1. No category

NEOBVEZNI
IZBIRNI PREDMETI
4. IN 5. RAZRED
šolsko leto 2015/16
Spoštovani starši!
Bodoči učenci 4. razreda in boboči učenci 5. razreda bodo z naslednjim šolskim letom
lahko obiskovali tudi pouk neobveznih izbirnih predmetov. Neobvezni izbirni
predmeti omogočajo učencu, da lahko obiskuje pouk tistega predmeta, ki ga izbere glede
na svoje želje oz. sposobnosti. Seveda pa se učenec v soglasju s starši lahko odloči, da
ne bo obiskoval nobenega neobveznega izbirnega predmeta.
Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznim predmeti, torej
se znanje pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje, zaključne ocene pa se
vpišejo v spričevalo.
Prisotnost učenca pri neobveznih izbirnih predmetih se obravnava enako kot pri
obveznih predmetih, vsako odsotnost pa morajo starši opravičiti.
V skladu s predmetnikom se neobvezni izbirni predmetišport, umetnost, tehnika in
računalništvo izvajajo po eno uro tedensko, izjema je drugi tuji jezik (v našem
primeru nemščina), ki se izvaja dve uri tedensko.
Učenci lahko izberejo največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov. Ko
učenec neobvezni izbirni predmet izbere, ga ne more opustiti, temveč ga mora
obiskovati do konca šolskega leta.
Učenec lahko svoje znanje pri istem neobveznem izbirnem predmetu nadgrajuje in
poglablja v vsem obdobju, torej od 4. do 6. razreda ali pa vsako šolsko leto izbere (ali pa
sploh ne izbere) drugi predmet.
Šola samostojno organizira in oblikuje učne skupine, skladno s predpisanimi normativi,
za vsako šolsko leto posebej. Učna skupina pri predmetu tehnika in šport se bo
predvidoma delila, če bo v njej 21 ali več učencev, medtem ko je za ostale učne skupine
normativ 28 učencev.
Neobvezni izbirni predmeti sodijo v razširjen program šole, zato ti predmeti ne morejo
biti uvrščeni v urnik med obvezne predmete. Glede na organizacijo obveznih predmetov
se bodo neobvezni izbirni predmeti lahko izvajali v predurah ali v času
podaljšanega bivanja, lahko tudi v obliki blok ur (npr. umetnost/tehnika), v tem
primeru na 14 dni.
Izbirni predmeti v svoji zasnovi omogočajo prilagajanje individualnim razlikam in
interesom otrok. Svetujemo, da se skupaj z otrokom pogovorite in presodite, kaj je tisto,
kar otrok glede na svoje zmožnosti potrebuje. Zaradi organizacije pouka vas še posebej
prosimo, da svojo odločitev res premislite, da bomo lahko kvalitetno načrtovali novo
šolsko leto. Glede na število prijavljenih učencev se bomo odločili, katere neobvezne
predmete bomo lahko izvajali v skladu z normativi.
PREDSTAVITEV NOEBVEZNIH
IZBIRNIH VSEBIN ZA 4. IN 5. RAZRED
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET UMETNOST –
GLEDALIŠČE
Izvajalka: Nataša Novak Mulej, prof. (slovenščina, angleščina)
CILJ: učenčevo ustvarjanje in poustvarjanje, izvajanje področja gledališče
STANDARDI ZNANJ:
-
se kulturno udejstvuje v kulturno-umetniških dejavnostih, nastopih, proslavah,
dogodkih v ožjem in širšem okolju
med šol. letom izkaže napredek v kulturno-umetniškem izražanju in se je ob koncu
šol. leta sposoben predstaviti s kratkim prikazom celoletnega dela
pri delu izkaže osebno angažiranost, zanimanje in motiviranost za kulturnoumetniško izražanje
se kulturno vede, sposoben je sodelovanja v skupini ter izkazuje do drugih korekten
odnos
ZNANJA IZVAJALKE:
- diplomska naloga z naslovom Pomen in vloga gledališke vzgoje v OŠ, v kateri sem
predstavila gledališko vzgojo v OŠ in zanjo izdelala ter zbrala veliko gradiva za gledališko
vzgojo v šoli
-
opravljeni seminarji za mentorje gledaliških skupin
mentorica šolskih gledaliških skupin (od leta 1998, zlato priznanje)
mentorica šolske filmske skupine (srebrno priznanje)
mentorica šolskih prireditev in radijskih ur
CILJI GLEDALIŠKE VZGOJE:
-
razvijanje sproščenosti in spontanosti
razvijanje čutnih in čustvenih zaznav
razvijanje vedoželjnosti
razvijanje domišljije
oblikovanje čuta za skupnost, samodiscipline in odgovornosti
pripomore k odprtosti do drugih, premaguje odtujenost
z urjenjem telesne sproščenosti razvija obvladan in samozavesten nastop
izboljšuje izgovorjavo in možnost tekočega izražanja
navaja k naravnemu in smiselnemu govorjenju književnega jezika
-
oblikuje estetski in kritični čut in odnos do umetnosti
izboljšuje koncentracijo
samostojno ustvarjanje besedil in manjših predstav
z vsem tem pa navaja k širšemu spoznavanju in razumevanju človeka ter prispeva k
oblikovanju osebnosti.
IZVAJALEC PREDMETA/MENTOR/PEDAGOG:
Njegovo delo pomeni dobro pripravljenost, uravnovešenost, vedro razpoloženje, ki se
stopnjuje do duhovitosti in humorja, kar je pogoj za sproščenost. Sproščenost pa je osnovni
temelj gledališke vzgoje.
PROGRAM NEOBVEZNEGA IZBIRNEGA PREDMETA GLEDALIŠČE:
Če hočemo doseči to sproščenost, moramo razčleniti postopek igranja na njegove osnovne
sestavine: mimika, kretnje, gibanje, izreka s pravilnim dihanjem, smiselno oblikovanje stavka,
analiza besedila, čustvena intonacija. Oder ima namreč posebne zakonitosti, ki terjajo
posebno obnašanje, gibanje, govorjenje dihanje, čemur pravimo igralska veščina.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
DRUŽABNE IGRE
TEHNIKA DIHANJA
ZBRANOST
IMPROVIZACIJA
IZRAZ ČUSTEV
GRADNJA ZNAČAJA
TEHNIKA GOVORA
UKVARJANJE Z BESEDILOM
UPRIZORITEV
UMETNOST – LUTKE
Izvajalka: Jolanda BIKIĆ
Cilji neobveznega izbirnega predmeta LUTKE:





