TRAVNIŠKI
SADOVNJAKI
...ZAPELJUJEJO…
TRAVNIŠKI SADOVNJAKI
Ste vedeli?
-čebele oprašijo 80% sadja, vendar v glavnem cvetove na obodnih vejah; zato je zelo
pomembno, da v sadovnjak privabimo tudi druge žuželke. Medonosna čebela ima do
3000 obiskov cvetov dnevno, čmrlji do 5600, solitarne čebele pa kar do 8800!
Obstaja več kot tisoč vrst jabolk, kajti jabolko je najvažnejši in najbolj pogost drevesni
sadež.
…da se je sadjarstvo v Sloveniji najprej pojavilo na Primorskem, kamor so Rimljani
razširili oljko, mandljevec, breskve in marelice, fige.
Skoraj tretjina vseh jabolk pri nas se še vedno pridela v travniških sadovnjakih ( v glavnem za domačo porabo), slovenska jabolka pa so bila cenjena že na dvoru Marije Terezije.
Gozdne sadne sorte – brek, mokovec, dren, jerebika, skorš, >>> sadnemu vinu ali jabolčniku spodbudi bistrenje, izboljša okus in obstojnost.
2
PASTIRICA
Lenčka še mlada ovce je pasla,
blizu sosedova detelj je rasla,
trudne, zaspane so njene oči,
čreda v sosedovo detelj hiti.
Mimo pa prišel sosed je mladi,
Lenčko zbudi in tako ji pravi:
»Ti si popasla vso detelj mojo,
jaz pa ti vzamem vso čredo zato!«
Kaj pa potem je Lenčka storila,
Mlad'ga soseda tako je prosila:
»Pusti mi ovce, sosed ti moj,
one so združene večno z menoj.«
»Čreda bo tvoja, ti boš pa moja,
za gospodinjo meni ti boš,
za gospodinjo meni ti boš,
zvesta ženica, jaz pa tvoj mož.«
3
NA TRATI PISANI
Na trati pisani, pomlad se že budi
in rožice dehte tja čez polje.
dva zvončka rasteta, ob polju tam sama,
zaljubljena oba, saj je pomlad.
On nežno šepeta, kako jo rad ima,
a ona mlada vsa, se mu smehlja.
Boječe vpraša jo: »Ker ljubim te srčno,
al' smem poklicati čebelico?«
PO ČEŠNJI
Ljuba žena, kaj ti pravim, kaj pa bo s to naj'no hčer?
Nekdo hodi k njej pod okno trav'co tlačit vsak večer.
Kaj ti pravim, ljub moj mož, kaj to se teb' to čudno zdi.
Pusti hčer, naj se raduje, kot sva nekoč
se jaz in ti.
Ti po češnji si priplezal, ti po češnji si
prišel,
ko so petelini peli, spet po češnji si
odšel.
Prepovedan sad je najslajši.
Jabolka so najslajša, kadar jih zmanjka.
4
IGRAJ KOLO JABOLKO
Igraj kolo, jabolko, jabolko rudeče.
Rad imel bi jabolko, ali k meni neče.
Zatrkljaj se, jabolko, kamor tebi drago.
Samo temu ne trkljaj, koga nimaš rado.
Zatrkljalo jabolko meni je rudeče
in prineslo meni je tri pehare sreče.
Eno jabolko na dan,
odžene zdravnika stran.
Če odpadlo listje blizu debla
leži, nam prihodnje leto
obilno rodi.
Iz lesnike je lahko še prav dobro
drevo in dober sad.
Kdor poseka korenine, zaman
pričakuje plodove.
HRUŠKE, JABUKE, SLIVE
Hruške, jabuke, slive, mene voli Ive,
A ja Iva neču, za drugom umret ču!
Hruške, jabuke, slive, mene voli Mare,
A ja Mare neču, za drugu okreču.
Hruške, jabuke, rože, mene voli Jože,
A ja Jože neču, za drugom umret ču.
Jabolko, ki pozneje dozori, se dalj drži.
