NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI za šolsko leto 2015/16 4., 5. razred NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli Ul. RS št. 63/2013, bo šola v šolskem letu 2015/2016 nadaljevala z izvajanjem pouka neobveznih izbirnih predmetov. Pouk neobveznih izbirnih predmetov se izvaja postopoma in sicer v tem šolskem letu 2015/2016 za učence 4., 5. in 7., 8.r. ter v šolskem letu 2016/2017 za učence 6. in 9.r. Neobvezni izbirni predmeti se izvajajo od 4. do 6. razreda (umetnost, računalništvo, šport, tehnika). Drugi tuj jezik – nemščina pa se izvaja od 4. do 9.r. KAJ SO NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI? To so predmeti, ki jih lahko učenec izbere, ter s tem obogati svoje znanje na izbranem področju. Učenec 3. in 4. r. lahko za šolsko leto 2015/2016 izbira med naslednjimi neobveznimi izbirnimi predmeti: število neobvezni izbirni predmet predvideni izvajalec št. ur na teden 1. Drugi tuji jezik - nemščina Tilen Smajla 2 2. Umetnost – gledališka dejavnost Nataša Vodopivec 1 3. Računalništvo Gorazd Novak 1 4. Šport Niki Antolovič Seyfert 1 5. Tehnika Mojca Burgar 1 V skladu z zakonom lahko učenec izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko, lahko pa se za obiskovanje neobveznih izbirnih predmetov sploh ne odloči. Pouk drugega tujega jezika se bo izvajal dve uri tedensko, pouk umetnosti, računalništva, športa, tehnike pa eno uro tedensko. OBISKOVANJE NEOBVEZNEGA IZBIRNEGA PREDMETA Za učence, ki se bodo odločili, da bodo obiskovali neobvezni izbirni predmet, bo obiskovanje pouka obvezno. Prisotnost učenca pri neobveznih izbirnih predmetih se obravnava enako kot pri obveznih predmetih, vsako odsotnost pa morajo starši opravičiti. POTEK POUKA Pouk neobveznega izbirnega predmeta je na urniku eno uro na teden, razen izbirnega tujega jezika, ki je na urniku dve uri na teden. V urniku so to zadnje ure pouka. OCENJEVANJE Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznimi predmeti osnovne šole, torej se znanje učencev pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje s številčnimi ocenami od 1 do 5, zaključne ocene pa se vpišejo v spričevalo. Učenec lahko napreduje le, če ima pozitivne zaključne ocene pri vseh predmetih, tudi pri neobveznih izbirnih. POSTOPEK IZBIRE IN OBLIKOVANJE SKUPIN Na osnovi prijav bomo predvidoma oblikovali pet skupin izbirnih predmetov za naslednje šolsko leto, vendar bomo izvajali le tiste izbrane predmete, za katere bo prijavljeno zadostno število učencev. Učenci podružnične šole Korte se lahko priključijo učnim skupinam neobveznih izbirnih predmetov na matični šoli. Zadnji teden v maju bomo izvedli postopek izbire neobveznih izbirnih predmetov za naslednje šolsko leto. Prijavnice bodo starši za 4.r. prejeli na roditeljskem sestanku, izpolnjene pa bodo vrnili do petka, 29. 5. 2015. Učencem 5.r. bodo neobvezni izbirni predmeti predstavljeni pri pouku s strani učiteljic – razredničark. Prijavnice bodo vrnili do ponedeljka, 1. 6. 2015. Učenci podružnične šole se lahko priključijo neobveznim izbirnim predmetom na matični šoli. V izbirnem postopku bomo v največji možni meri upoštevali želje učencev. Če bo število učencev za določen predmet premajhno, bomo izbor uskladili z učenci individualno. Pouk bomo izvajali, če bo dovolj prijav in sicer vsaj 12 učencev. O izbiri bodo učenci in starši pisno obveščeni pred koncem šolskega leta. Na začetku šolskega leta imajo učenci en mesec časa za popravek svoje izbire. V tem primeru se lahko vključijo v skupino, kjer je še prostor in je izbira usklajena z njihovim urnikom. Da ne bodo obiskovali neobveznega izbirnega predmeta pa se lahko odločijo samo v