilih, kamor uvrščamo tudi matematike, pri zaposlovanju štejejo poleg
strokovnih kompetenc tudi 'mehke' kompetence. Pri tem so mišljene kompetence timskega
dela, komunikacije in vodenja ljudi, ki pa jih sicer fakultete ne postavljajo v ospredje.
Kot glavni zaključek lahko povzemamo pozitivno ugotovitev raziskave, da podjetja, ki že
zaposlujejo matematike, nameravajo ta profil v prihodnje še zaposlovati tako kot do sedaj, iz
čemer lahko sklepamo, da ta podjetja menijo, da je profil široko zaposljiv. Velja pa opozorilo,
da bo (povečano) povpraševanje po matematikih pretežno obsegalo delovna mesta, ki jih
tradicionalno že zasedajo, ker se bo obseg poslovanja podjetij povečeval oz. se bo
povečevalo število teh delovnih mest v podjetjih. Neizkoriščen potencial se kaže v
pridobivanju praktičnih znanj, za diplomante matematike, ko si pridobijo nekaj let delovnih
izkušenj, pa se le-ta skriva tudi na drugih delovnih mestih, kjer pa so potrebne še vodstvene
veščine oz. druga interdisciplinarna komplementarna znanja in veščine ter sposobnosti.
4
Analiza zaposljivosti in kompetenc diplomantov študijskega programa Matematika
Priloga: OSNOVNE INFORMACIJE O RAZISKAVI
Raziskava je potekala med 20. marcem in 1. aprilom 2015, izvedena pa je bila s spletnim
anketiranjem, ki je potekalo anonimno. K sodelovanju v raziskavi so bila povabljena podjetja,
ki so bila zajeta v priložnosti vzorec 850 podjetij, ki je temeljil na adremi podjetja Trescon.
V raziskavi je sodelovalo 150 podjetij. Natančneje vzorec prikazujeta Tabela 1 in Tabela 2.
Tabela 1: Struktura podjetij glede na število zaposlenih in dejavnost ter delovno mesto anketiranca
Število
Delež
1 do 50
67
47%
51 do 250
31
22%
251 in več
44
31%
2
1%
Predelovalna / proizvodnja dejavnost
37
25%
Strokovna, znanstvena ali tehnična dejavnost
37
25%
Trgovina
18
12%
Informacijska in komunikacijska dejavnost
15
10%
Finančna in zavarovalniška dejavnost
13
9%
3
2%
Število zaposlenih v podjetju
Brez odgovora
Glavna dejavnost podjetja
Promet in skladiščenje / logistika
Druga
10
7%
Brez odgovora
17
11%
Direktor podjetja
53
35%
Direktor / vodja kadrovske službe
31
21%
Zaposlen v kadrovski službi
27
18%
Drugo
16
11%
Brez odgovora
23
15%
Delovno mesto osebe, ki je odgovorila na raziskavo
Tabela 2: Struktura podjetij glede na izdelan kompetenčni model in ocenjevanje kompetenc
Število
Delež
Da
75
52%
Formalno ne, vedo pa, katere kompetence mora oseba na delovnem mestu imeti
56
39%
Ne
13
9%
1
1%
8
6%
Da, z rednimi letnimi razgovori
62
43%
Da, vendar nesistematično, s pogovorom vodje in zaposlenega (1:1)
31
22%
Ne, merimo le njihov končni rezultat / učinek
18
13%
Ne, kompetenc zaposlenih ne ocenjujemo
21
15%
4
3%
Izdelan kompetenčni model
Ne ve
Ocenjevanje kompetenc zaposlenih
Da, z metodo 360°
Ne ve
5