Usvajajo osnovna igralska izrazna sredstva in uporabljajo različne lutkovne
tehnike.
Razvijajo občutek za prostor, govor, telesno interpretacijo ter animacijo lutke.
Oblikujejo zamisli za izdelavo lutk po katerih lutke tudi izdelajo. Razvijajo
sposobnost za skupinsko delo, interakcijo s soigralci in drugimi prvinami
predstave.
Krepijo zaupanje in samozavest.
Doživeto in estetsko poustvarjajo otroške in lutkovne predstave.
Najpomembnejše je, da učenca usmerjamo v aktivno kulturno umetniško izražanje.
Poudariti moramo, da tukaj ni napačnih učenčevih idej. Pomembno je, da učenec
javno predstavi umetniško izražanje. Spodbujamo tudi učenje in umetniško
raziskovanje.
Učitelj je v tem procesu mentor. Poudarjena je metoda učenja-raziskovanje. V vseh
fazah dela je učenec aktiven in izraža svoje mnenje. Učencu omogočimo samostojno
delo in raziskovanje. Zelo pomemben cilje je doživeti umetnost skozi lutke.
Neobvezni izbirni predmet LUTKE bomo pričeli tako:







Vaje za koncentracijo, koordinacijo, krepitev zaupanja v sebe, soigralca in v
skupino.
Spoznamo lutke (ročna lutka, mimična lutka, ploska lutka).
Določimo zvrst lutke in njihovo zasnovo.
Učenec lutko izdela samostojno in spoznava njene zmožnosti.
Učenec lutko oživi (spozna osnove gibanja lutke, pogled lutke, govor, dajanje
glasu lutki, iskanje izrazne možnosti lutke).
Izdelamo sceno.
Bralne vaje, ki so namenjene učenčevemu razumevanju besedila. Učenec ne
bere besedila, ampak govori.