primeru, da se skupina glede na normative še vedno lahko izvaja. Učenec lahko vsako leto zamenja neobvezni izbirni predmet, če to želi, lahko pa svoje znanje pri istem neobveznem izbirnem predmetu nadgrajuje in poglablja v vsem obdobju, torej od 4. do 6.r. NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 4., 5. RAZREDU RAČUNALNIŠTVO V današnji družbi ima računalništvo pomembno vlogo, saj je vključeno v vsa področja našega življenja. Da bi bili v tej družbi uspešni, moramo razumeti delovanje informacijsko komunikacijskih tehnologij in konceptov, na katerih temelji tehnologija. Neobvezni izbirni predmet seznanja učence z različnimi področji računalništva. Učenci se pri računalništvu seznanjajo s tehnikami in metodami reševanja problemov in razvijajo algoritmičen način razmišljanja, spoznavajo omejitve računalnikov in njihov vpliv na družbo. Način dela pri predmetu spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in poseben način razmišljanja ter delovanja. S spoznavanjem računalniških konceptov in razvijanjem postopkovnega načina razmišljanja učenci pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so veliko bolj trajni kot hitro razvijajoče se tehnologije. Predmet ne temelji na spoznavanju dela s posameznimi programi, ampak učence seznanja s temeljnimi računalniškimi koncepti in procesi: 4. razred: komunikacija in storitve, 5. razred: podatki, reševanje problemov, NEMŠČINA za 4.r. Uvajanje pouka drugega tujega jezika – nemščine - za našo šolo ne bo predstavljalo prelomne spremembe, ker naša šola že uvaja nemščino v 7., 8. in 9.r. Torej se že zavedamo pomena večjezičnosti in razumevanja večkulturnosti v lastnem okolju, kar je glavni namen uvajanja neobveznega izbirnega predmeta v 4. in 5.razredu. Uvedba drugega tujega jezika v OŠ kot neobveznega izbirnega predmeta pa daje vsem učencem možnost učenja v okviru formalnega izobraževanja. Nemščina bo potekala 2 uri tedensko in bo ocenjena. V primerjavi s prvim tujim jezikom pa bo imela drugačno vlogo. Medtem ko prvi tuj jezik vodi do najkompleksnejših zmožnostih, je pri drugem tujem jeziku večji poudarek na sporazumevalnih in učnih stategijah in medjezikovnih zmožnostih. Učenec se vključi v pouk prostovoljno. Možnost izbirnosti dopušča učencu, da nadaljuje z izbranim jezikom, ali ne, ali pa izbere novega. Ko pa se vključi, mora drugi tuj jezik obiskovati do konca šolskega leta. Splošni cilj pri pouku drugega tujega jezika je torej sistematično usposabljanje za osnovno sporazumevanje s tujimi govorci v vsakdanjih okoliščinah, ki potekajo znotraj določenih področij družbenega življenja (javne ustanove, družinski odnosi, vezanih na poklic, izobraževanje, ipd.). poudarek je na sprejemniških in interaktivnih dejavnostih. Na začetni stopnji se učimo celostno, po načelih zgodnjega učenja. Učenec, ki obiskuje pouk drugega tujega jezika ima tako imenovano dodano vrednost znanja. Lažje se sporazumevamo v ožjem in širšem okolju in tako sprejemamo drugačnost in večkulturnost. Tako smo bolj strpni in notranje bolj bogati. Uporablja se delovni zvezek za nemščino (lanska cena 18,50€). UMETNOST Z vključitvijo v neobvezni 35 urni izbirni program z naslovom Umetnost bodo učenci razvijali umetniško in inovativno potrebo, kar pa je v sodobnem času nujno za delovanje posameznika in širše družbe. Program dela bo temeljil na kulturno – umetniški vzgoji posameznikov. Prek ustvarjanja kulturno–umetniških del ( priprave in izvedbe gledališke, lutkovne predstave, filma, plesne, folklorne postavitve, literarnega, glasbenega dogodka, likovne razstave,…) se bodo učenci z izkušenjskim učenjem srečevali z umetnostjo, kar pa bo podlaga za