1. No category

VSEBINE KNJIG
PROZA
Majda Artač Sturman: Mozaik v kovčku
Življenje je kot kalejdoskop sestavljeno iz različnih barv, doživetij, čustev in zaznav.
Tudi knjiga Mozaik v kovčku je sestavljena iz bežnih zapisov, spominov,
razpoloženjskih pesmi in barvitih ilustracij. Barve izražajo občutja. Vsaka barva
prinese včasih že pozabljen spomin, hrepenenje, sanjarjenje in razmišljanja. Knjiga
je mozaik srečevanj, ki jih spodbudijo različne barve, med pisateljico in Rusinjo
Galjo, ki je na vlaku iz Francije v Benetke pozabila izstopiti v Benetkah in se je
peljala do Trsta. In tu našla svojo ljubezen in dom. Vsaj za nekaj časa, kajti Sankt
Petersburg kliče. In ti kamenčki razmišljanj in spomina sestavljajo Galjino zgodbo.
Igor Bizjan: Brezčasje
Dnevniški zapiski z avtorjevimi osupljivo iskrenimi in prepričljivimi komentarji o vsem,
kar se dogaja v življenju. Se splača prebrat!
Avtor brez dlake na jeziku zapisuje svoje necenzurirane misli, ki se mu podijo po
glavi, zapisane brez kakršnegakoli voznega reda. Razkriva svojo jezo in žalost nad
stanjem stvari, politiko, žalost zaradi vseh izgubljenih ljubezni, preminulih prijateljev.
Veselje, ki mu ga nudijo jutranji sprehodi od Pirana do Fiese. Dan, ki ga odpre
jutranji sprehod ob morju, ne more spodleteti, pravi avtor. Razglablja o filmih,
knjigah, rutini, o tem, kaj potrebujejo ljudje za normalno življenje … Ob tem pa
vseskozi nagovarja bralca, naj se odzove na to, kar se dogaja vsak dan okrog nas.
Helena Cestnik: Kristalinske čipke: pripovedujem, da živim
Tako kot v čipki je tudi v življenju nešteto niti, povezanih med seboj.
Dve v življenju razočarani, vendar močni in suvereni ženski, ki jima življenje ni
prizaneslo, se po naključju srečata. Ob občasnih obiskih v domu za ostarele se
tketa življenjski zgodbi ene in druge. Gospa Fanika pripoveduje, gospa Helena
piše. Z zapisovanjem Fanikine zgodbe si Helena navsezadnje prisluži življenje.
Presunljiva zgodba o telesno sicer krhkih ženskah, ki pa sta polni duhovne moči.
Avgust Demšar: Obsedenosti v času krize
Kriminalka, ki skoraj ne potrebuje trupla.
Beseda kriza v zadnjih letih (pre)pogosto prečka naše ustnice, morda še
najpogosteje v Mariboru, kamor je dogajanje postavljeno. V tej prestolnici
propadlih industrijskih gigantov je družbena razslojenost ostra in gnev kot
odgovor nanjo občuten. Vendar je to zgolj okvir detektivke, v kateri pisatelj
spretno, z množico likov, lušči plasti s skrivnostnega trupla v gozdu. Navidez
nepovezani posamezniki in njihove osebne biografije se začnejo zlivati v zanimivo
in napeto zgodbo.
Evald Flisar: Dekle, ki bi raje bilo drugje
Roman zanimivih usod, krajev in dogodkov.
Špela, glavna junakinja zadnjega Flisarjevega romana, odrašča v družini, ki jo je
doletela kruta usoda. Iz vasi se preselijo v mesto, oče se pod pritiski zruši in
obesi, mati postane psihični bolnik. Špela se najprej umakne v njeno bližino,
zatem odpotuje v London, a se kmalu vrne, saj mati potrebuje njeno pomoč.
Tu je Špelin edini in obenem najboljši dom, v katerem MORA ZAŽIVETI. Pred
bralca je postavljen začetek nove zgodbe, v kateri se postavljajo vedno nova
vprašanja: Smo res to, kar hočemo biti? Je prav, da pred življenjem odhajamo
drugam? Kam? Kdo oblikuje našo pot, kod in kam nas ta vodi?
Peter Florjančič: Skok v smetano
Kralji, cesarji, maharadže, bogati industrialci, svetovno znani filmski režiserji,
igralci in med njimi Slovenec Peter Florjančič.
Mislite, da je izumiteljstvo dolgočasno? Lahko živite samo od izumljanja?
