1. No category

OGLASNA
PRILOGA
Jejmo lokalno
Janja Kokolj Prošek, ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Svetovna zdravstvena
organizacija poroča, da v
Sloveniji pojemo 35 odstotkov
manj sadja in zelenjave kot v
drugih državah.
Torek, 15. septembra 2015, št. 179 www.finance.si
Med 16. septembrom in
15. oktobrom boste lahko
v izbranih Hoferjevih
poslovalnicah poskušali
različne sorte jabolk, ki jih
najpogosteje pridelujejo lokalni
proizvajalci.
Torek, 15. septembra 2015, št. 179 www.finance.si
Kratke oskrbovalne verige bodo povečale
slovensko samooskrbo s hrano
INTERVJU Tanja Strniša, državna
sekretarka: Slovenski porabnik vse bolj
zaupa kakovosti doma pridelane hrane
Uveljavljanje načela kratkih oskrbovalnih verig je eden pomembnejših ciljev programa razvoja podeželja Slovenije za obdobje 2014–2020.
Kako lahko kratke oskrbovalne verige pripomorejo k večji samooskrbi Slovenije s hrano, smo med drugim vprašali Tanjo Strniša, državno
sekretarko na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
""Kateri so največji izzivi pri uvajanju
kratkih oskrbovalnih verig?
Za prvega in najpomembnejšega smo si
določili povečanje deleža lokalne hrane
v javnih zavodih, kjer je vrednost proda­
je živil ocenjena na 120 milijonov evrov. V
zadnjih letih smo izpeljali vrsto usposab­
ljanj in informacijskih aktivnosti, javnim
zavodom smo pripravili tudi priročnik in
vzorčni primer razpisne dokumentacije kot
pomoč pri javnem naročanju živil. Namen
je, da bi se v teh postopkih upoštevala me­
rila kakovosti, ki jih izpolnjuje hrana iz lo­
kalnega okolja. V prvih letih smo bili osre­
dotočeni predvsem na vrtce in šole, v zad­
njem letu pa se dogovarjamo tudi z bolniš­
nicami in socialnimi ustanovami. Sicer pa
s številnimi drugimi dejavnostmi spodbu­
jamo nakup lokalne hrane tudi na drugih
področjih uporabe.
""Lahko morda že ocenite, kakšen je
učinek omenjenih dejavnosti?
Ena najpomembnejših in uspešnih dejav­
nosti, ki smo jih izvajali v sodelovanju z re­
gijskimi razvojnimi agencijami, občinami,
kmetijsko-gozdarsko zbornico, gospodar­
sko zbornico in zavodom za šolstvo, v neka­
terih primerih pa tudi z nekaterimi drugimi
partnerji, so bile regijske konference o lo­
kalni samooskrbi. Od oktobra 2012 smo jih
organizirali 13 v različnih krajih države ozi­
roma v vseh regijah. Konference so bile po­
membne, ker smo se na njih na enem mes­
tu srečali z javnimi naročniki oziroma po­
rabniki hrane in ponudniki oziroma pride­
lovalci in predelovalci. Poudarili smo pred­
nosti lokalne hrane in živil, predstavili for­
malne možnosti za naročanje in poskušali
najti možnosti za učinkovitejšo uveljavlja­
nje načel kratkih verig. Za evalvacijo učin­
kov načrtovanih dejavnosti smo lani jeseni
v osnovnih šolah in vrtcih izvedli tudi anke­
to, v kateri je dejavno sodelovalo 288 vzgoj­
no-izobraževalnih zavodov. Na podlagi nji­
hovih odgovorov ugotavljamo, da pri naro­
čanju hrane in živil 78 odstotkov osnovnih
šol in vrtcev daje zelo velik pomen lokal­
ni hrani in si prizadevajo za njen čim večji
delež. Med vprašanimi jih je 85 odstotkov
še pojasnilo, da pred izvedbo javnega na­
ročila opravijo lastne raziskave trga. Zgo­
voren je tudi zadnji podatek, da je delež lo­
kalne hrane in živil v celotni količini naba­
vljene hrane v javnih zavodih znašal 38,7
odstotka. Pred spremembo 14. člena zako­
na o javnem naročanju je bil 30,1 odstotka.
""V katerih javnih ustanovah bi lahko
posnemali šole in kako jih spodbuditi,
da bodo to dejansko storile?
Načela kratkih verig pri naročanju hrane
in živil si želimo okrepiti tudi v bolnišni­
cah in domovih za starejše občane. Za bol­
nišnice bomo jeseni z različnimi partnerji
organizirali posebno delavnico, kjer bomo
obravnavali javno naročanje hrane in živil.
""Je sistem javnega naročanja ustrezen
ali bi ga bilo treba morda dodelati oziroma spremeniti?
Zadnja sprememba zdaj veljavnega zako­
na o javnem naročanju, ki velja od 30. de­
cembra 2012, je precej olajšala naročanje
lokalne hrane. Javnim zavodom je od tak­
rat omogočeno, da lahko enega ali več sklo­
pov naročila izločijo in naročijo po enostav­
nem postopku z naročilnico ali pogodbo.
Pri tem pa morajo upoštevati, da delež iz­
ločenega sklopa ali več sklopov ne sme pre­
segati 20 odstotkov vrednosti vseh sklopov
skupaj oziroma celotne vrednosti naročila
hrane in živil. Skupna vrednost izločenih
sklopov mora biti nižja od 80 tisoč evrov.