5
SADJE KOT SIMBOL
Vsi elementi narave, zlasti pa tisti, s katerem se je človek vsakodnevno srečaval, so starim kulturam pomenili nekaj posebnega, svetega oz. so simbolizirali
njihove želje, potrebe… Nekaj posebnega je bilo nekdanjim ljudem tudi sadno
drevje, ki predstavlja pomemben vir prehrane več kot 10.000 let… Pa ne samo
prehrane.. Različne umne in navdihnjene glave so sadna drevesa povezala tudi
z energijo planetov in tudi posebno sporočilnostjo, ki jo dajejo tako lastnosti
plodov, lesa, krošnje, rastišča ipd…
Vse sočne sadne vrste, zlasti pečkarji, med katerimi izstopa jablana, so povezane s plenetom Venera, ki vlada ljubezni, čutnosti, ženska, kar potrjujejo tudi
starogrške, keltske in druge mitološke zgodbe… Tako naj bi bila jabolka hrana
bogov in polbogov ter naj bi imela moč, tistega, ki jih uživa pomladiti. To pa trdimo še dandanes in zato so jabolka nekakšen simbol mladosti. Dionisos, darovalec vina, je ustvaril tudi jabolko, ki ga je daroval ga je Afroditi, in tako je jabolko
dobilo erotičen pomen. V različnih šegah je še ohranjeno podarjanje jabolk ljubljeni osebi – tudi kot znak zapeljevanja in pripadnosti. Kelti so še verjeli, da v
hranljivem mesu jabolka leži ljubezen, ki odganja vse hudo ter hrani in čisti duha
in telo, da je jabolko znanja in razodetja (po krščanskem izročili – spoznanj
dobrega in hudega) in da služi tudi kot čudežno hrano dušam (zato so jabolka
na pragu zime polagali na grobove rajnkim), simbol nesmrtnosti.
Tudi hruška je močno povezana z erotiko, čutnostjo – zaradi sladkega okusa in
obilnega soka, pa tudi zaradi oblike, spominja na žensko…
Koščičarji (breskev, češnja, češplja) imajo tudi močan čuten naboj, posebej jih
čislajo na daljnem vzhodu.
Lupinarji (oreh, leska, kostanj) pa so bolj »moški« simboli, katerim vlada Sonce – predstavljajo pa mentalno moč, plodnost, zaščito, blaginjo, pomagajo tudi
pri uresničevanju želja na sploh (kot plodovi in kot les). Ni pa za blaginjo priporočljiva orehova senca …
»Na zunaj je trd, vendar ima mehko zrno«
6
DAN LJUBEZNI
Pepel in Kri
Pusti tisoč dni in tisoč noči, ki jih več ni,
če sploh ne veš, da so kdaj bili.
Vzemi le en dan, ki skril si ga tja na srčno stran,
pozabil ga nikoli več ne boš.
To je bil tvoj dan ljubezni,
najlepši dan, ki ne mine nikdar.
Svet živi za dan ljubezni,
dan, ki da ti vse in vse ti vzame.
Tega nikdar ne veš...
Kdaj prišel bo zate spet ta dan,
naj te upanje ne zapusti.
Le zaspi, ko jutro te zbudi,
to bo ljubezni dan.
7
Imaš kako prazno mesto,
naj bo v vertu al za cestu;
sadno drevce tja posadi
al v jeseni al spomladi.
Drevce tebi v zahvalo
žlahtno sadje bode dalo;
če pa ne bi teb' zorelo,
ime tvoje bo slovelo.
Drag. F. Ripšl
(Iz njegove knjige Kratki nauki za sadjorejo, Dunaj, 1867)
Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in razvoj
podeželja
Brezovska Gora 19
8273 Leskovec pri Krškem
Telefon: 031 329 625,
e-mail_ [email protected]
www.zavod-svibna.si
Dogodek v kot del Zelenega festivala 2015 podpira Občina Krško, kot aktivno sadjarskega študijskega krožka
pa tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Učni travniški sadovnjak je nastal v okviru projekta "Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih",
ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, osi Leader.
8