Peter Florjančič nam s svojim življenjem prikazuje, da je življenje izumitelja
roman, poln blišča, pa tudi žalosti, bogastva in bankrotov. Imel je pet
državljanstev, triinštirideset avtomobilov in najdaljši potni list na svetu.
Izračunal je, da je 25 let preživel v hotelih, štiri leta v avtomobilih, tri leta v
vlakih, leto in pol v letalih ter eno leto na ladji ... Pri 94-ih živi v svojem
rojstnem kraju, na Bledu, in še vedno vsak dan neutrudno ustvarja, snuje
nove knjige, nove filmske projekte, nove ideje in izume …
Tone Frelih: Truplo ob progi
Kriminalistični inšpektor Cene Dornik z ekipo je spet v akciji.
Na prvi pogled se zdi nesreča, a se izkaže, da je truplo ob progi rezultat
kriminalnega dejanja. Iskanje identitete umrlega je šele prvo dejanje, ki
inšpektorja Dornika in njegovo ekipo potegne v napeto kriminalno zgodbo.
Viktorija Zmaga Glogovec: Želim si
Intimna zgodba o ljubezni, ki ji ni dano živeti.
Ljubezenska zgodba dveh neimenovanih protagonistov, ki sta drug drugega
in s tem ljubezen svojega življenja našla v zrelih letih, ko tega nista
pričakovala. Pripoved o medčloveških odnosih je polna navidez
nezdružljivih, pa vendar tako običajnih čustev – ljubezni, hrepenenja,
razočaranja, obžalovanja, žalosti.
Goran Gluvić: Kočevje ekspres
Bo inšpektorju Zvonetu Marcu uspelo razvozlati zapleten primer?
Napeta kriminalna zgodba nas popelje v kočevske gozdove, kjer gozdarji
naletijo na nezavestnega neznanca. Ko dogodek terja žrtev tudi med gozdarji,
je čas, da na prizorišče stopi inšpektor Zvone Marc.
Borut Golob: Raclette
»Zavod za zaposlovanje je orwellovsko poimenovanje, ker je omenjena
institucija v resnici zavod za nezaposlovanje.«
Raclette je roman, ki od odstavka do odstavka preseneča in zabava. V
ospredju je protagonist, ki je notorični brezposelnež. V svojih mislih secira
vse, kar se znajde na njegovi poti: svojo drago, njenega sodelavca in njene
starše, diplomatsko plodne Habsburžane, zavod za nezaposlovanje, dnevno
politiko in celo knjigo, ki ima nekaj s smrekami in lesom nasploh. Vsi ti pojavi
so napleteni v kronologijo enega samega dne – ko sta se z njegovo partnerko
razšla. Povod za to drastično dejanje je lahko le nekaj tako banalnega, kot je
smrdljiva, zdrizasta stvar z eksotičnim imenom – raclette.
Maja Haderlap: Angel pozabe
»V Ravensbrücku so se ženske iz grabnov srečale z ženskami iz cele Evrope, s
koroškega roba potegnjene v središče vojne, v katerem so se križale življenjske
poti Evropejk, iz koroške odročnosti v žarišče smrti.«
Izhodišče dogajanja je dolina Lepene na avstrijskem Koroškem v drugi polovici
dvajsetega stoletja, vendar sta glavna tema in opredeljujoči čas druga
svetovna vojna. Zanimiv je že podatek, da je zgodba napisana z gledišča
deklice, rojene v šestdesetih letih, potomke dveh generacij, ki sta vojno
doživeli na svoji koži. Angel pozabe naj bi poskrbel, da ljudje pozabijo, saj je
marsikaj, kar se zgodi v življenju, bolje zastreti s pozabo, da lahko živimo
naprej. Toda zgodi se, da včasih prav angel pozabe ne izbriše sledov
preteklosti.
Stanka Hrastelj: Igranje
»Igranje je pravzaprav del našega vsakdana, v katerem skozi menjujemo
maske.«
Tridesetletna Marinka je živela običajno življenje, naslednjega dne pa se
znajde na drugi strani – postane podvržena strahu, stresu, živčni napetosti,
paranoji ter prisluhom in prividom. Hkrati pa se pretvarja, da je vse normalno.
A vseeno pristane na bolniški postelji in psihiatru odgovarja na vprašanja
točno tako, kot se to pričakuje od bolnice s shizofrenijo. Pisateljica je svoj
prozni prvenec posvetila očetu in stricu, ki sta se spopadala s to duševno
motnjo.
Milan Kleč: Snežne krogle
Zbirka vznemirljivih sočnih zgodb.