Prav zdaj pa je v postopku sprejemanja nov
zakon o javnem naročanju. Z vidika krepit­
ve kratkih oskrbovalnih verig in varovanja
okolja bi bilo koristno, da bi omogočil uve­
ljavitev merila manjših izpustov zaradi kraj­
ših prevozov hrane.
""Kateri člen v omenjenih oskrbovalnih verigah se je doslej izkazal za najšibkejšega?
Če govorimo o kratkih oskrbovalnih ve­
rigah v javnih zavodih, je na strani zavo­
Za bolnišnice bomo jeseni z
različnimi partnerji organizirali
posebno delavnico, kjer bomo
obravnavali javno naročanje
hrane in živil.
dov največja ovira ponavadi administra­
tivna zahtevnost postopkov javnega na­
ročanja, zaradi česar te storitve za zavo­
de pogosto opravljajo zunanji izvajalci.
Ti pa so, vsaj v preteklosti, pogosto na­
ročali hrano zgolj po merilu najnižje ce­
ne. Po drugi strani se pogosto izkaže, da
je lokalna ponudba nekaterih skupin ži­
vil premajhna ali nestalna. Pri ponud­
bi lokalne hrane in živil bo gotovo tre­
ba okrepiti povezovanje pridelovalcev
in zadrug.
""Samooskrbo povečujemo tudi prek
sistema proizvodno vezanih plačil. Koliko sredstev porabite vsako leto za ta
namen in katere pridelke najbolj spodbujate z njimi?
Za proizvodno vezana plačila namenjamo
15 odstotkov ovojnice za neposredna pla­
čila, kar je tudi zgornja meja po evropski
uredbi. Za leto 2015 bo to pomenilo 20,7
milijona evrov. Največ sredstev je usmer­
jenih v proizvodnjo krušnih žit (6,9 mili­
jona evrov), mleka na gorskih območjih
(4,8 milijona) in rejo govedi (4,1 milijona).
Sledijo beljakovinske rastline z 2,8 milijo­
na in zelenjadnice z 2,1 milijona evrov. Na­
men proizvodno vezanih podpor je pred­
vsem zmanjšati tveganje, da bi se obseg
pridelave oziroma prireje v izbranih sek­
torjih zmanjšal.
""Na ministrstvu sami ali prek partnerjev že več let izvajate številne promocijske dejavnosti, s katerimi želite med vsemi porabniki povečati zanimanje za lokalno pridelano hrano. Ste zadovoljni z
učinkom teh aktivnosti?
Generična promocija lokalne hrane, ki
jo izvajamo že štiri leta, je med porabni­
ki zelo pozitivno sprejeta. V akcijah jih
opozarjamo, naj bodo pozorni na lokal­
ni izvor, informiramo jih o prednostih lo­
kalno pridelane hrane, tiste, ki do njih ni
prepotovala na stotine kilometrov. Porab­
nik je z leti spoznal, da poseganje po lo­
kalno pridelani hrani prinaša koristi ta­
ko njemu in kmetu kot domači industri­
ji, okolju in celotni skupnosti. Razvese­
ljujejo podatki anket, da povpraševanje
po slovenski hrani stalno narašča. Kar
69 odstotkov slovenskih kupcev vse po­
gosteje kupuje živila slovenskega izvora,
že 45 odstotkov pa kupuje skoraj izključ­
no slovenska živila. Opazno je zrasel tu­
di odstotek porabnikov, ki preverjajo iz­
vor živila. Kupci so za živila slovenskega
izvora tudi pripravljeni plačati nekaj več.
Vse več kupcev zaupa kakovosti sloven­
ske hrane, menijo pa tudi, da imamo vi­
soko raven nadzora hrane.
Z vidika krepitve kratkih
oskrbovalnih verig in
varovanja okolja bi bilo
koristno, da bi omogočili
uveljavitev merila manjših
izpustov zaradi krajših
prevozov hrane.
Zelo smo
zadovoljni,
da smo
dobro prakso
Tradicionalnega
slovenskega
zajtrka oziroma
Evropskega
medenega
zajtrka, kot
smo projekt
poimenovali
mednarodno,
razširili tudi
prek meja.
""Kateri lokalni hrani smo Slovenci najbolj naklonjeni?
Posebej pomembno nam je poreklo mesa
– tega tudi najpogosteje preverjamo. Prav
tako se porabniki zelo zavedajo prednosti
svežine lokalne hrane pri sadju in zelenjavi.
""Vaše kampanje se nadaljujejo, trenutno financirate 11 promocijskih projektov.
To so dodatni projekti, ki nastajajo na tere­
nu in jih letos prvič financiramo poleg pro­
jektov generične promocije, o katerih sem
govorila prej. Letos tako sofinanciramo 11
projektov, ki smo jih izbrali med 188 pris­
69 % 45 %
slovenskih kupcev vse pogosteje
kupuje živila slovenskega izvora.
odstotkov porabnikov kupuje skoraj
izključno slovenska živila.
pelimi predlogi. Podprti projekti med ljud­
mi spodbujajo usmeritev za lokalno hrano,
izobražujejo porabnike, spodbujajo zani­
manje mladih za lokalno hrano, promovi­
rajo dobre prakse v pridelavi hrane, spod­
bujajo povezovanje z namenom dobrodel­
nosti in vzgoje mladih v odnosu do lokal­
ne hrane ter povezujejo različne sektorje
v verigi pridelave in predelave hrane. Sku­
pna vrednost našega sofinanciranja je 150
tisoč evrov. Vsi projekti so enoletni in se
končajo do konca leta 2015. Ker so se izka­
zali za uspešne, bomo razpise izvedli tudi
v letih 2016 in 2017. Seveda, če bo to omo­
gočal proračun.
