1. No category

VPLIVI PRVE SVETOVNE VOJNE NA NAŠ KRAJ – LENDAVO
Prva svetovna vojna je bila v zgodovini Dolnje Lendave prelomna. Po štirih letih si
je meščanstvo želelo le miru. Dogodki on koncu prve svetovne vojne (razpad
zgodovinske Madžarske in ustanovitev južnoslovanske države) so spremenili
življenje ob Muri, saj se je del prebivalstva slovenske narodnosti odločil za
novonastalo državo, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbski oz. hrvaški
posegi do božiča leta 1918 so bili bolj ali manj naključni, toda v naslednjih
mesecih so usodo jugozahodnega dela zgodovinske Zalske županije zapečatile
daljnosežne odločitve. Sredi svojevrstnih in nepričakovanih dogodkov sta bili
Dolnja Lendava in njena okolica dodeljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vojaške enote nove države so 12. avgusta 1919 dokončno zasedle pokrajino.
(povzeto po: Franci Just in Feri Lainšček: Lendava/Lendva (Murska Sobota:2005)
Nov politični položaj je mestu povzročil precejšnje težave, saj je Dolnja Lendava
postala mesto, stisnjeno neposredno ob mejo, daleč od pomembnega
gospodarskega in družbenega dogajanja. Takratno večinoma še madžarsko
prebivalstvo je nove lastnike bodlo v oči. V obdobju med obema vojnama je bilo v
mestu zelo malo investicij, hkrati pa so prej uspešne gospodarske dejavnosti
nazadovale. Po letu 1919 več let ni redno izhajal noben časopis. Vse to je okrnilo
meščanski način življenja, hkrati pa se je zmanjšala tudi upravna vloga mesta.
Ukinjena je bila tudi z gospodarskega in trgovskega vidika življenjsko pomembna
železniška povezava z Madžarsko.
(povzeto po: Franci Just in Feri Lainšček: Lendava/Lendva (Murska Sobota:2005)
Izobraženci oz. velik del meščanstva, ki je podpiral nekoč pomembne dejavnosti
in prizadevanja za razvoj mesta, je bil prisiljen sprejeti druge službe ali pa se je
odselil oz. je bil izgnan. Prej vzpostavljene vrednote meščanskega življenja so se
med obema vojnama izgubile. Obrtniki in predvsem židovski trgovci so »reševali«
posebnosti nekoč bogatega skupnostnega življenja, toda v dveh desetletjih je bil
nekdanji razvoj močno upočasnjen.
(povzeto po: Franci Just in Feri Lainšček: Lendava/Lendva (Murska Sobota:2005)
Slika 1 Tedanja Glavna ulica Lendave
ZDRUŽITEV PREKMURSKIH SLOVENCEV Z MATIČNIM NARODOM PO
PRVI SVETOVNI VOJNI
Po prvi svetovni vojni so prekmurske politične in kulturne avtoritete, kot so Jožef
Borovnjak, Ferenc Ivanocy, Jožef Klekl in drugi, so presodile, da je treba
Prekmurce zediniti z drugimi Slovenci, čeprav naj prekmurski jezik ne bi
popolnoma izginil iz tiska, pouka in liturgije, saj gre za star, tradicionalni jezik: ne
slovenski knjižni jezik, temveč knjižna prekmurščina je bila tista, ki je dolga leta
držala skupaj Slovence v Prekmurju.
(Prekmurski knjižni jezik, URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Prekmurski_knji%C5%BEni_jezik, (citirano: 7.11.2014))
17. avgust se je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference priključilo
Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po
stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve
svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17.
avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala
civilnemu upravitelju.
(Pred 95 leti v Prekmurje vkorakala vojska Kraljevine SHS, 2014. URL:
http://sobotainfo.com/novica/lokalno/pred-95-leti-v-prekmurje-vkorakala-vojska-kraljevine-shs/77061 (citirano: 7.11.2014))
Po odcepitvi od Madžarske in med obema vojnama je mesto stagniralo, večina
dotlej uspešnih dejavnosti je nazadovala. Mesto je izgubilo centralno vlogo v
regiji, meščanske vrednote so izginile. Med 2. svetovno vojno so Dolnjo Lendavo
znova priključili Madžarski. Spomladi leta 1944 so od tod deportirali okoli 120
Židov in večina jih je končala v koncentracijskem taborišču Auschwitz. S tem
dejanjem, s tragično usodo posameznikov ter družbenih vzorcev in vrednosti, se
je v Dolnji Lendavi končalo obdobje meščanstva. Njegovi spomini in zgodbe živijo
naprej v zgodovini zgradb v starem mestnem jedru.
Slika 2 Zgradba današnje knjižnice nekoč
Ob nekaterih okoliških vaseh so nastali novi deli, kamor so naseljevali koloniste iz
Istre. Te dele še danes poznamo kot kolonije. Zemljo so razdelili med priseljence,
kar je prineslo nezadovoljstvo med domačine. Ker je veliko družin ostalo brez
prihodkov, so se začeli izseljevati v ZDA, Nemčijo in Francijo, kjer so opravljali
sezonska dela. Ukinjene so bile tudi železniške povezave med Mursko Soboto in
Kermendinom ter Lendavo in Redičem. Kar je pomenilo izgubo stikov z
Madžarsko.
(povzeto po: Franci Just in Feri Lainšček: Lendava/Lendva (Murska Sobota:2005)
RAZCVET DEŽNIKARSKE OBRTI V LENDAVI
V tem času je veliko pridobila na svojem imenu dežnikarna Hungaria, ki je bila
ustanovljena leta 1904, obenem pa je bila prva dežnikarna v madžarskem delu
Avstro-Ogrske. Dežniki so postali nadvse priljubljen modni dodatek, služili pa so
tudi svojemu prvotnemu namenu in prefinjene meščane obvarovali pred dežjem.
