eTransport.si Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu JUNIJ 2015 LETNIK 15 • ŠTEVILKA 6 CENA 2,90 EUR TOP 100 LET največji CESTNI PREVOZNIKI TEST Scania VELIKA R 450 REPORTAŽA Tehnika: ogon hidravlični p ni Jeseni obvez temi asistenčni sis Test: Renault Trafic & Opel Vivaro Izbrali smo gospodarska vozila leta 3 % Prihranite tri odstotke goriva z našimi zadnjimi izboljšavami. Posodobljen Scania Eco-roll Nova Scania 450 Euro 6 SCR Novo olje, ki varčuje z gorivom Prostovrteči retarder Gremo naprej. DODATNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU UČINKOVITOSTI GORIVA. Za nas ne obstajajo premajhni deli. Vsak del ima svoj pomen. Zato vedno izboljšujemo vse, kar delamo. To je tisto, kar nas žene naprej. Po predstavitvi serije Scania Streamline smo nadaljevali z izboljšavami in razvojem naših tovornjakov. Zadnji rezultat razvoja je serija posodobitev, ki zmanjšajo porabo goriva za tri odstotke. Izjemen izkoristek goriva potrjujejo dejstva. Spremljajte zmogljivost naših motorjev na področju porabe goriva na www.scania.com/moveforward. Scania. Vedno s pogledom naprej. www.scania.si Vklopite varnostno SMS sporočilo Preprečite večje finančne izgube v primeru zlorabe kartice “...Ustavil sem se na bencinski črpalki, natočil gorivo, plačal in se odpeljal. Čez čas sem prejel SMS o izvedenem dvigu na bančnem avtomatu v višini 120 €. Preveril sem v denarnici in ugotovil, da kartice nimam pri sebi. Poklical sem številko, ki je bila zapisana v SMS sporočilu in takoj uredil preklic kartice. Varnostno SMS sporočilo je preprečilo možnosti nadaljnjih zlorab.“ Vklopite storitev Varnostno SMS - sporočilo. Svetujemo vam, da na svoji banki povprašate o storitvi Varnostno SMS – sporočilo, ki vas obvesti o zlorabi, nudi možnost preklica kartice in prepreči nadaljnje zlorabe. www.bankart.si Vsebina // UVODNIK Številka 06 – Junij 2015 Vsebina Novice 18 6 Slovenija in svet 13 Previdno s plačilnimi karticami Test, vozili smo, aktualno 14 100 največjih 17 50 največjih cestnih potniških prevoznikov 18 Razstava vozil in šoferski praznik 22 Gospodarsko vozilo leta 36 15 uspešnih let 39 Pravi dolgoprogaš 22 44 Resen avtobus 46 Večnamenski medmestnež 48 Zmagovalca GVL 2015 52 Volkswagnov obrtnik 54 Marljiva mravljica 58 Korak do avtopilota 62 Specializirani za prevoz kontejnerjev 63 Gotovina na poti 64 CMR odgovornost in zavarovanja (8. del) 66 Pobuda Sekcije za promet 58 68 Norbert Kiss v življenjski formi Logistika 70 Svet prikolic 72 Sejem Transport in logistika – München 2015 76 Logist leta 2014 78 Zasnove za učinkovitejši železniški promet 80 Nastaja enotni evropski prometni prostor 81 Servisne informacije 82 Križanka 4 // Transport // junij 2015. 68 54 Izdajatelj Tehnis, d.o.o. Transport show •D irektor Janko Zrim •G lavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher •A vtorji Matej Jurgele Martina Kermavner Aljaž Vidovič Martin Skušek Josip Orbanić Zoran Samardžić dr. Bojan Beškovnik •N aslov uredništva Linhartova 3 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 e-pošta: [email protected] •T ajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 e-pošta: [email protected] •M arketing in oglasno trženje Martina Kermavner gsm: 031 728 800 tel.: 01 430 60 65 e-pošta: [email protected] •O blikovanje in grafična priprava Studio Tehnis d.o.o., Katja Podržaj •T isk Schwarz print, d.o.o. Ljubljana •D istribucija Delo prodaja, d.d. in Pošta Slovenije Revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 10 številk. Cena posameznega izvoda je 2,90€. Letna naročnina znaša 28,97€. Poštnina in DDV sta vključena v ceno. ISSN 1580 - 4488. Revija šteje med