""Kakšne aktivnosti pripravljate ob letošnjem tednu slovenske hrane? Boste znova organizirali Tradicionalni slovenski zajtrk?
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk v
osnovnih šolah in vrtcih bo tudi letos eden
izmed osrednjih dogodkov dneva oziro­
ma tedna slovenske hrane. Dogodke bo­
mo ob tej priložnosti povezovali s pobudo
Čebelarske zveze Slovenije, ki jo je podpr­
la tudi vlada, to je da Slovenija pri Organi­
zaciji združenih narodov predlaga, da se
20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Ze­
lo smo zadovoljni, da smo dobro prakso
Tradicionalnega slovenskega zajtrka ozi­
roma Evropskega medenega zajtrka, kot
smo projekt poimenovali mednarodno,
razširili tudi prek meja. Že lani je Evropski
medeni zajtrk potekal na številnih šolah na
Madžarskem, letos pa se mu priključujejo
še v Avstriji in na Češkem. Slovenski evrop­
ski poslanci in Čebelarska zveza Slovenije
so Evropski medeni zajtrk letos spomladi
organizirali tudi v evropskem parlamen­
tu v Bruslju. Veliko zanimanja kažejo tu­
di v drugih državah. V Sloveniji projekt že
tradicionalno poteka tretji petek v novem­
bru. Na vladni ravni ga poleg našega pod­
pirata tudi ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport ter ministrstvo za zdrav­
je. Zato letos pričakujemo tudi poudarke iz
nove resolucije o nacionalnem programu o
prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Je
pa projekt prerasel okvir vrtcev in osnov­
nih šol, saj se mu vsako leto priključi tudi
več javnih in zasebnih ustanov, ki izvede­
jo poleg zajtrka z lokalno hrano tudi števil­
ne druge dejavnosti, ki promovirajo lokal­
no hrano, tradicionalno in do narave pri­
jazno kmetovanje, čebelarstvo in pomen
čebel ter zdrav življenjski slog.
Jejmo lokalno je oglasna priloga
časnika Finance
Urednik priloge:
Branko Žnidaršič
Tel.: (01) 30 91 526
E-pošta: branko.znidarsic@
finance.si
Goran Vučković
Tel.: (01) 30 91 597
E-posta: goran.vuckovic@
finance.si
Prelom: Finance
Trženje:
Klavdija Banfi
Tel.: (01) 30 91 422
E-pošta: klavdija.banfi@
finance.si
Lektoriranje: Finance
Urednik oglasnega uredništva:
Branko Žnidaršič
20 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Torek, 15. septembra 2015, št. 179
Najejmo se svežih vitaminov
Narava nam jeseni ponudi
kopico svežega sadja in zelenjave, bogate z bioaktivnimi molekulami za zaščito
organizma. Tako okrepljeni
bomo laže preživeli temačne in mrzle zimske dni.
mični indeks, kar je ugodno še
posebej za bolnike z diabetesom,« pravi Kološa. Pohvali tudi grozdje, ki učinkovito čisti telo in vsebuje zelo močne antioksidante. Hkrati opozarja, da je
večina intenzivno pridelanega grozdja zelo obremenjena s
številnimi pesticidi, tako da si z
uživanjem takšnega grozdja in
sadja nasploh lahko naredimo
več škode kot koristi.
V poznem jesenskem času
seveda ne pozabimo na slasten kaki, ki je prava zakladnica vitaminov, rudnin in številnih bioaktivnih snovi.
""Dokler je še obilica sveže zelenjave, si še kar privoščite različne
zelenjavne jedi, solate in sadje.
Uporabite domišljijo
Seveda ne bomo na hitrico
presekali z lahkotnejšo prehrano, ki smo si jo lahko privoščili v poletnih mesecih. Zato
– dokler je še obilica sveže zelenjave – si še kar privoščimo
različne zelenjavne jedi, solate in sadje. Ozrimo se po kombinacijah poletnih in jesenskih
darov narave in jih preizkusimo kot različno pripravljene
zelenjavne jedi, solate ali omake z dodatkom jabolk, hrušk
ali morda lešnikov. Ti so lahko,
tudi v kombinaciji s siri in orehi ali drugimi oreščki, odlična
popestritev jedem.
THINKSTOCK
Seveda vemo, da lokalno pridelana hrana vsebuje več hranilnih snovi, saj dozori po naravni
poti, in ne v hladilnikih na poti iz oddaljenih krajev. Na naši mizi naj se tako znajde vse,
kar nam te tedne ponujajo polja in sadovnjaki: grozdje, jabolka, hruške, slive, kaki, kutine,
orehi, buče, zelje, zelena, koleraba, repa, koruza, ohrovt, cvetača, por, fižol … To je le nekaj
sadov narave, ki so sveži na voljo v tem letnem času.