Besedila so kratka.
Pripravimo lutkovno predstavo.
V lutkovnem gledališču si ogledamo lutkovno predstavo.
Minimalni standardi znanja:



Se aktivno udejstvuje v kulturno umetniških dejavnostih, nastopih, dogodkih v
ožjem in širšem okolju.
Med šolskim letom izkaže napredek, razvoj v umetniškem ustvarjalnem
izražanju.
Ob koncu leta se je učenec sposoben predstaviti s kratkim prikazom
celoletnega dela.
Temeljni standardi znanja:


Vede se kulturno, je sposoben sodelovalnega dela v skupini ter izkazuje
korekten odnos do drugih.
Izrazi estetsko doživetje.
Individualizacija in diferenciacija
Pouk diferenciramo v fazah načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ocenjevanja.
Medpredmetno povezovanje:
Poteka tako, da oblikujemo in izvedemo lutkovno predstavo, ki vsebuje preplet
glasbene, likovne umetnosti. Prepleta se scenografija, slovenščina, tehnika.
Preverjanje in ocenjevanje:





Ocenjujemo s številčnimi ocenami, glede na cilje in standarde v učnem
cilju.
Ocenjujemo praktične izdelke, lutke, sceno, nastop v javnosti, igro.
Izhajamo iz opredelitve, kaj naj bi se učenci naučili, znali, obvladali in kako
dobro.
Opredeljujemo s kriteriji izvirnost, izvedbo, sporočilnost, izraznost,
angažiranost, samostojnost, uporabnost izdelka.
Ocenjujemo izvajanje in ustvarjanje.
Razvijamo tudi pozitiven odnos do kulture, strpnosti do drugih kultur. Razvijamo in
spremljamo razvoj socialnih spretnosti (poslušanje, medsebojna pomoč,
reševanje sporov). Tega ne ocenjujemo ampak spodbujamo in razvijamo.
Poslužujemo se računalnika, DVD-jev, projektorja, kamere. Omogoča večjo
pestrost, nazornost vsebin in možnost shranjevanja različnih vsebi.
NEMŠČINA - NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET
Izvajalka: Karin BLAS HAMERŠAK
Pri nemščini kot neobveznem izbirnem predmetu se bodo učenci usposobili za osnovno
komuniciranje v nemščini, lažje navezovanje stikov in ravnanje v določenih situacijah ter
pridobili vedenje o nemško govorečih deželah, njihovih prebivalcih in kulturi.
Spoznali bodo osnove nemškega jezika in pri tem razvijali vse štiri jezikovne spretnosti:
bralno, slušno, govorno in pisno.
Učenje nemščine priporočamo učencem, ki imajo veselje in voljo do učenja tujega jezika.
Učenci se na začetni stopnji učijo celostno, po načelih zgodnjega učenja.
Obravnavali bodo teme iz vsakdanjega življenja na zelo preprost in igriv način:
- naučili se bodo pozdraviti;
- opisali sebe in svojo družino;
- povedali nekaj o svojih interesih;
- opisovali živali;
- govorili o šoli, šolskih potrebščinah;
- povedali kaj radi jedo in pijejo;
- spoznavali dežele nemškega govornega področja.
Učenec se v pouk neobveznega izbirnega predmeta vključi prostovoljno in ga obiskuje
dvakrat na teden.
Ocenjevanje znanja poteka v skladu z zakonodajo, in sicer ustno, pisno in na druge načine.
Učenec si v posameznem ocenjevalnem obdobju pridobi vsaj eno ustno in eno pisno oceno.
Ključnega pomena je kontinuiteta znanja, zato je dobro, da učenci učenja ne prekinjajo,
lahko pa se tudi odločijo, da z učenjem v naslednjem šolskem letu ne bodo nadaljevali.
ŠPORT - NEOBVEZNI IZBIRNI
PREDMET
Bernarda Šlehta
4.razred – 35 ur
5.razred – 35 ur
Pouk poteka enkrat tedensko v okviru rednega urnika.
Načrtovanje in izpeljava programa sta odvisna od potreb učencev, zato učitelj
skrbno analizira njihov biološki razvoj (telesni razvoj, stopnjo razvitosti gibalnih
sposobnosti, posebnosti), pri oblikovanju programa pa upošteva tudi prostorske
možnosti in materialno opremljenost šole.
Na podlagi razvojnih potreb učencev tega starostnega obdobja program vsako