grafične izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Maj je bil pri nas povsem pod rejen pripravam in izvedbi Tran sport showa. Res smo se potrudili in upam, da ste tega mnenja tudi vsi, ki ste se sprehodili po velikem razstavnem prostoru na parkiri šču BTC Logističnega centra. Ob raznovrstnem dogajanju smo iz brali slovensko gospodarsko vozi lo leta, revija Transport pa je tam proslavila tudi 15 izhajanja. Sku paj z vsemi prisotnimi smo naz dravili s penino in si razdelili spe cialitete z žara. Tokratna razstav gospodarskih vozil je bila peta, mi pa smo z mislimi že pri pripravi naslednjega Transport showa. V nadaljevanju revije si lahko v sliki in besedi ogledate kaj vse je bilo tokrat na ogled in kaj se je dogajalo. Pred nami je poletje in s tem povezane gneče na cestah in prepovedi voženj ob koncih tedna, pa tudi kakšna zapora karavanškega predo ra ni izključena, tako da svetujem mirne živce in hladno kri, če boste obtičali kje na cesti. Med poletno turistično sezono, ki traja od 1. 7. od 31. 8. se promet na varnost navadno precej poslabša, saj se vožnja poleti razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Večja gostota prometa in raznovrst nost prometnih udeležencev z različnimi vozniškimi izkušnjami, so največje težave na cestah v vročih poletnih dneh. Najpogostej ša vzroka prometnih nesreč pa še naprej ostaja prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola. Želim vam čim bolj varno vožnjo, s čim manj zastoji in da bi varno prišli na cilj. Če pa ste na dopustu, nikar ne hitite, morje vas bo počakalo. Pa srečno vožnjo! Borut Štajnaher Copyright © Revija Transport Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja. Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta. Transport // junij 2015. // 5 Novice // aktualno iz slovenije in sveta Iveco DAF Nov Daily 4x4 Tovornjak na pedala Po velikem uspehu novega Dailyja, ki je prejel nagrado kot zmagovalec prestižnega “International Van of the Year 2015” tekmovanja, Iveco sedaj predstavlja novo različico Daily 4x4. Vozilo se ponaša z veliko močjo in fleksibilnostjo, saj s pogonom 4x4 vstopa v popolnoma novo kategorijo. Na voljo je v dveh različicah, pri čemer lahko izbiramo med enojno kabino medosne razdalje 3050 ali 3400 mm ter dvojno kabino za posadko sedmih oseb s 3400 mm medosne razdalje. Prav tako lahko glede na potrebe izbiramo med 3,5- in 5,5-tonsko različico. Vozilo je v vsakem primeru opremljeno s trpežnim 3-litrskim motorjem Euro 6, ki proizvede 170 KM in 400 Nm navora. Nanj je priključen 6-stopenjski menjalnik, preko katerega se moč prenaša do osrednjega razdelivca pogona, s štirimi posebej nizkimi prestavami. Tako imamo skupno na voljo 24 prestavnih razmerij, ki zmorejo premagati vsako strmino in prečkati najresnejše terene. Pri DAF-u so razširili svojo ponudbo specialnih različic tovornjaka XF Euro 6. Sedaj je na voljo tudi kot otroški tovornjak na pedala. Narejen je posebej za tiste otroke, ki sanjajo, da bi imeli svoj lasten tovornjak, vendar so še malce premladi. Atraktivni oranžni otroški tovornjak je možno naročiti preko spleta ali uradnih trgovcev DAF-a. Na voljo so tudi druge elegantne, funkcionalne in kakovostne igrače in oblačila za otroke. DAF pa prav tako predstavlja novo kolekcijo oblačil zanj in njo ter druge edinstvene DAF dodatke, ki bodo zagotovo navdušili vse privržence znamke. Freightliner Inspiration Sistem samodejne vožnje je realnost Kot kaže, bodo ameriški špediterji lahko kmalu počivali med vožnjo. Predstavili so prvi tovornjak, v katerem bo voznik lahko na avtocesti že danes s pritiskom na gumb predal volan svojemu elektronskemu asistentu. Pri