Vsestranske buče
Jeseni ne moremo spregledati buč; težko bi našteli vse jedi,
v katerih jih lahko uporabimo.
Iz njih delamo priljubljene kremne juhe, uporabimo jih tudi
kot prilogo, z njimi naredimo
slastne slane ali sladke zavitke
in druga peciva.
Kostanj v golažu? Zakaj pa ne!
Kmalu bo tu tudi kostanj, ki ga
ne nazadnje lahko pripravimo
v golažu. Pripravimo ga kot navaden golaž z govejim mesom,
le da mu po uri kuhanja dodamo približno pol kilograma
kuhanega kostanja. Nutricionist Matjaž Kološa še pravi, da
je kostanj bogat z minerali, vitamini in drugimi bioaktivnimi snovmi, vsebuje ogromno
ogljikovih hidratov, nekaj beljakovin in malo maščob. Po
tradicionalni kitajski medicini
nas kostanj greje, zato je v hla-
POGAJANJA,
KO JE KONFLIKT
NEIZBEŽEN
7. oktober, Ljubljana,
med 16. in 19. uro
Orodja za najbolj
zahtevna pogajanja
in pristopi za
reševanje konfliktov
s pogajanji
dnih mesecih pomembno hranilo in tudi razmeroma uspešno »zdravilo«. Odličen je kostanjev pire, uporabljamo pa tudi
njegov zdrob ali moko. Primeren je za pripravo različnih jedi, od juh do glavnih jedi, kruhov in sladic.
Jabolka starih sort pokajo
od zdravja
»Pri jabolkih poskušajte izbrati
stare in odporne sorte, ki rastejo
us
pop
ristite
Dodatni
popust ob
prijavi do 18.
septembra!
na travniških sadovnjakih oziroma bolj samostojno, brez pesticidov in ki kar pokajo od zdravja. Naravno pridelana jabolka
so polnejšega okusa, bogatejša
z rudninami, vitamini in bioaktivnimi snovmi. Za ozimnico jih
hranimo stran od gomoljne zelenjave, še posebej krompirja.
Hruške so manj obstojne za
ozimnico, zato jih pojemo prej.
Imajo visoke vsebnosti vlaknin in razmeroma nizek glike-
Seminar bo vodil dr. David Đukić, mednarodni
predavatelj in svetovalec s področja pogajanj in
menedžmenta prodaje.
www.finance-akademija.si/konfliktna
Privoščite si le najboljše – lokalno pridelane plodove jeseni
Ljudski rek pravi: »Eno
jabolko na dan odžene
zdravnika stran.« Koliko
pa nas ta rek zares upošteva? Na vrata že trka jesen,
zato je prav, da se spomnimo na mnoge pozitivne učinkovine jabolka. Je
prava bombica kalcija, kalija, pektina, betakarotena, magnezija ter vitaminov C in E.
Da bo vaše jabolko zares polno omenjenih učinkovin, je pomembno, da prihaja od blizu,
najbolje, da z domače jablane
ali od slovenskega pridelovalca.
Evrosad, sinonim za
kakovostno lokalno
pridelavo
Hofer se zaveda pomembne
vloge v lokalnem gospodarstvu, zato si pri sezonskem sadju in zelenjavi prizadeva za sodelovanje z regionalnimi dobavitelji. To potrjujejo števil-
Pokušnja jabolk v izbranih
Hoferjevih poslovalnicah
Kupci boste lahko med 16. septembrom in 15. oktobrom v izbranih Hoferjevih poslovalnicah okušali različne sorte jabolk, ki
jih najpogosteje pridelujejo lokalni proizvajalci, ter se seznanili s pozitivnimi učinki lokalnega jabolka tako na človeka kot na
okolje. Lokalna jabolka boste lahko pokušali v teh krajih:
""16. septembra: Hofer, Ljubljana, Kranjčeva ulica 25;
""1. oktobra: Hofer, Kranj, Smledniška cesta 27h;
""2. oktobra: Hofer, Ljubljana, Cesta na Brdo 105;
""14. oktobra: Hofer, Maribor, Ptujska cesta 194;
""15. oktobra: Hofer, Koper, Ankaranska cesta 3b.
na sodelovanja z njimi in pestrost ponudbe slovenskih izdelkov. Eden izmed takšnih dobaviteljev je podjetje Evrosad, s
katerim sodelujejo že od leta
2011. Evrosad jabolka prideluje v lastnih nasadih in sodeluje
tudi s sadjarji iz posavske regije, v zadnjih letih pa tudi z drugih koncev Slovenije, kjer imajo
sklenjene pogodbe o pridelavi
jabolk, hrušk in breskev. Letno
pridelajo kar 20 tisoč ton sadja,
ki ga prodajajo pod enotno istoimensko blagovno znamko.
Tako lahko vse leto pokušate številne lokalne sorte sadja,
kakovostna jabolka pa uživate
v vseh letnih časih. Pri največjem diskontnem trgovcu lahko vse leto izbirate med različnimi sortami, kot so elstar, gala, zlati delišes, braeburn, fuji,
idared, pinova in topaz.