Tokrat je pisatelj obseden s snežnimi kroglami, s tistimi za na polico, in
predvsem s snegom, ki prši v njihovi stekleni notranjosti. Junaki Snežnih
krogel, prijatelji, hčerke prijateljev, njihove žene in mame, se zberejo okrog
skrivnosti tega padanja v praznino ter ob njenem robu odplešejo svoj ples
intime. Mojstrsko izbrušen jezik, izvirne metafore, ritem … bodo navdušili
še tako zahteven bralski okus.
Alojz Kocjančič: Ljudi opeval sem, vodé in skale
Pripovedi o ljudeh Slovenske Istre in Malega Krasa.
Knjigo sestavljajo trije deli. V prvem delu so zbrane avtobiografske
pripovedi pisatelja, s spomini na šolska leta, ko je bil Alojz med drugim tudi
pastirček, na leta šolanja v goriškem semenišču in na čas dušnega pastirstva
v Istri in na Malem Krasu. V drugem delu prikazuje zgodovinske,
zemljepisne, etnološke posebnosti, ljudsko izročilo, legende in gospodarsko
življenje istrsko-malokraških ljudi. Tretji del knjige pa je posvečen težkemu
življenju Istranov pod fašizmom.
Aleksandra Kocmut: Jedci rži
Grozljivka, v kateri se osem izbranih oseb čuti primorane obračunati s
preteklostjo in medsebojnimi skrivnostmi.
Zgodba se razvija v idilični slovenski podgorski vasici Brinje, kjer pa ni nič
tako, kot bi moralo biti. V hroščevem letu, ko vas obiščejo trije grobi mladci
na motorjih, se zgodi nekaj, ob čemer so se vaščani prisiljeni soočiti s
svojimi najhujšimi strahovi. So skrivnosti, ki pridejo na dan. In take, ki za
vselej ostanejo skrite. Recimo v rži.
Vitka Kolar: Pokrij me, mami
Ganljiva in nežna pripoved o odnosu med materjo in sinom, o odrekanjih,
potrpežljivosti in ljubezni.
Kaj se zgodi, če se rodi drugačen otrok, ki je bodisi psihično ali fizično
zaostal? Ganljiva avtobiografska pripoved pisateljice, ki jo je rojstvo
prizadetega sina postavilo pred težko preizkušnjo. Knjiga, ki bi jo moral
prebrati vsak starš.
Mirt Komel: Kahirske kaheksije: Kairo leto pred revolucijo
Potopis o egiptovski prestolnici Kairu.
Komelove Kahirske kaheksije so nastale kot filozofski potopis avtorjevega
bivanja v egiptovski prestolnici eno leto pred revolucijo, kjer je študiral arabski
jezik. Mešanica dnevnih vtisov, filozofskih refleksij in politično angažiranih
komentarjev zagotavlja razgibano in izrazito izkustveno branje.
Srečko Kosovel: Pravica
Izbor misli pesnika Srečka Kosovela.
Drobna knjižica misli in verzov pesnika trdega in neizprosnega Krasa. V njej
boleče aktualno in smrtno nevarno postavlja ogledalo sprenevedavi in
pokvarjeni družbi, ki jo živimo tudi danes. Vizionarsko-preroške misli so
nanizane tako, da se dotaknejo tudi tistih, ki ne prebirajo poezije, zlasti pa se
dotaknejo tistih, ki občutijo krivice.
Maruša Krese: Da me je strah?
Roman, v katerem avtorica obračuna s svojo preteklostjo.
Dva glasova, moški in ženski, nas popeljeta v zelo težko obdobje, v čas druge
svetovne vojne. Oba sta mlada partizana in se bežno poznata že od prej, le
zbližala se še nista. Tudi to se bo zgodilo,vmes pa še mnogo drugega, veliko
strahu in poguma, veliko lakote in mraza, veliko skrbi za bližnje. Nekaj let po
vojni se jima pridruži otroški glasek, njuna hčerka. Ko počasi odrašča v dekle, se
v njej začne prebujati nomadska kri, uporništvo ter dvom nad starejšo
zmagoslavno generacijo.
Carmen L. Oven: Sprehajalka Gospodovega psa
Potovanje k sebi.