ponotranjanje in razumevanje vrhunske umetnosti. Z lastnim vključevanjem na različnih umetniških področjih bodo izražali in spoznavali sebe v odnosu do okolja ter pri tem osebnostno rasli. Skozi enoleten program bodo oblikovali pozitiven odnos do nacionalne in svetovne kulturno – umetniške dediščine ter njenega vključevanja v sodobnost. Vsebine, s katerimi se bodo v enoletnem programu učenci srečevali so: film, folklora, glasbena ustvarjalnost, gledališka dejavnost, likovna in literarna ustvarjalnost, ples, šolske produkcije, dogodki in proslave. Sproščujoči delavniški način dela bo stremel k ugodnemu počutju otrok ter k navajanju k kakovostnemu preživljanju prostega časa. Vsebine se bodo tesno povezovale z vsebinami ostalih učnih predmetov, saj je medpredmetno povezovanje eden ključnih konceptov sodobnega kulturno – umetnostnega izobraževanja. Pri predmetu umetnost se bo uporabljalo sodobno tehnologijo, kar bo učencem koristilo tudi pri procesih učenja na drugih predmetnih področjih. Predmet se bo ocenjeval številčno glede na opredeljene cilje in standarde v učnem načrtu. Ocenjevalo se bo npr. učenčeve ustne odgovore, likovne, glasbene, praktične in druge izdelke, projektno delo, nastope učencev… Ocene bodo kazatelji učenčevega izvajanja in ustvarjanja. Za predmet Umetnost se lahko odloči vsakdo, ki ima pozitiven in ustvarjalen odnos do kulturno – umetnostnih področij. ŠPORT V današnjem času, ki ga označujejo čedalje manjša gibalna dejavnost, nezdrave prehranjevalne navade in specifični, večkrat rizični načini preživljanja prostega časa, ima športna dejavnost v šoli poseben pomen za zdrav razvoj odraščajočih učencev. Neobvezni izbirni predmet šport zato vključuje predvsem tiste vsebine, ki učinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj učencev, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika športnorekreativnih učinkov pomembne za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih obdobjih. Neobvezni izbirni predmet šport, namenjen učencem drugega obdobja, vključuje vsebine, ki morajo biti prisotne v vsakodnevni športni vadbi učencev, in številne nove vsebine, ki jih ni v rednem programu predmeta šport: 4. razred: teki, aerobika, igre z loparji, žogarija, ravnotežne vaje… 5. razred: ples, hokej, zadevanje tarč, rolanje, skoki… TEHNIKA Izbirni predmet tehnika poglablja, razširja in nadgrajuje predmeta naravoslovje in tehnika v četrtem in petem ter tehnika in tehnologija v šestem razredu. Predmet omogoča učencem poglobitev in sintezo nekaterih temeljnih znanj s tehničnega področja in povezavo z drugimi predmetnimi področji. Predstavlja načine, sredstva in organizacijske oblike spreminjanja narave ter učinke nanjo, kar v ustvarjalnem delovnem procesu pomeni preoblikovanje in oblikovanje naravnih in umetnih gradiv v novo obliko. Razširja osnovna spoznanja o tehnoloških lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja, spretnosti in delovne navade pri uporabi orodja, pripomočkov, strojev in naprav za oblikovanje in obdelavo gradiv. Pri praktičnem delu učenci spoznavajo nevarnosti in varnostne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi zaščitnih sredstev. Konstruiranje modelov s sestavljankami omogoča pridobivanje tehničnega in fizikalnega znanja in izkušenj ter razvijanje sposobnosti za ustvarjalnost in konstruktorstvo. Risanje in branje tehnične in tehnološke dokumentacije pomenita načine in sredstva grafičnega in pisnega sporazumevanja v tehniki in tehnologiji ter navajanje na izražanje zamisli, kar razvija prostorsko predstavljivost in prostorsko inteligenco učencev. Spodbuja ustno izražanje z uporabo slovenskih tehničnih izrazov.