Varnost, transparentnost
in zanesljivost
»Ljudje se pogosto strahoma
sprašujemo, ali je sadje, ki ga
uživamo, obremenjeno z ostanki pripravkov za varstvo
rastlin. V poplavi ponudbe
različnega sadja so porabniki nekoliko zanemarili jabolka, ki v nasprotju s pogostimi
trditvami sodijo med malo (s
pripravki za varstvo rastlin)
obremenjene plodove, zato
je nujno razumevanje, od kod
sadje prihaja in kako je pridelano,« poudarja Peter Zadravec, direktor proizvodnje pri
Evrosadu.
Hofer je kot eno prvih trgovskih podjetij v Sloveniji za
svoje dobavitelje uvedel interni sistem, ki predpisuje najvišjo dovoljeno mejno vrednost
ostankov aktivnih snovi (na
primer pesticidov) v izdelku,
ki je precej nižja od zakonsko
določene. Tukaj ne dovoljujejo nikakršnega odstopanja od
strogega nadzora in v ta namen sodelujejo z neodvisnimi inštituti, ki izdelke nenehno preverjajo skladno s predpisi ter evropsko in slovensko zakonodajo. Prav to je poleg dolgoletnega uspešnega sodelovanja podjetje Evrosad spodbudilo k še bolj trajnostni pridelavi sadja. Tako vsak dan sledijo načelom sodobne integrirane pridelave, ki je kombinacija različnih tehnik in znanj,
ki omogočajo transparentno
in trajnostno pridelavo jabolk
in drugega sadja. Evrosad vidi
prednost v tem, da sto odstotkov jabolk izvira iz lastne pridelave znotraj skupine Evrosad, kar pomeni, da vse tehnološke odločitve sprejemajo centralno in s tem omogočajo nadzor nad vsakim jabolkom. Velik pomen pripisujejo
tudi izobraževanju sodelavcev. Tako za odločitvami stoji
strokovna ekipa, kar se kaže v
pridelkih vrhunske kakovosti.
September in oktober sta
meseca jabolk
Hofer in Evrosad sta se priključila kampanji »Eno lokalno jabolko na dan«, ki jo organizira
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s ciljem
povečati porabo lokalnih jabolk ter ozaveščati kupce o raznovrstnosti lokalne ponudbe
in prednostih uživanja jabolk.
Hofer želi z dodatnim izborom sadja in zelenjave meseca
kupce spodbuditi k čim večjemu zavedanju in uživanju lokalnega sezonskega sadja, zato bo oktobra slovenska jabolka ponudil po še posebej ugodni ceni. Pripravili so tudi posebno brošurico, ki bo z okusnimi recepti in uporabnimi
namigi za jedi iz jabolk ponudila rešitve za preprosto in malo zahtevnejšo kuho. Brošuro
z recepti boste v drugi polovici oktobra našli v vseh poslovalnicah ali na spletni strani
www.hofer.si.
vi!
Izko
SREDSTVA EU: KAKO
20.oktober,
Ljubljana,med
9.in14.uro
ZMAGATI V KONKURENCNI BITKI,
KATERE SO NOVOSTI
Zaključuje se usklajevanje z EU o področjih, ki jih bo Slovenija
finančno podprla do 2020. Nekateri manjši razpisi so že odprti,
večina pa se ravno v teh dneh pripravlja. Na seminarju boste
spoznali, katere priložnosti so na voljo ter kaj moramo narediti, da
bomo te priložnosti uspešno koristili.
Na seminarju boste spoznali:
• kako pristopiti k takšnim najbolj zahtevnim
pogajanjem
• katere pogajalske metode in orodja lahko
uporabite, da si zagotovite zmago za
partnerja in podjetje
• kako obvladovati jezne, razočarane in
konfliktne stranke in peljati pogajalski
proces v konstruktivnem duhu
• kako s pravilnim komuniciranjem partnerju
sporočiti »NE« in ohraniti dober odnos
Lokalno jabolko je
dobro poznati (in jesti)
prija
nji
zgod
tob
Zdrave maščobe v orehih
in lešnikih
»Orehi vsebujejo ogromno
zdravju koristnih maščob, beljakovin, nekaj ogljikovih hidratov, vlaknine in vitamine,
predvsem vitamin E, številne
pomembne minerale in druge
bioaktivne snovi. Poudariti je
treba visoko vsebnost maščobnih kislin omega 3, ki uravnavajo številne procese v telesu,
v sodobni prehrani pa jih navadno zaužijemo premalo. Tudi
lešniki vsebujejo zdrave maščobe, uravnavajo presnovo, sodelujejo pri tvorbi krvnih telesc,
varujejo srce in ožilje ter krepijo umsko dejavnost. Oreški bodo laže prebavljivi, če jih bomo
pred uživanjem nekaj časa namakali v vodi,« še poudari sogovornik.
JEJMO LOKALNO 21
www.finance.si
Torek, 15. septembra 2015, št. 179
PODALI VAM BOMO ODGOVORE NA VPRAŠANJA:
PREDAVATELJI:
• KakouporabitiEUsredstvazainvesticije,raziskave,
projekte,mreženje?
• Kakoinkomuserazdelijoevropskasredstva?
• Kakoinkomuserazdelijodomačadavkoplačevalska
sredstva?
• Kateresonovostipričrpanjukohezijskihsredstev?
• KajpomeniStrategijapametnespecializacije(SPS)?