tem se bodo tovrstni tovornjaki povezali tudi v samovozeče konvoje, ki bodo porabili manj goriva in pomagali povečati pretočnost ceste. Tovornjak ima v sprednjem odbijaču nameščen radarski sistem in dva senzorja. Skupaj prepoznavajo morebitno približevanje vozil s stranskih cest in nadzirajo vozno ter okoliško površino do 250 metrov pred vozilom. O tem bomo več pisali v naslednji številki. Volvo Trucks Samodejni vklop prednjega pogona Volvo Trucks je prvi proizvajalec tovornjakov na svetu, ki pri tovornjakih za gradbeništvo ponuja vklop prednjega pogona. Funkcija samodejnega preprečevanja zdrsa pogonskih koles vklopi pogon sprednje osi, če zadnja kolesa izgubijo oprijem na spolzki ali neutrjeni podlagi. Za voznika to pomeni boljše manevrske sposobnosti, za lastnika prihranke goriva, za tovornjak pa manjšo obrabo. Mnogi vozniki vklopijo sprednji pogon ali zaporo diferenciala že vnaprej, preden pridejo do težavnega odseka, da ne bi obtičali. Volvova funkcija samodejnega preprečevanja zdrsa pogonskih koles vklopi pogon sprednjih koles med vožnjo in samo za toliko časa, kot je ta res potreben. Samodejno preprečevanje zdrsa pogonskih koles spada med standardno opremo Volva FMX s konfiguracijama 4x4, 6x6 ter tudi 8x6, ter je na voljo za celotni program motorjev različic Euro 3, 4, 5 in 6. Novice // aktualno iz slovenije in sveta Iveco MAN Razkrit novi Eurocargo Interschutz 2015 Eden izmed vohunov je na spletu objavil sliko popolnoma odkritega, čisto novega modela tovornjaka Iveco Eurocargo. Ko je prišla na trg trenutno aktualna različica modela Eurocargo, je vizualno izgledala precej enako, kot prejšnja generacija, ki jo je nadomestila. Tokrat ni tako, saj je videti, da so na oddelku za oblikovanje podjetja Iveco zavihali rokave in vizualno prenovili prihajajočo generacijo vozila. Nova generacija deluje precej bolj moderno in nasmejano. Druge podrobnosti in tehnične novosti za enkrat še niso znane, lahko pa jih pričakujemo še letos. MAN s svojim širokim spektrom vozil TGL, TGM in TGS pokriva širok razpon masnih razredov od 7,5 do 44 t za veliko različnih dejavnosti, s katerimi se soočajo gasilske in reševalne službe. MAN bo svoje številne tehnične novosti predstavil na sejmu Intershutz 2015, ki se junija odvija v Hannovru. Za prikaz obsega svojih vozil bodo pri MAN-u predstavili veliko različnih variant posameznega modela, vse od različnih konfiguracij podvozij do različnih tipov kabin in nadgradenj. Predstavljena vozila si bo mogoče ogledati v hali 27. Na sliki je predstavljen MAN TGM 18.340 z motorjem Euro 6. MOL Zlata MOL kartica Renault Trucks Fotografski natečaj Renault Trucks vas vabi, da sodelujete na fotografskem natečaju Renault Trucks T, mednarodno tovorno vozilo leta 2015, in se potegujete za eno od 60 maket! Na natečaju lahko sodelujete tako, da naložite fotografijo, na kateri je Renault Trucks T, na spletno stran Truckers Gallery. Pri tem označite kvadratek “Sodelujem na fotografskem natečaju Renault Trucks T in se strinjam s pravili”. Natečaj se je začel 1. aprila in traja do 31. avgusta. Prvih 10 nagrad bo izbrala žirija, naslednjih 50 zmagovalcev pa bo določenih z žrebom. Fotografski natečaj najdete na spletnem naslovu: http://truckersgallery.renault-trucks.com/. Po uspešni uvedbi sprejema kartic MOL na cestninskih postajah DARS v Sloveniji sedaj sprejemajo Zlato kartico MOL tudi za plačilo cestnine v Češki republiki. Cestnina se lahko poravna na vseh kontaktnih točkah in distribucijskih mestih na predin poplačniški sistem. V drugem primeru je potrebno skleniti pogodbo z Direktoratom za ceste in avtoceste Češke republike. Registracija za