Že pred ustanovitvijo te dežnikarne je v mestu delovalo kar precej šiviljskih
delavnic, zato urnih šiviljskih rok ni primanjkovalo. Domača Dežnikarna Hungaria
(Hungária Hazai Ernyőgyár Rt.) se je razvila iz delavnice Béle Wortmanna. Zelo
uspešen posel je zahteval tudi izgradnjo nove tovarne, ki so jo zgradili v
zahodnem delu mesta po načrti arhitekta Lajosa Szenteja, arhitekta iz
Szombathelya. Zgradba je bila zgrajena v madžarskem secesijskem slogu, pročelje
pa je krasilo umetniško izdelano strešno obrobje. Prva svetovna vojna pa je očitno
prizadela tudi dežnikarno, saj se je s padcem povpraševanja skrčila proizvodnja,
dejavnost pa so dopolnili z izdelavo oblačil in obutve, kar se je laže prodajalo na
tržišču. Leta 1923 so proizvodnjo dežnikov znova zagnali, vendar je tovarna
delovala samo še pod imenom Tovarna dežnikov. Leta 1925 sta družabnika
Eppinger in Blau v Lendavi ustanovila konkurenčno podjetje Jadran, ki pa je v
tekmi z nekdanjo Hungario zdržalo le do leta 1933, nato pa se je preusmerilo v
proizvodnjo oblačil.
(povzeto po: Franc Just in Feri Lainšček: Lendava/Lendva (Murska Sobota:2005)
Slika 3 Dežnikarna Hungaria v Lendavi
JUDJE V LENDAVI
Judje so se naselili med Madžari in Slovenci v Prekmurju po končanih turških
vpadih. Prekmurje, še posebej pa Lendava, leži na ugodni geografski poti. Judje so
prihajali iz dveh strani – iz Avstrijske in Madžarske.
(Toš, 2012)
Pred 1. svetovno vojno so v Prekmurju živeli tudi ortodoksni Judje, vendar so se
počasi asimilirali z ostalim prebivalstvom ali pa so se odselili. Pred 2. svetovno
vojno se Judje niso več v celoti držali pravil, ki jim jih je narekovala vera. Govorili
so predvsem madžarščino in nemščino, tudi hrvaščino in prekmurščino. Taka
jezikovna mešanica je bila posledica selitev.
(Toš, 2012)
Judje so bili pretežno trgovci, gostilničarji, žganjarji, medičarji, pravniki,
zdravniki. Leta 1850 so odprli judovsko šolo, ki je delovala vse do leta 1921.
Zaradi kapitala so Židje prevzemali tudi vodilno vlogo, celo leta 1919 v času
boljševizma v Prekmurju. Židje so od ljudi zahtevali stari avstro-ogrski denar in
oddajo živine. V času agrarne reforme v Prekmurju po 1. svetovni vojni so
židovsko-kapitalistične banke ogrožale pravično izpeljavo agrarne reforme.
Židovske banke so kupovale zemljo od veleposestnikov in so jo potem na drobno
prodajale za drag denar.
(Šimonka, T., 2008. Sinagoga, pokopališče, judovstvo, URL: http://www.turizem-lendava.si/SI_vsebina.php?id=SI_18_sinagoga
(citirano: 7.11.2014))
Kot povsod po svetu so tudi prekmurski Židje živeli skoraj popolnoma izolirano
od drugih verstev. Niso se povezovali ne s katoličani, ne z evangeličani. Vzroki za
takšno držo niso bili samo teološke in zgodovinske narave, ampak tudi predsodki
tako pri Židih kot pri evangeličanih in katoličanih. Prav zaradi vse večje
nekontrolirane akumulacije kapitala v židovskih bankah so postajali Židje vse bolj
nezaželeni v Prekmurju, kar je bilo zanje še posebej usodno med 2. svetovno
vojno in po njej. Ker so bili Židje kot verska skupnost v manjšini, so po 2. svetovni
vojni skoraj izginili iz Prekmurja zaradi medvojne antižidovske politike
Madžarske. Leta 1921 je bilo v Lendavi še 320 judov, med obema svetovnima
vojnami 210. Po drugi svetovni vojni pa je judovsko prebivalstvo iz Lendave
skoraj popolnoma izginilo.
(Toš, 2012)
Stavbe na Glavni ulici v Lendavi pričajo, kako pomembno vlogo so imeli prebivalci
judovske veroizpovedi. Njihov sakralni objekt je bila sinagoga. Do leta 1944 je
delovala kot sakralni objekt, zaradi izgona Judov so verske obrede opustili. Sedaj
je edina, ki še stoji, poleg mariborske sinagoge. Lendavska sinagoga je pred leti
postala tudi vseslovenski muzej holokavsta. Pred leti je ob sinagogi stala še šola, v
kateri je bilo nekoč urejeno stanovanje rabina, vendar so jo konec devetdesetih
let porušili in tam zgradili današnji kulturni dom. V okolici Lendava je tudi edino
ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji.
(Šimonka, T., 2008. Sinagoga, pokopališče, judovstvo, URL: http://www.turizem-lendava.si/SI_vsebina.php?id=SI_18_sinagoga
(citirano: 7.11.2014))
Slika 4 Sinagoga v Lendavi danes
Slika 5 Judovsko pokopališče v Dolgi vasi
Zita Szabó in Anja Cigan, DSŠ Lendava