• Primerikonkretnihrazpisov.
• Kakodokonkurenčneprojektneideje?
• Problemskaanalizazaizgradnjoideje.
• Primeriupravičenihstroškov.
• Katereaktivnostisepodpirajo?
• Kdosoupravičeniprijaviteljiinkajnareditipredprijavo?
• Kakšnestopnjesofinanciranjasepričakujejo?
• Kolikosredstevjenavoljo?
• Kakoseizognitinapakampričrpanjuinvračanju
denarja?
Matej Dolinar,
direktor
podjetijStratos
svetovanjed.o.o.,
Andrej Stres,
vodjaprojektov
Stratos
svetovanjed.o.o.,
in Beno Stern,
MBA,direktor
podjetjaInfinita
d.o.o.in
Pro-Ecod.o.o.
www.finance-akademija.si/eu
ins_Finance_Kaj bo dobrega_09-2015_262x179mm.indd 1
14. 09. 2015 08.06
22 OGLASNA PRILOGA
www.finance.si
Torek, 15. septembra 2015, št. 179
JEJMO LOKALNO 23
www.finance.si
Torek, 15. septembra 2015, št. 179
INTE RVJU Janja Kokolj Prošek o promocijski akciji Eno lokalno jabolko na dan
Jabolka naj bodo vsak dan del
uravnoteženega obroka
Na pobudo slovenskih sadjarjev,
Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od
25. avgusta do 20. novembra po vsej državi intenzivno potekajo promocijske aktivnosti za večjo
porabo v Sloveniji pridelanih jabolk. Glavnina aktivnosti se začenja ravno
danes. Zakaj je potrebna
tako obširna akcija, smo
vprašali Janjo Kokolj Prošek iz Službe za podporo
živilskopredelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov na ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
ǪǪJabolk imamo v Sloveniji
očitno dovolj, a jih, kot kažejo podatki raziskav, pojemo premalo.
Svetovna zdravstvena orga­
nizacija poroča, da v Sloveni­
ji pojemo 35 odstotkov manj
sadja in zelenjave kot v dru­
gih državah. V zadnjih petih
letih smo pridelali povpreč­
no do sto tisoč ton jabolk na
leto oziroma 50 kilogramov
jabolk na prebivalca ali eno
jabolko na prebivalca za vsak
dan v letu. Statistika še raz­
kriva, da je letna poraba ja­
bolk okoli 28 kilogramov na
prebivalca Slovenije. Porab­
nika želimo opozoriti tudi
na prehranske koristi uživa­
nja lokalnih jabolk, ki naj jih
vklju­
čijo v vsa­
kodnevni urav­
noteženi obrok.
ǪǪKako bo poteka akcija?
Glavnina akcije je usmerje­
na v redno radijsko oglaševa­
nje. Druge raznovrstne pro­
mocijske dejavnosti se bo­
do po vsej državi sicer izva­
jale do dneva slovenske hra­
ne in tradicionalnega sloven­
skega zajtrka, to je do 20. no­
vembra. Med drugim bo na­
ša maskota Jabolko po ulicah
slovenskih mest in trgovskih
središčih delila informativne
letake in seveda jabolka. Ena
od naših dejavnosti bo tudi
spletno komuniciranje prek
družbenih omrežij, na sple­
tni strani www.lokalna-ka­
kovost.si in Faceboo­ku, kjer
bodo tudi nagradne igre in
informativni članki o koristi
jabolk. V drugi polovici sep­
tembra in prvi polovici okto­
bra bodo sadjarji za obisko­
valce odprli svoja vrata ter
jim ponudili jabolka v poku­
šino. V tednu slovenske hra­
ne, ki bo sredi novembra, bo­
mo povabili podjetja in usta­
nove, da se nam pridružijo
oziroma zagotovijo malico
za zaposlene v obliki sloven­
skega jabolka. Na dan tradi­
cionalnega slovenskega zaj­
trka bomo pripravili izobra­
ževalne vsebine za otroke
o koristih jabolk v vsakda­
nji pre­
hrani in
informacije
o slovenskih
sortah jabolk. Iz­
vedli bomo tudi pro­
jekt Kuhna pa to …, kjer bo­
mo osnovnošolsko mladino
učili priprave jedi iz jabolk.
V drugi polovici
septembra in prvi
polovici oktobra bodo
sadjarji za obiskovalce
odprli svoja vrata in
jim ponudili jabolka v
pokušino.
ǪǪKoliko bo akcija stala in
kdo jo bo financiral?
Ocenjujemo, da bomo za vse
promocijske aktivnosti v teh
treh mesecih porabili sku­
paj okoli 56 tisoč evrov, v ce­
loti pa bo to financiralo mi­
nistrstvo za kmetijstvo, goz­
darstvo in prehrano. Evrop­
ska sredstva za ta namen ni­
so predvidena.
nu, ki ga ima nakup lokalnih
kmetijskih in živilskih proi­
zvodov za razvoj lokalnega
kmetijstva, za razvoj pode­
želja ter za ohranjanje in ra­
zvoj slovenske živilske indu­
strije. Na ministrstvu že ne­
kaj let izvajamo take promo­
cijske akcije in opažamo po­
zitivne trende pri nakupnih
navadah porabnikov. Takšne
akcije so delček velikega mo­
zaika, ki se bo na daljše ob­
dobje izkazal kot koristen
tako za porabnika kot za slo­
vensko kmetijstvo in živilsko
industrijo.