poplačniški sistem je na voljo na kontaktnih točkah in distribucijskih mestih. Novice // aktualno iz slovenije in sveta Palete EPAL na poti uspeha V prejšnji številki smo objavili članek o EPAL-u (Evropskem združenju za palete). Po pomoti smo pozabili navesti avtorja članka. Avtor članka je g. Ivan Kerec, ki se mu za nevšečnost opravičujemo. Renault Trucks Peresno lahek mešalec 8x4 Tovornjak Renault Trucks C XLoad je v celoti namenjen prevažanju betona in popolnoma prilagojen tako asfaltirani cesti kot terenski podlagi. Tovornjak konfiguracije 8x4 z dvojnimi pnevmatikami na zadnjih oseh ima lastno težo zgolj 9200 kg, ki je certificirana s strani francoskega certifikacijskega organa UTAC. Ultra lahki C XLoad tako omogoča prevoznikom, da optimizirajo svoje prevoze, saj lahko naenkrat prepeljejo večjo količino tovora in tako povečajo svojo stroškovno učinkovitost. Naenkrat lahko prevažamo 8 m3 betona, kar pomeni, da v 16-ih vožnjah prepeljemo enako količino betona, kot običajen tovornjak v 17-ih vožnjah. Zraven tega pa tovornjak kljub manjši teži ohranja svojo robustnost, saj je prihranek na teži posledica uporabe aluminija pri izdelavi nadgradnje. To pomeni, da vozilo pride že iz tovarne z nameščenim mešalcem cementa, kar prav tako zmanjšuje čakalne čase. Timocom Spletne platforme Ena izmed Timocomovih delavnic v Sloveniji se je odvijala tudi na šoli B&B v Kranju. Delavnico je vodila Tina Pandža, področni vodja za Slovenijo. Na delavnici so predstavili Timocomove spletne platforme, TC Profile® (spletni transportni imenik za Evropo), TC eMap® (Program za izračun poti in sledenje vozil), TC eBid® (Program za razpisne platforme) in TC Truck&Cargo® (Borzo tovora, kjer dnevno razpolagajo do 450.000 ponudb tovora in/ali tovornih vozil). Njihove proizvode naj bi uporabljalo okoli 35.000 transportnih podjetij. Po teoriji in razlagi je sledilo tudi praktično delo z orodji. Udeleženci so lahko v živo preizkusili uporabo mask za dodajanje tovora ali vozil, ali pa so iskali določen tovor in se seznanili s Timocomovimi orodji. Vsak izmed udeležencev je prejel tudi certifikat. 10 // Transport // junij 2015. Novice // aktualno iz slovenije in sveta Za doplačilo je možno naročiti tudi kamero za pomoč pri vzvratni vožnji. Partner bo na začetku dostopen s preverjenim 1,6-litrskim BlueHDi motorjem, ki razvija tri stopnje moči: 55 kW, 73 kW in 88 kW. Motorji so do 15 odstotkov varčnejši in čistejši. Na voljo je tudi kot potniška izvedba tepee ali kot dostavna izvedba z dvema dolžinama. Novost v ponudbi pa je električna izvedenka, ki lahko po zagotovilih proizvajalca z enim polnjenjem prepelje do 170 km, življenjski rok baterij pa je podaljšan na 8 let. Cenovna paleta prenovljenega partnerja se začne pri 14.900 evrih. Peugeot Novi partner Tudi družina majhnih dostavno-potniških vozil, ki jo Peugeot trži pod imenom partner, je prišla na vrsto za osvežitev. Le-ta je najbolj opazna na sprednjem delu, kjer jer nova maska, v kateri se sedaj bohoti lev, logotip podjetja. Sprednji odbijač je masivnejši in sega vse do luči, nad lučmi za meglo pa so sedaj svoj prostor našle LED dnevne luči. V notranjost tudi pri partnerju sedaj najdemo 7-palčni zaslon, občutljiv na dotik, povezljivost z zunanjimi napravami pa omogoča sistem MirrorLink. Zanimivo pa je, da lahko sistem upravljamo tudi z glasom (slovenskega jezika še ne prepozna). Fiat Novi doblo Doblo je zelo pomemben člen Fiatov ponudbe lahkih gospodarskih vozil, saj je to najbolj prodajan model v letu 2014, nov model pa bo to pozicijo zagotovo zadržal. Novi Doblo četrte generacije pa prinaša še več uporabnosti, več zmogljivosti in več