Osrednja junakinja Mila se v velikem pričakovanju pridruži Danetu na poti čez
Balkan vse do Irana. Sredi turškega gorovja Dane izgovori stavek, ki njena
nežna pričakovanja popolnoma porušijo, resnica postane rabelj njenim sanjam,
njuna pot se obrne. V trenutkih šibkosti najde oporo v ljudeh iz povsem
drugačne kulture. Roman povezuje politično realnost arabske revolucije z
ljubezensko zgodbo, občutenjem puščave in potovanjem k sebi. Prvenec
Carmen L. Oven spretno prepleta prvine potopisnega, ljubezenskega, mestoma
tudi eksistencialnega romana.
Feri Lainšček: Jadrnica
Plutje po vetru je varljivo. Včasih se zgolj vrtimo v krogu na istem mestu.
Lainščkov roman Jadrnica se vsebinsko (kljub navidezni podobnosti, ki sicer ni
zavajajoča) razlikuje od preostalih njegovih del. V želji po begu od posesivne
matere, zadušujočih odnosov in iskanju svoje identitete se glavna protagonistka
znajde na ulici ob brezdomcu, za katerega se zdi, da se je tam znašel prav tako
kot ona – zaradi drugačnega pogleda na svet, nerazumevanja družbe in želje po
neodvisnosti od klasičnih materialnih dobrin. Po kratki romanci in končno
doživetemu občutku svobode pa pride streznitev. Prav on, ki mu sama nadene
ime Jadrnica, ker verjame, da živi svobodno in jadra po vetru, neodvisen od
družbenih norm, jo, kako ironično, proda njeni lastni materi.
Dare Likar: Faca
Svet delavcev in originalov take in drugačne vrste.
... »Bil je bister, razgledan možak, topla čustvena oseba. Ne morem reči, da s
svojimi hitrimi reakcijami, s svojim srboritim temperamentom ni bil kdaj zoprn
tudi za svoje bližnje. Se pa tudi sprašujem ali ni mogoče škoda, da za sabo ni
zapustil tistega gena, ki ti omogoča, da kot cucka nadereš direktorja sredi
tovarne. Ja, naš ati je bil faca. Faca … pa pika!«... Avtor se v knjigi posveča malim
ljudem, njihovim težavam, stiskam in posebnostim. Blizu mu je svet delavcev in
originalov take in drugačne vrste. Zgodbe se odvijajo na idrijsko-cerkljanskem
območju.
Milan Lipovec: Ljudje ob cesti
Neprecenljiv etnološki in zgodovinski vir brkinskega življenja povojnega obdobja.
Hvala in navdušenje kritikov ob izidu romana Ljudje ob cesti leta enainšestdeset je
botrovalo k njegovi uvrstitvi med same dosežke slovenskega literarnega področja.
Roman uvrščamo v poseben podtip kmečke povesti – pokrajinske kmečke povesti,
saj se tematsko navezuje na idilično predstavo popotnika o nepokvarjeni naravi,
vpeto med običaje kmečkega prebivalstva prejšnjega stoletja.
Bogomir Magajna: Oživeli obrazi
Zbirka legend in pesmi v prozi.
Prvi del obsega sedem legend, drugi del, Pesmi v prozi, pa izbor petnajstih del, od
črtic do daljših besedil. Zbirka legend in pesmi v prozi Oživeli obrazi je nastala v
sodelovanju s pisateljevim prijateljem slikarjem in grafikom Rikom Debenjakom.
Miha Mazzini: Paloma negra
Paloma negra je predvsem napeta psihološka igra.
Leta 1950 polkovnik David nenadoma ne more podpisati nalogov za eksekucijo,
saj se v njem nekaj usodno prelomi. Da bi znova pridobil izgubljeni ugled, ga
pošljejo v odročno slovensko hribovsko vas, kjer naj bi poskrbel za vodjo
uporniške skupine. A namesto, da bi ga odstranil, se z njim na nek čuden način
spoprijatelji in postane del vaškega življenja, ki v odmaknjenosti teče popolnoma
drugače kot v dolini. Poleg tega pa vaščani obožujejo mehiške filme …
Vesna Milek: Cavazza
Boris Cavazza kot ga še nismo poznali.
V tem biografskem romanu se popolnoma potopimo v najbolj intimne trenutke v
življenju Borisa Cavazze. Sledimo mu od ranega otroštva do prvih ljubezni in nato
tragičnih preizkušenj, ki mu jih je namenilo življenje. Toda vse hudo, kar se mu je
zgodilo, ga ni zlomilo, ampak le naredilo močnejšega. Vesna Milek je uspela
njegovo zgodbo zliti na papir in prikazati vso njegovo strast in izjemno življenjsko
energijo.
Ksenija Murari: Kiara
Roman o prijateljstvu in ljubezni: do partnerja, narave in smrti.