ǪǪKaj želite s to promocijo
sporočiti?
V Sloveniji bo treba vložiti
še veliko truda v informira­
nje porabnika tudi o pome­
V zadnjih petih
letih smo pridelali
povprečno do sto
tisoč ton jabolk letno
oziroma 50 kilogramov
jabolk na prebivalca
ali eno jabolko na
prebivalca za vsak dan
v letu.
ǪǪKatere sorte jabolk so
najbolj priljubljene v Sloveniji oziroma se jih največ
pridela? Koliko sort jabolk
sploh imamo v Sloveniji?
Pridelujemo več sort jabolk,
najbolj pogostih je 12. To so
jonagold, elstar, braburn, ba­
la, idared, granny smith, to­
paz, pinova, evelina, fuji in
fuji kiku ter zlati delišes. Po­
leg topaza imamo tudi druge
sorte, ki so primerne za eko­
loško pridelavo, to so v glav­
nem modi, opal, dalinbel.
Največ je jabolk idared, pri­
delujejo jih na 676 hektar­
jih, sledi zlati delišes na 423
hektarjih, najmanj pa je topa­
za, ki raste na 80 hektarjih.
V Sloveniji imamo sicer sku­
paj 9.232 hektarjev sadovnja­
kov, kar je dva odstotka vseh
kmetijskih površin, s sadjar­
stvom pa se ukvarja dobrih
21 tisoč kmetij. Te skupaj pri­
delajo 133.493 ton sadja, od
tega sto tisoč ton jabolk.
ǪǪZ jabolki smo očitno samooskrbni, kar nekaj pa
jih tudi izvozimo. Kam
največ?
Pridelovalci doma prodajo
okoli 57 tisoč ton jabolk na
leto. Leta 2014 smo izvozili
dobrih 43 tisoč ton jabolk v
skupni vrednosti 14.038 mi­
lijonov evrov. Največ izvozi­
mo v Romunijo, dobrih 27
odstotkov, in Avstrijo, 24 od­
stotkov. V BiH izvozimo dob­
rih 15 odstotkov, na Hrvaško
devet, v Nemčijo sedem, v
Združeno kraljestvo pet, v
Italijo 4,4, v Črno goro in Sr­
bijo po dobra dva odstotka.
Manjše količine jabolk smo
izvozili še v Bolgarijo, na
Madžarsko, Dansko, Češko,
v Združene arabske emira­
te, na Kosovo, v Belorusijo,
na Nizozemsko, v Grčijo, na
Poljsko, v Izrael, Makedoni­
jo, Egipt, Španijo in Slovaško.
ǪǪJe ruski embargo tudi tukaj naredil kaj škode?
Zaradi prepovedi uvoza
kmetijsko-živilskih proi­
zvodov s poreklom v EU na
trg Ruske federacije je pri­
zadetega okoli 15 odstotkov
evropskega izvoza sadja in
zelenjave. Na ministrstvu
smo v skladu z nacionalno
uredbo za izvajanje zača­
snih izrednih podpornih
ukrepov EU za proizvajalce
nekaterih vrst sadja in zele­
njave neprodano sadje raz­
delili različnim humanitar­
nim organizacijam in usta­
novam, proizvajalci pa so
dobili nadomestilo v skup­
ni višini 474.678 evrov. Re­
alno škodo pri slovenskih
pridelovalcih sadja zara­
di embarga je težko oziro­
ma kar nemogoče oceniti,
saj se cene na grosističnem
trgu nenehno in zelo spre­
minjajo.
ǪǪPovejva še enkrat, zakaj je dobro ugrizniti v jabolko?
Ker ima veliko dobrih last­
nosti. Priporoča se dnevno
uživanje, saj vsebuje veliko
snovi, ki pomagajo krepi­
ti odpornost organizma. Je
naravni vir prehranskih vla­
knin, ki znižujejo krvni tlak
in raven holesterola, v njem
je veliko pektina, ki recimo
blaži vnetja, preprečuje in­
farkt in pospešuje strjeva­
nje krvi. Jabolko vsebuje ve­
liko koristne vode in narav­
ni sladkor, ki daje potrebno
energijo.
Kaj o akciji pravijo na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij
""Nina Barbara Križnik, samostojna svetovalka: »Slovenski pridelovalci jabolk se zaradi ruskega embarga
in povečane ponudbe sadja na trgu že drugo leto zapored srečujejo z eno izmed največjih kriz vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je zaradi razmer na trgu sadja v sodelovanju z resornim ministrstvom tako poskušala poiskati različne rešitve za obstoj in nadaljnji razvoj sektorja.
Ena izmed možnih rešitev je okrepitev promocijskih aktivnosti in spodbujanje porabe jabolk med domačimi
porabniki. Tako smo skupaj z MKGP zasnovali kampanjo 'Eno lokalno jabolko na dan'. Slovenski pridelovalci sadja si želijo nadaljevanje tovrstnih promocijskih aktivnosti in pozivajo resorno ministrstvo k čimprejšnji
pripravi zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo podlaga za izvajanje intenzivne in kontinuirane promocije lokalno pridelanega sadja.«
ZAKAJ sveže
lokalno jabolko
vsak dan?