vrednosti. Avto se ponovno izdeluje v treh izvedbah – cargo, combi, workup (šasija), pozneje pa bo na Foto: 10-1,2 voljo še potniška izvedba panorama. Največ se pričakuje od izvedbe combi, saj ima nosilnost 750 kg, ob tem pa se v njem lahko prevaža še 5 oseb. To je odlična kombinacija za majhne obrtnike, ki si lahko pri nakupu obračunajo DDV. Popolnoma prenovljeni zunanjost in notranjost spajata najsodobnejšo obliko, ki spominja na osebno vozilo, in lahko gospodarsko vozilo v model, ki izraža živahnost, varnost in moč. Motorna paleta je sestavljena iz šestih turbodizelskih motorjev s prostornino 1,3 in 1,6 litra. Novi Doblo Cargo je na voljo že za 11.110 EUR. 12 // Transport // junij 2015. Varnost Previdno s plačilnimi karticami Živimo v času, ko je plačevanje s plačilnimi karticami nekaj povsem običajnega in vsakdanjega, zato je prav, da poznamo in upoštevamo nasvete za bolj varno ravnanje s plačilnimi karticami. Še posebej nam to znanje pride prav v poletnih mesecih, ko več potujemo in plačujemo s plačilnimi karticami, in v prednovoletnem času, ko vse drvi po novoletnih nakupih. Med izpostavljenimi kategori jami uporabnikov so zagotovo tudi po klicni vozniki, saj so zaradi narave dela in stalnega premikanja po različnih dr žavah lahko lahka tarča različnih nepri dipravov in finančnih zlorab. Da bi bilo tveganje čim manjše, smo vam pripravili nekaj osnovnih nasvetov, kako bolj var no poslovati s plačilnimi karticami in se učinkovito izogniti tveganju zlorab. Osnovna navodila Plačilno kartico je treba razumeti kot de nar. Kartico imejte vedno pri sebi in je ne puščajte v vozilu ali hotelski sobi. Osebno številko (PIN) si zapomnite in je nikdar ne hranite skupaj s kartico. Novo plačilno kartico takoj podpišite, saj je veljavna le podpisana, hkrati pa s tem zmanjšate mo žnost zlorabe. Staro kartico (neveljavno ali preklicano) takoj razrežite! Preventiv no si shranite telefonsko številko za blo kado kartice (najboljše kar v vaš prenosni telefon) in v primeru kraje ali izgube takoj pokličite. Ob uporabi oziroma plačilu kar tice nikoli ne izpustite izpred oči, sledite postopku avtorizacije in na koncu preve rite znesek na izpisku. Na prodajnih me stih ne podpisujte potrdil (slipov), ki niso namenjena takojšnjemu plačilu blaga ali storitve in so napisana z vnaprejšnjimi datumi ali so celo prazna. Uporaba bančnega avtomata Pomembno je, da med opravljanjem ka tere koli transakcije na bančnem avto matu nihče ne sme videti vaše osebne številke! Pri vpisovanju osebne številke priporočamo, da z roko zastrete tipkov nico, če kdo stoji preblizu, ga prosite, naj se odmakne. Kartico uporabljajte na tistih bančnih avtomatih, ki stojijo na obljudenem, dobro osvetljenem me stu. Če zaznate kakršna koli odstopanja od običajnega delovanja (neobičajne re že, kamere, dodatne zahteve po vpisu PIN-a …) vzemite kartico, zapustite ban čni avtomat in o dogodku čim prej obve stite svojo banko in policijo. Takoj, ko ugotovite krajo ali izgubo kar tice, pokličite na v vašem prenosnem telefonu shranjeno telefonsko številko za blokado kartice in prijavite izgubo ali krajo kartice. Sum kraje obvezno prijavi te tudi najbližji policijski enoti. Na kaj moram paziti pri poslovanju v tujini? V tujini je dobro razpolagati z več različ nimi karticami. Pred potovanjem preve rite veljavnost kartice in razpoložljiv li mit. Kopirajte svojo kartico in potni list ter kopije hranite ločeno in varno, saj ta ko v primeru izgube ne boste ostali brez vsega. V gneči imejte torbico ali denar nico tesno ob sebi, v hotelskih sobah ali apartmajih pa uporabljajte sefe za hra njenje dragocenosti, gotovine in kartic. Svetujemo