Roman bralcu ponuja v premislek zgodbo dveh žensk: starejše Kiare, ki preboleva
izgubo ljubezni svojega življenja, in študentke Anje, ki je na pragu sveže
zaljubljenosti. Njuni usodi se srečata in prepletata. Ljubezen pa je tista rdeča nit
romana, ki jima pomaga ohranjati življenje.
Vlasta Nussdorfer: Živi in pusti živeti
33 kolumen, kritik in spodbud, ki se nas dotaknejo v težkih časih, ki jih živimo.
Vlasta Nussdorfer je predsednica društva Beli obroč Slovenije, ki žrtvam kaznivih
dejanj nasilja zagotavlja pomoč. Z nasiljem v družini, zlorabo, nestrpnostjo do
drugačnih, brezupom in nemočjo se sooča vsakodnevno v svojem poklicu in tudi
kot človek. V triintridesetih zgodbah razkriva te temne plati našega življenja,
hkrati pa opozarja na spregledane lepe trenutke, svobodo, zdravje, ki jih
prepogosto jemljemo kot samoumevne.
Valentin Oitzl: Polet v svobodo
Mladi Vali na smučarskih skakalnicah poleti v prihodnost, ki jo sluti, a je doma
nedosegljiva.
Valentin Oitzl je kot otrok živel v gorenjski vasici Rute pod mogočnim Špikom.
Med prvomajskimi prazniki leta 1950 se komaj šestnajstleten odpravi peš in
seveda ilegalno čez še vedno zasnežene Karavanke na avstrijsko stran. Pot ga
vodi čez veliko lužo v Kanado, kjer mu življenje ponudi veliko več možnosti kot
rojakom v Jugoslaviji.
Sonja Koranter: Omamni vonj denarja
Neverjetno odkritje, ki se izkaže kot temna zarota.
Arheologi ob izkopavanju stare naselbine naletijo na neznano kamnino, ki se v
temi sveti in nasprotuje vsem znanim fizikalnim zakonom. Iz nje prihajajo čudni
zvoki, zaradi katerih dobijo občutek, da je kamnina »živa«. Najdišče označijo in
zavarujejo ter za seboj skrbno zakrijejo sledi, saj njihovo odkritje, ki ga
poimenujejo Nevidno mesto, postane največja skrivnost. Toda pojavita se
sovraštvo in pohlep, ki pripeljeta do umorov.
Boris Pahor: Mesto v zalivu
Trst, september 1943, čas po propadu Mussolinijeve Italije in kapitulaciji Italije.
Pravnik Rudi Leban, po rodu Slovenec, živi v Trstu. Vpoklican je v italijansko
vojsko, ki leta 1943 razpade. Pobegne domov, a se zateče v vas Kontovel – v
mesto, kjer so njegovi domači, namreč ne more, saj v Trstu mrgoli nacistov, ki
lovijo italijanske vojake. V Kontovelu spoznava domačine, med njimi tudi
Majdo, s katero se zaplete v ljubezensko razmerje. Pripravlja se za vstop med
partizane, a si nazadnje premisli – odide v Trst, saj spozna, da je rodno mesto
mogoče osvoboditi in ohraniti slovensko samo z bojem na ulicah.
Zoran Predin: Druga žena v haremu
Zoran Predin pripoveduje o svojih doživljajih.
Druga žena v haremu združuje 22 anekdot, dnevnikov, zapisov, v katerih znani
kantavtor Zoran Predin opisuje doživljaje iz svojega življenja – anekdote s
poročnega potovanja po Ameriki, srečanje z angleško kraljico, strah pred
računalnikom, ki je, kot sam pravi, največja rana na njegovi samozavesti ...
Družinsko obarvane zgodbe so prijetno in humorno branje, »uživanje na celi
črti«.
Ivan Pregelj: Tolminci
Upodobitev zgodovinskih dogodkov (1712–1713), ko so se tolminski kmetje uprli
plemstvu in višji duhovščini.
Leta 1712 se na Tolminskem pripravlja upor proti fevdalni gospodi zaradi vedno
višjih davkov. Glavni organizator je Peter Duša, ki k uporu podžiga tudi ostale
kmete. Organizirajo se v skrivno zvezo in se za začetek odločijo pritožiti se na
Dunaj – pritožbo prestreže tolminski sodnik in o nameri kmetov obvesti grofa
Coroninija, ki njihovim zahtevam ne ugodi. Kmetje pripravijo punt in se v Solkanu
spopadejo s konjenico grofa Strassolda iz Gorice. Pri tem je nekaj kmetov ujetih,
a jih ostali rešijo. Ko se kmetje ponovno zberejo, napadejo gradove. Na koncu jih
razženeta hrvaška in avstrijska vojska, ki pomagata Strassoldu, in na smrt je
obsojenih 11 puntarjev, ki jih javno obglavijo na travniku v Gorici.