leto vključuje dejavnosti treh sklopov:
Športne dejavnosti so usmerjene predvsem v razvoj:
 splošne (aerobne) vzdržljivosti,
 koordinacije gibanja, ravnotežja, natančnosti in ustvarjalnosti,
 različnih pojavnih oblik moči.
Vsakemu sklopu učitelj nameni tretjino časa.
Pri pouku izbirnega predmeta ŠPORT izvajamo vsebine, ki so otrokom
zanimive, vsebine so obogatene, torej tudi takšne, ki jih v rednem pouku ni.
V vadbeno skupino so vključeni fantje in dekleta.
Prvi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splošne (aerobne)
vzdržljivosti:
 TEKI- lovljenja, štafetni teki in druge tekalne igre,orientacijski teki in igre,
»Suhi« biatlon
 DEJAVNOSTI NA SNEGU
 NORDIJSKA HOJA IN TEK
 PLAVANJE IN DRUGE DEJAVNOSTI V VODI
 AEROBIKA - osnove aerobike in njenih različic ter njihovo povezovanje v
preproste koreografije ob glasbeni spremljavi
 KOLESARJENJE – 5.r
Drugi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije
gibanja, ravnotežja, natančnosti in ustvarjalnosti
 PLES - plesne igre; otroški plesi Osnovni koraki modernih plesov (hiphop,
džez) in njihovo povezovanje v preproste koreografije Osnovni koraki
družabnih plesov (sving, koračni fokstrot, čačača in angleški valček)
 HOKEJSKE IGRE - prilagojene igre (uporaba različnih palic in različnih
žogic, imitacija drsalk, na rolerjih, pozimi tudi z drsalkami)
 IGRE Z LOPARJI - igre z različnimi prilagojenimi pripomočki (baloni,
žogice različnih velikosti, teže in trdote, loparji različnih velikosti); drža
loparja; osnovne tehnične prvine v posameznih igrah; igralne situacije v
mini in midi različicah iger
 ŽOGARIJE - elementarne igre z žogami; osnovne prvine softbola,
bejzbola z mehko žogo, ragbija idr.
 CIRKUŠKE SPRETNOSTI - žongliranja in triki z različnimi pripomočki
 RAVNOTEŽNE SPRETNOSTI – rolkanje, vožnja s skirojem, kolo
 ZADEVANJE TARČ
 ROLANJE - elementarne igre na rolerjih; spretnostni poligoni (rolanje med
ovirami in pod njimi, slalomska vožnja, prestopanja itn.); gibalne naloge v
osnovnem položaju na rolerjih (rolanje naprej in nazaj, prestopanje
naprej); načini varnega zaustavljanja
Tretji sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj različnih pojavnih
oblik moči:
 AKROBATIKA - premagovanje orodij kot ovir (poligoni in štafete);
različna lazenja in plazenja; akrobatske raznoterosti; dvigi in postavljanje
človeških piramid… Akrobatske prvine skozi oporo na rokah: premet
vstran, plezanje v stojo na rokah ob letveniku, stoja na rokah s pomočjo
ali varovanjem
 SKOKI - različna poskakovanja/preskakovanja: ristanc, polž, gumitvist,
male in velike kolebnice
 PLEZANJA
 BORILNI ŠPORTI - igre vlečenja (vrvi, partnerja), potiskanja (blazin,
partnerja, težjih žog, vozičkov), nošenja (partnerja, blazin, klopi) …
Ob tako raznolikem programu bo zagotovo zanimivo, pestro in zabavno.
TEHNIKA (NIP)
Predmet lahko izberejo:
4. in 5. razred (2o15/2o16)
Število ur na teden: 1
Izvajalec:
Marko Šebrek
Zakaj izbrati neobvezni izbirni predmet Tehniko?





ker bo delo zabavno in zanimivo,
pripomoglo bo k vaši poklicni izbiri in odločitvi,
pridobili boste ročne spretnosti in spoznali gradiva,
cenili lastnoročno izdelane izdelke in
se lahko pohvalili s svojimi mojstrovinami (vozila, plovila…).
Pri predmetu bomo učenci:







spoznavali gradiva,
spoznavali in uporabljali orodja in stroje,
izdelovali izdelke iz različnih materialov,
se naučili varno uporabljati orodja in izdelovati izdelke,
se družili z vrstniki,
razvijali ročne spretnosti, kreativnost, iznajdljivost in
razvijali poklicno orientacijo.
Vsebina in cilji:






pomen in uporaba tehničnih predmetov, pojavov, procesov,
opazovanje, raziskovanje, preizkušanje, razvijanje spretnosti,
razvijanje zamisli, oblikovanje skice, 3D modeliranje, delo z gradniki,
načrtovanje poteka dela, izbira primernih gradiv, orodij in varno delo,
reševanje konkretnih problemov in preizkušanje delovanja naprav in
gradnja konstrukcij z različnimi gradniki in sestavljankami.
Gradiva in učne vsebine:



papir, les, umetna gradiva
konstrukcije
izbirne vsebine (lončarstvo, usnjarstvo, robotika, obdelava tekstila, kovinarstvo…)
Kratek opis:
Izbirni predmet tehnika je namenjen učencem drugega triletja (4., 5. in 6. razred). Poglabja,
razširja in nadgrajuje predmeta naravoslovje in tehnika v četrtem in petem ter tehniko in
tehnologijo v šestem razredu (2o16/17). Predvideva izdelavo izdelkov iz različnih
materialov po svoji ali predloženi tehnični in tehnološki dokumentaciji in konstruiranje
modelov strojev in naprav s sestavljankami.
Predmet omogoča pridobitev temeljnih znanj s področja tehnike in povezavo z
drugimi predmetnimi področji. Razširja osnovna spoznanja o tehnoloških lastnostih
posameznih gradiv in praktična znanja, spretnosti in delovne navade pri uporabi orodja,
pripomočkov, strojev in naprav za oblikovanje in obdelavo različnih gradiv. Pri praktičnem
delu učenci spoznajo nevarnosti in varnostne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade
pri uporabi zaščitnih sredstev. Učenci izbrane izdelke načrtujejo in izdelujejo. Na koncu jih
ovrednotijo. Izdelki so uporabni.
GLASBENA USTVARJALNOST
Izvajalka: Milena RATAJ
Učenci:





oblikujejo in poustvarjajo glasbeno in z glasbo povezano predstavo (npr. glasbena pravljica,
spevoigra, muzikal);
poustvarjajo in ustvarjajo vokalne, inštrumentalne in vokalno-inštrumentalna vsebine (izbor
izvajalskega sestava ter izvajalskega programa izhaja iz želja, sposobnosti, spretnosti in znanj
učencev);
zvočno eksperimentirajo, improvizirajo ter izražajo lastne glasbene zamisli;
se glasbeno opismenjujejo (navajanje na samostojno orientacijo v partiturah, zapisujejo
glasbene zamisli);
s sodobnimi glasbenimi mediji ozvočijo različne vsebine (npr. film, razstave likovnih del,
šolske proslave, produkcije).
RAČUNALNIŠTVO
Izvajalec: Gregor Ambrož
Potek neobveznega izbirnega predmeta:


razširjen program za osnovne šole
o šolsko leto 2015/2016 - učenci 4., 5. r
o šolsko leto 2016/2017 - učenci 4., 5., 6. r
skozi celotno šolsko leto
o 35 ur pouka - 1 ura pouka na teden v računalniški učilnici
o delo bo najprej teoretično
o nato praktično
Splošni cilji:







spoznavajo temeljne koncepte računalništva
razvijajo algoritmični način razmišljanja in spoznavajo strategije reševanja
problemov
razvijajo sposobnost in odgovornost za sodelovanje v skupini ter si krepijo
pozitivno samopodobo
pridobivajo sposobnost izbiranja najustreznejše poti za rešitev problema
pridobivajo zmožnost razdelitve problema na manjše probleme
spoznavajo in razvijajo zmožnost modeliranja
razvijajo ustvarjalnost, natančnost in logično razmišljanje
Tematski sklopi:





algoritmi
programi
podatki
reševanje problemov
komunikacije in storitve
Ocenjevanje znanja:




ocenjuje se ustno in pisno ali z ocenjevanjem izdelka
pridobljene bodo 3 ocene
pri ustnem ocenjevanju se ocenjuje:
o razumevanje temeljnih konceptov podane snovi
o uspešnost vrednotenja in zagovarjanja ustvarjalnih algoritmov ter
programov
o samostojnost pri iskanju rešitev zastavljenega problema
pri ocenjevanju izdelka/projekta se ocenjuje:
o kompleksnost zastavljenega problema
o vključenost računalniških konceptov v končni rešitvi
o delovanje končne rešitve
o učinkovitost oz. preprostost rešitve