• Jabolka so naravni vir prehranske vlaknine.
• Vsebujejo številne naravne snovi kot so pektin,
mikroelementi, vitamini in rastlinski fenoli.
• Vsebujejo naravno prisotne sladkorje, zato so odličen priboljšek.
• Pridelava jabolk v Sloveniji se izvaja po strogih fitosanitarnih
pravilih in pod budnim očesom kontrolnih inštitucij.
• Pridelovalne razmere v Sloveniji omogočajo pridelavo jabolk
vrhunske kakovosti, ki so obrana v optimalnem času zrelosti.
• Kratke transportne poti ne obremenjujejo okolja.
Bodite pozorni
na lokalno kakovost.
»Če v prihodnjih tednih ne
bo šlo kaj hudo narobe, pričakujemo najmanj za 20 odstotkov večji pridelek od
povprečnega,« pravi Dušan
Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki povezuje
večino slovenskih trsničarjev oziroma pridelovalcev
grozdja in vina.
Njegove napovedi potrjujejo
informacije, da je grozdje na
vseh naših vinorodnih območ­
jih odličnega zdravja. Letošnji
letnik naj bi se po sogovorniko­
vih besedah odlikoval po vi­
nih z »močnim značajem ras­
tišča, z odlično sortno intenzi­
teto, jasnim aromatskim profi­
lom in poudarjenimi taktilni­
mi zaznavami«. Na svetovnih
trgih je trenutno največ pov­
praševanja prav po takšnih vi­
nih, zato si slovenski vinarji,
kot pravi Brejc, obetajo večje
možnosti izvoza in prepoznav­
nosti naših vin na tujih trgih.
Trta je letos močna
Napovedi so obetavne. Kljub
vsemu nas je zanimalo, ali bi
jih morda lahko vendarle še
kaj pokvarilo. Brejc pojasnju­
je, da je v zadnjih letih rado
prihajalo do ekstremnih vre­
menskih razmer. Imeli smo
poplave in sušo, neugodne
razporeditve padavin ali pa
slabo vreme v času trgatve,
trto so pestile tudi nekatere
bolezni. »Letos lahko samo še
trgatev poteka v neugodnih
vremenskih razmerah. Ali
moča ali hudo sonce, oboje
ima lahko neugodne posledi­
ce. A ker je bil razvoj trte letos
v vseh fazah skladen, je dob­
ro pripravljena in prehranje­
na, tako da lahko manjše ne­
ugodnosti premaga brez več­
jih težav. Zato letos ne bi ime­
lo smisla govoriti o večjih te­
žavah vinogradnikov. Morda
so jih imeli le tisti, ki posla ne
obvladajo,« pravi sogovornik.
Dobra vina odpirajo nove trge
Povprečen izvoz slovenskih
vin se po sogovornikovih oce­
""Ker je bil razvoj trte
letos v vseh fazah skladen,
je dobro pripravljena
in prehranjena, tako da
lahko manjše neugodnosti
premaga brez večjih težav.
THINKSTOCK
Letošnja letina bo za vinske sladokusce
nah giblje med šestimi in de­
setimi milijoni litrov, od te­
ga gresta dve tretjini v ne­
evropske države. Slovenski
izvozniki vin so vse bolj iz­
kušeni v pošiljanju svojega
vina na tuje trge, vse več de­
lajo s prvovrstnimi agenti,
kar je pomembno za ugled
ponudnika in države izvora
vina. To se kaže tudi po tem,
da cena naših vin počasi ras­
te. Kot pove direktor najsta­
rejšega profesionalno organi­
ziranega združenja vinarjev
in vinogradnikov v Sloveni­
ji, družbeniki Vinske družbe
Slovenije na najpomembnej­
šem vinskem sejmu ProWein
v Düsseldorfu nastopajo sku­
paj, preostala prodaja sloven­
skih vin pa poteka bolj posa­
mično ali po naključno zbra­
nih skupinah.
Kje si, vinska destinacija?
Dušan Brejc meni, da bi s
podporo države, ki bi Slove­
nijo na svetovni zemljevid
postavila kot vinsko destina­
cijo, lahko naša vina proda­
jali bolje. »Država daje pred­
nost 'ljubiteljski' pridelavi vi­
na in celo sivi ekonomiji, saj
je kar 40 odstotkov prodaje
neevidentirane. Država ne
ve, koliko DDV na leto pobe­
re od vinarjev, koliko med
njimi jih je sploh zavezancev
za DDV, saj veliko vinogra­
dov sploh ni v registru. Drža­
vi ni mar, če propadajo veli­
ke kleti. Nihče od odločeval­
cev se ne ukvarja z obsegom
vinske ekonomije, kar je po­
membno za razvoj vinske de­
stinacije. Položaj je kritičen.
V zadnjih 15 letih smo izgubili
šest kleti, a to očitno ne skrbi
nikogar,« pravi sogovornik in
dodaja, da je v zadnjih nekaj
letih ministrstvo za kmetij­
stvo, gozdarstvo in prehra­
no sicer naredilo nekaj manj­
ših korakov v prid večjega re­
da v vinarstvu, a žal to ni do­
volj. »Treba je bolj podpreti
tiste kmetovalce, ki izključ­
no živijo od grozdja in vina,«
meni Brejc.
Sledite nam tudi na