Alenka Puhar: Mira Mihelič: družinska slika z gospo
Kolaž spominov na Miro Mihelič ob stoletnici pisateljičinega rojstva.
Knjiga Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, ki je izšla ob stoletnici
pisateljičinega rojstva, je kolaž med seboj zelo raznolikih študij, esejev in
spominov eminentnih slovenskih avtorjev – Aleša Bergerja, Silvije Borovnik, Nade
Grošelj, Andreja Hienga, Branka Hofmana, Draga Jančarja, Edvarda Kocbeka, Nika
Koširja, Lada Kralja, Marjete Novak Kajzer, Lili Novy, Denisa Poniža, Alenke Puhar,
Dimitrija Rupla, Pavla Zidarja in nekega neznanca – obogaten s slikovnim
gradivom in navdihujočimi odlomki iz del Mire Mihelič.
Samo Rugelj: Delaj, teci, živi
Dnevniški zapiski šestnajsttedenskih priprav na maraton publicista Sama Ruglja.
Dnevniški zapiski ljubljanskega urednika, publicista in predavatelja sledijo
programu priprave na dvainštiridesetkilometrski maraton, ki se ga je odločil
preteči po dvajsetih letih pisarniškega življenja. Čeprav v izzivu, ki si ga je zadal,
duhovito prepozna lastno soočanje in poskus odgovora na ''krizo srednjih let'',
mu v šestnajstih tednih balansiranja med zahtevno službo, polnim družinskim
življenjem in pristnimi prijateljstvi uspe tako izuriti telo, kot tudi brez kakršne koli
patetike obuditi občudovanja poln spomin na očeta, slavnega psihiatra Janeza
Ruglja.
Aleš Sila: Pustolovci: skrivnosti dvoglavega krilatega leva
Razkrivanje skrivnostne
trinajstletnikov.
zgodovine
Pirana
skozi
napeto
pustolovščino
Napeto pustolovščino treh prijateljev sproži skrivnostno pismo, ki ga odkrijejo v
kleti stare piranske hiše. Ta najstniški roman nas ob mnogih zabavnih pripetljajih,
zapletih in doživetjih trinajstletnih junakov hkrati popelje po skritih kotičkih Pirana
in daleč v zgodovino.
Barbara Simoniti: Močvirniki
Živalski svet, ki bo zabaval vse generacije.
V velikem skrivnostnem gozdu se skriva temačna globel – Močvirna Loka. Njeni
prebivalci, male gozde živali, so pripotovali tja iz daljnih koncev in čeprav so si
precej različni, se med seboj sprejemajo. Knjiga nas popelje na potovanje po Loki
in med njene prebivalce – močvirnike, ki se jim vedno kaj dogaja. Avtorja sta
iskala navdih v otroštvu, ko sta kot majhna otroka zalezovala živalice po travnikih
in gozdu. Tako je tudi tematika knjige posebna, saj v novejši slovenski mladinski
literaturi težko naletimo na zgodbo, ki se dogaja v živalskem svetu in katerega
glavni liki so živali.
Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino
Stvarnost, v katero vdirajo spomini, sanje, slike, ki jo razžirajo in drobijo.
Mesto v zalivu. Glavni junak romana Ki od daleč prihajaš v mojo bližino je tržaški
Slovenec Ivan Slokar, profesor prirodoslovja. Človek, za katerega se zdi, da ima
vse, kar človek potrebuje. Vsakdanjik, nad katerega se zgrinjajo sence. Glasovi in
stavki, izgovorjeni in zamolčani. Realnost, v katero vdirajo spomini, sanje, slike,
voda in trava, ki jo razžirajo in drobijo. Soočanje z drugačnostjo, s preteklostjo, ki
je potlačena in samo navidez pozabljena.
Robert Šabec: Rdeča pošast
Zbirka zgodb, ki so svarilo pred jutrišnjim dnem, kakršen bi lahko izrasel iz
nezdrave zasnove sedanjosti.
