UČENJE ZA ŽIVLJENJE – ODGOVORNOST POSAMEZNIKA IN VLOGA DRŽAVE Franc Pristovšek direktor Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Povzetek Vseživljenjsko izobraževanje je odgovornost vsakega posameznika. Sklad skozi štipendije in druge programe mlade že v času izobraževanja spodbuja k osvajanju dodatnih znanj in s tem razvija kulturo učenja tudi izven učilnic in predavalnic ter zavedanje, da se učenje ne zaključi s podelitvijo spričeval. Sklad z različnimi programi podpira tako aktiven stik mladih in delodajalcev že v času izobraževanja kot tudi razvoj zaposlenih. Na predstavitvi boste lahko izvedeli več o programih sklada in kakšne prednosti lahko prinesejo vam. LIFELONG LEARNING – THE RESPONSIBILITY OF AN INDIVIDUAL AND THE ROLE OF THE STATE Abstract Lifelong learning is the responsibility of each individual. Through scholarships and other programmes, the Fund encourages young people to obtain additional knowledge while they are still included in the educational system, and therefore also develop a learning culture outside the classrooms and raises awareness that learning does not stop with graduation. The Fund has various programmes to promote an active contact between the youth and employers already during the phase of education, as well as the development of employees. At the presentation, you will learn more about the programmes of the Fund and how you can benefit from them. 1. Učenje mladih izven učilnic Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije svoj namen uresničuje z izvajanjem štipendijske politike in dodeljevanjem sredstev za vlaganje v ljudi za večjo zaposljivost, konkurenčnost, prenos znanja in povezovanje izobraževalnega sistema s potrebami trga dela. Vsi verjetno vemo, da se vrednote razvijajo v mladosti, v času, ko se večina mladih izobražuje. Zato je pomembno, da se mladi ne učijo samo v učilnicah in predavalnicah ampak tudi izven njih. Treba jih je spodbujati, da se udejstvujejo čim več izven-šolskih aktivnosti, saj bodo tako formalno znanje na različne načine nadgrajevali in razvijali zavedanje o pomenu učenja in predvsem potrebe, da se res učimo celo življenje. Pri Zoisovih štipendijah se je z novim zakonom o štipendiranju spremenil poudarek iz učnega uspeha na izjemne dosežke. Tako je štipendija na voljo tistim, ki iščejo dodatna znanja in izkušnje, in ki te tudi uporabijo ter pokažejo nekaj več – pri raziskovanju, projektih, na tekmovanjih in podobno. Želimo si namreč, da ti mladi svoj potencial razvijajo tako v učilnicah in predavalnicah kot izven njih. Dodatno znanje in kompetence, ki jih s tem razvijajo – iniciativnost, samostojnost, kreativnost, sposobnost tako samostojnega kot skupinskega dela, zavedanje pomena znanja in prenosa znanj ter vseživljenjskega učenja so le nekatere, ki jih ti mladi osvojijo za celo življenje. Tudi obvezna praksa pri kadrovskem štipenditorju, srednješolcu (in inovativno tudi osnovnošolcu) pomembno prispeva k medgeneracijskemu sodelovanju in učenju, saj ima v času prakse dijak ali študent mentorja – izkušenega zaposlenega. Tako štipendist kot mentor si znanja med seboj izmenjujeta in se učita drug od drugega – izkušnje in znanja mentorja so neprecenljiva in prispevajo k temu, da se mladi zavedo, da se učenje ne konča z zaključnim spričevalom. Hkrati pa štipendist lahko v podjetje prinese nova, sveža spoznanja in drugačen pogled na določene izzive, s katerimi se podjetje srečuje. Gre torej za procese medgeneracijskega učenja, ki pa jih je treba ustrezno načrtovati in izvajati. Tudi programi mednarodne mobilnosti pomembno prispevajo k temu, da se mladi začnejo učiti izven učilnic. Z bivanjem v tujini so namreč dijaki in študenti izpostavljeni popolnoma novemu okolju, novi kulturi, jeziku in podobno. Učijo se praktično na vsakem koraku – tudi tako preprostih stvari kot kako deluje javni prevoz. V tem času aktivno iščejo in pridobivajo znanje in informacije v veliko večji meri kot doma in tako postajajo veliko bolj samostojni in iniciativni, saj so se prisiljeni postaviti na svoje noge. Profesorica Brimm iz ugledne poslovne šole INSEAD je v svojih raziskavah ugotovila, da bi podjetja morala zaposlovati t.i. globalne kozmopolitane, saj gre za osebe, ki zaradi bivanja v tujini razvijejo nekatere lastnosti v večji meri kot drugi – zanje so spremembe nekaj običajnega, zanašajo se na kreativno razmišljanje, hitro se učijo in sprejemajo nove načine mišljenja. Tudi v tem