V zgodbah iz zbirke Rdeča pošast junake zamejujejo rešetke, meje, take in
drugačne omejitve, ukazi ... Ne zločin ne nasilje nista rešitev iz brezizhodnosti, sta
pa neizogibna posledica. Robert Šabec nas v devetnajstih izsekih iz življenj
obstrancev svari pred bližnjo prihodnostjo – neizogibno posledico stopnjevanja in
zaostrovanja sedanjosti. Ponudi nam dovolj snovi za razglabljanje: sploh še imamo
dovolj časa in moči, da se tvorno upremo vsiljenim razmeram?
Zvone Šeruga: Popotnik
Zanimiva zgodovina Šerugovih čudovitih prihajanj in odhajanj.
Rdeča nit, ki se vleče v ozadju, je snemanje serije televizijskih dokumentarcev, ki
jih Šerugi, kot pravi, še ni uspelo prodati, vsebina sama pa posega globlje v
zgodovino Šerugovih zadnjih popotovanj oziroma popotovanj v zadnjih treh letih:
Zahodna Papua, Namibija z nomadskimi Himbami, Kenija proti jugu in nazaj ... Čar
brezpotij in odmaknjenih vasic, takšna in drugačna srečanja, takšne in drugačne
zgodbe, naveličanost, utrujenost so teme, ki se jih vsega vajeni Šeruga loteva, kot
trdi, s srečo, ki spremlja popotno svobodo, saj je v vsakdanjem svetu zadnje čase
ni ravno veliko zaznati.
Igor Škamperle: Kraljeva hči
V romanu je ravno prav ljubezenskega, zgodovinskega, mističnega in celo
filozofskega.
V romanu potekata vzporedno dve resničnosti, v kateri sta postavljeni tudi dve
ljubezenski zgodbi: med univerzitetnim profesorjem srednjeveške in
renesančne zgodovine Ernestom Fabijanom in Katjo v sedanjosti ter med
alkimistom Maierjem in vdovo Jerino v preteklosti. Oba moška povezuje
skrivnostno poslanstvo. Zgodba, postavljena v sodoben čas, se ukvarja z
iskanjem identitete, tista iz preteklosti pa z iskanjem modrosti in nesmrtnosti.
Zoran Šteinbauer: Izgubljeni gozd
Sprehod skozi skrivnostni gozd zgodb.
Zgodba o mladem semeniščniku Karlu, ki ga pretresljivo odkritje dogajanj v
semenišču močno zaznamuje. Ko posledično zapusti semenišče, sreča ljubezen,
ki pa mu žal ni bila dolgo namenjena. Po mnogih letih, v katerih skuša najti
krivca za svojo nesrečo, ga življenje ponovno postavi pred preizkušnjo. Spopade
se z izbiro med maščevanjem in odpuščanjem ter naposled ugotovi, da je
sposobnost odpuščanja ena največjih človeških vrlin.
Jure Šterk: Dnevnik zadnje plovbe
Zapisi zadnje avanture legendarnega jadralca.
Jure Šterk je bil prvi Slovenec, ki je večkrat sam objadral svet. Leta 2007 se je
odločil objadrati svet brez postanka z 9,27 metra dolgo jadrnico. 1. januarja
2009, nedaleč stran od cilja, se je še zadnjič oglasil po radijski postaji. Tri
mesece kasneje so našli njegovo jadrnico Lunatic zapuščeno 1200 milj zahodno
od Avstralije. Na jadrnici so našli ladijski dnevnik, ki popisuje celotno potovanje
do zadnjega dne.
Igor Torkar: Zgodbice o znanih Slovencih
Šaljive, a tudi dramatične zgodbe o kulturnikih preteklega stoletja.
Avtor je v zbirki zgodb o znanih Slovencih opisal prigode, ki jih je doživel s
svojimi prijatelji in sodobniki, pisatelji, kulturniki in politiki, pa tudi s
"sovražniki". Nekatere zgodbe so vesele, satirične in šaljive, druge malce
žalostne, včasih dramatične, a vselej literarno obarvane in duhovite. Med junaki
njegovih zgodb najdemo denimo Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača, Pavla
Golio, Staneta Severja, Mateja Bora, Tarasa Kermaunerja in še mnogo drugih, ki
so zaznamovali slovensko kulturno življenje 20. stoletja.
Ivan Trinko: Zamejski viharnik
Zbrano delo najpomembnejšega buditelja narodne zavesti Slovencev v Benečiji.
Kot vodnik in buditelj beneškega slovenstva se je monsinjor Trinko vztrajno
zavzemal za jezikovne in narodne pravice Slovencev in bil učitelj in vzor
številnim generacijam benečanskih semeniščnikov, bogoslovcev in drugih ljudi.
Lično oblikovana knjiga vsebuje Trinkove izbrane pesmi, daljši besedili Naši
paglavci in O Beneški Sloveniji in Reziji, pisma, ki jih je Trinku pisal Simon
Gregorčič, ter zapise o Trinku izpod peres Srečka Kosovela, Alojzija Resa,
Andreja Budala in Miroslava Košute.
Irena Velikonja: Naj počiva v miru
Hudomušna plat »spodobne slovenske družine«.
Zgodba se vrti okoli življenja in smrti Borisa Podlogarja, samotarskega
možakarja, ki se je družil le z doktorjem Žgavcem in pijančkom Krištofkom. Po
njegovi smrti, za katero se zdi, da je bila že vnaprej zrežirana, se zberejo hčere s
soprogi in vnukinja, ki bi kljub nenehnemu prepiranju rade uredile spodoben
pogreb za očeta. A vse bolj pronicajo na dan skrivnosti, ki bi lahko uničile ugled
družine. Jih bodo pustili počivati v miru?
Janja Vidmar: Rebeka
Erotično-kriminalni roman evropskih razsežnosti.
V zasebnem stanovanju v središču Ljubljane eksplodira plin. Inšpektor Grom
sumi, da gre za kaznivo dejanje in pripre osumljenca. A medtem ko je ta v
zaporu, odjeknejo nove eksplozije in nastanejo nove žrtve. Inšpektor se s
svojimi pomočniki znajde sredi nove zapletene spletke. Temačne sile jih
zapredejo med lovke, ki segajo vse od južnega Balkana do daljnega Haaga.
Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela
Roman o nekdanji Jugoslaviji, opisan skozi najstniške, a nikakor ne nostalgične
oči.
Vladan Borojević, priseljeni Slovenec in sin domnevno padlega oficirja
jugoslovanske vojske, po naključju izve, da naj bi bil oče še vedno živ. Ob
spominu na dogodke izpred dvajsetih let, ko je bila celotna družina s Hrvaške
premeščena v Beograd, Vladan prične iskati očeta, ki naj bi se kot vojni zločinec
skrival v eni izmed bivših republik. Ob tem tudi ugotovi, kako je razpadla
njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela.
Vitomil Zupan: Menuet za kitaro
Spomini na drugo svetovno vojno.
Vojni roman, katerega glavna tema je 2. svetovna vojna. Večino zunanjega
dogajanja tvorijo resnični zgodovinski dogodki, ki jih avtor v romanu natančno
časovno določi. Glavni junak Berk je intelektualec, večni dvomljivec in zato
netipičen partizan, je neprilagojen posebnež, nevaren skeptik. V partizane se je
vključil prostovoljno. Kritično prikazuje obdobje boja proti okupatorju.Vložena
pripoved pa se dogaja v sedemdesetih letih na počitnicah v Španiji, kjer se
glavni junak druži z bivšim nemškim oficirjem in z njim razpravlja o vojni in
njenih posledicah za človeka.
Kliči me po imenu: izbor krajše proze slovenskih avtoric
Kratke zgodbe slovenskih avtoric dvajsetega stoletja.
V knjigi so zastopane slovenske književnice, ki so ustvarjale od začetka 20.
stoletja do današnjih dni. Izbor, ki ga je uredila Silvija Borovnik, prinaša 38
novel in odlomkov. Besedila pisateljic iz prve polovice prejšnjega stoletja
odslikavajo podrejeni položaj ženske v družbi, avtorice iz predvojnega in
povojnega časa pričajo o postopnem samozavestnejšem nastopu žensk,
sodobnejše avtorice pa se ukvarjajo s temami današnjega življenja in družbene
angažiranosti.
Dan zmage
Kratke družbenokritične zgodbe.
V knjigi različni avtorji (Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana
Tratnik in Goran Vojnović) opisujejo dan zmage, to je obdobje, dan ali svetli
trenutek v življenju navadnih ljudi, ki se spopadajo z vsakdanjim življenjem.
Zgodbe različnih avtorjev opisujejo socialne probleme, spomine, strah pred
tujcem. Vsebina kratkih zgodb vodi k razmišljanju o današnji družbi.
POEZIJA
Matej Bor: Pesmi
Miriam Drev: Sredi kuhinje bi rasla češnja
Marko Kravos: Sol na jezik
Neža Maurer: Drevo spoznanja
Katja Perat: Najboljši so padli
Patricija Peršolja: Gospodinjski blues
Gregor Strniša: Zbrane pesmi
Maja Vidmar: Kako se zaljubiš
Pesmi štirih