primeru pa je za zagotavljanje najboljšega učinka mednarodne izkušnje potreba ustrezna podpora – pa ne le finančna, ampak tudi podpora pri pripravi na mobilnost, v času mobilnosti in po njenem zaključku. To so le nekatere izmed možnosti in priložnosti, ki jih Slovenija nudi mladim, vendar pa je ne nazadnje odgovornost posameznika, da ponujene priložnosti tudi čim bolje izkoristi. Tudi drugi programi prispevajo k temu, da mladi običajno učenje v učilnicah zamenjajo za drugačna pridobivanja znanj. Poklicni in strokovni srednješolski in višješolski programi vključujejo prakso v obvezen del formalnega izobraževanja. Da bi se mladi med prakso čim več naučili, pa je treba poskrbeti tako za ustreznost same vsebine programa prakse kot tudi za ustreznega mentorja, ki se v zadostni meri posveti dijakom in študentom. Z ustreznimi podpornimi programi delodajalcem lahko pomagamo, da se lažje odločajo za nudenje možnosti praktičnega usposabljanja z delom. Tako usposabljanje pa podobno kot praksa pri kadrovskem štipenditorju pomembno prispeva k razumevanju in prenosu znanj med generacijami. Razvojni projekti PKP so konkretni izzivi gospodarstva, na katere iščejo študenti odgovore s pomočjo mentorja iz fakultete in iz gospodarstva. Interdisciplinarno in kreativno razmišljanje, iskanje, analiza in presoja informacij in podatkov ter priprava in predstavitev rešitev so le nekatere od nalog, s katerimi se srečujejo. Pridobljene izkušnje in znanja bodo sodelujočim študentom v pomoč tako pri študiju kot kasneje, ko bodo že na trgu dela. Zagotovo bodo vanj vstopili bolj pripravljeni na reševanje izzivov ter iskanje in uporabo novih znanj. 2. Karierna orientacija Seveda pa učenja ni konec s spričevalom ali diplomo. Del programov je namreč namenjen tudi zaposlenim tekom njihove karierne poti. V programu mentorstva za mlade je poudarek na medgeneracijskem prenosu znanja od starejših na mlajše zaposlene in na ustreznem usposabljanju izkušenejših mentorjev, da bodo na mlade novozaposlene uspešno prenesli znanje in izkušnje. Tako se učijo oboji – starejši in mlajši. V okviru kompetenčnih centrov je poudarek na partnerstvih podjetij v okviru posamezne gospodarske panoge z namenom, da se zviša usposobljenost zaposlenih ter poveča konkurenčnost zaposlenih, podjetij in panoge na trgu. Zagotovo so posebna znanja v eni industriji drugačna od posebnih znanj v drugi – naj gre za steklarstvo, papirništvo ali kaj tretjega. Priprava modela kompetenc za zaposlene v posamezni panogi omogoča ustrezno načrtovanje in izvedbo izobraževanj in usposabljanj zaposlenih ne le ob prvi zaposlitvi, ampak skozi celotno kariero. In če je karierna orientacija sedaj že kar pogosta v času izobraževanja, pa o njej kasneje, ko smo zaposleni, slišimo malo ali sploh nič. Pa vendar gre za pomemben element načrtovanja osebnega in kariernega razvoja ter za usmerjeno iskanje potrebnih znanj in izkušenj, da lahko zaposleni ves čas ostane aktiven in konkurenčen. To so le nekateri od programov sklada, s katerimi Slovenija nudi posameznikom in podjetjem podporo pri zagotavljanju vseživljenjskega učenja. Programi se financirajo tako iz proračunskih virov kot iz evropskih sredstev. Od leta 2002 je sklad za štipendije namenil preko 170 mio EUR, za ostale programe pa od leta 2008 dalje preko 55 mio EUR, 65 do konca leta 2015. Želimo si, da bomo lahko tudi v prihodnje dijakom, študentom, zaposlenim in drugim ponudili različne priložnosti. 3. Zaključek Zgodba pa se tu ne konča. Slovenijo čaka drastično povečan delež starejše populacije in upokojenih posameznikov. Tu se mora gospodarstvo, delovna sila oz. ljudje, ter izobraževanje bolje povezati in sodelovati. Potrebujemo razvojne, preverjene in ciljno usmerjene programe, ki bodo prispevali k aktivnem delovanju starejših, obnavljanju njihovih kompetenc za delo, spodbujati razvoj novih, prilagajanju novim zahtevam, razvoju mentorstva. Naši programi so namenjeni razvoju kompetenc in ne podeljevanju subvencij. Ne učimo kako se piše CV, ampak omogočamo razvoj kompetenc in izkušenj za življenjski in poslovni uspeh. Z našimi programi posamezniki tako dodajajo ključne alineje v svoje življenjepis in pridobivajo samozavest, energijo, ambicijo in »iskrice v očeh«. Kar je tisto, kar pri svojih sodelavcih delodajalci iščejo. Upamo, da bodo našo razvojno vizijo delili tudi tisti, ki bodo delili sredstva. Več informacij o programih sklada lahko najdete na naši spletni strani.