vam, da se na svoji banki poza nimate o storitvi Varnostno SMS – sporo čilo. Slednje lahko prepreči večje finančne izgube v primeru zlorabe bančne kartice, saj uporabnika z obvestilom na prenosni telefon obvesti o dejavnostih, izvedenih z bančno kartico. Ob sumu, da plačila ali dviga na bankomatu ali … niste opravili vi, lahko nemudoma izvedete preklic kar tice in preprečite nadaljnje zlorabe. Več nasvetov in navodil za poslovanje s plačilnimi karticami si oglejte na www.bankart.si. Transport // junij 2015. // 13 100 največjih Predstavljamo vam seznam 100 največjih avtoprevozniških podjetij v Sloveniji, katerih osnovna dejavnost je cestni prevoz blaga (H-49.410), na podlagi finančnih podatkov za leto 2014. Vir: Bisnode Pozitivne napovedi v gospodarstvu in rast prodaje gospodarskih vozil (revija Transport 2/2015) se pozitivno odraža tudi v analizi dejavnosti H (promet in skladiščenje), ki izkazuje 6,44-odstotno rast prihodkov od prodaje v letu 2014, medtem ko celotno gospodarstvo v Slo veniji beleži 2,80-odstotno rast. Kljub temu moramo biti pri napovedih za naprej previdni, kajti v dejavnosti v povprečju skorajda ni bilo večjih in vesticij, saj prirast sredstev izkazuje le 0,08-odstotno povečanje. Dolgoročno lahko to pomeni izgubo konkurenčno sti in povečanje zahtev po investiranju v prihodnjih letih. Nadaljevalo se je tudi čiščenje panoge iz prejšnjih let oziroma je bilo zaznati negativno nataliteto rasti v panogi H, saj je bilo v letu 2014 izbri sanih 929 podjetij, novoustanovljenih pa 800. Sicer pa so napovedi optimistične tako glede na splošne napovedi gospodarske rasti kot tudi na dogajanja v panogi, kjer sta predvsem rast čistega dobička in pri hodkov v letu 2014 dala panogi zalet in spodbudo novim investitorjem za nova vlaganja. Še pojasnilo k tabeli. Analiza je nareje na na podlagi podatkov zaključnega ra čuna za leto 2014, kjer je bilo osnovno merilo skupno ustvarjeni prihodki. Za boljšo oceno o uspešnosti in velikosti podjetja smo dodali še podatke o izka zanem dobičku oziroma izgubi, številu zaposlenih in primerjavo z letom 2013. * Razširjeno analizo panoge H – promet in skladiščenje s statističnimi podatki si lahko od 20. junija 2015 v celoti ogledate na www.eTransport.si. 14 // Transport // junij 2015. CESTNI PREVOZ BLAGA Naziv podjetja Celotni prihodki 2014 (EUR) Čisti dobiček/ izguba 2014 (EUR) Število zaposlenih 2014 Celotni Prihodki 2013 Mesto 2013 1 EUROTEK d.o.o. 27,133,285 -973,225 248 29,224,146 1 2 AVTOTRANSPORTI KASTELEC KASTELEC LADO S.P. 23,536,129 1,312,777 139 21,158,805 2 3 JURČIČ & CO., d.o.o. 17,610,046 699,895 150 17,120,826 4 4 T.L. SIRK d.o.o. 17,297,359 406,013 106 14,999,856 6 5 GATIS d.o.o. 15,415,858 54,860 51 20,131,788 3 6 PETRANS d.o.o. 15,116,365 1,103,903 74 13,828,077 8 7 KOBAL DUŠAN s.p. 15,023,570 544,272 107 11,357,345 13 8 GEFCO d.o.o. 14,895,617 -156,735 21 11,444,171 14 9 KO-TRANS d.o.o. 14,736,328 1,008,563 108 13,670,895 10 7 10 GLOBUS d.o.o. 14,440,958 331,420 106 14,750,253 11 FRIKUS d.o.o. 13,391,942 -384,549 82 13,800,856 9 12 ŠPEDICIJA GOJA d.o.o. 13,018,221 179,879 85 10,649,641 19 13 PLOJ d.o.o. 12,754,090 646,125 33 12,445,170 11 12 14 PETEK TRANSPORT d.o.o. 12,736,849 629,665 101 12,268,904 15 GLOBAL SISTEM d.o.o. 12,705,830 362,253 101 15,218,330 5 16 SIGR d.o.o. 12,305,415 29,199 17 11,566,831 13 17 BRUS d.o.o. 11,614,814 1,068,970 98 11,200,467 16 18 PFEIFER d.o.o. 11,569,386 891,210 75 10,680,019 18 19 DANIEL FIJAVŽ S.P. 11,544,797 531,485 86 10,761,522 17 20 TNT Express Worldwide, d.o.o. 10,506,579 349,432 99 9,740,618 23 21 PREVOZNIŠTVO KLAUT d.o.o. 8,934,866 591,808 54 7,628,612 34 22 AVTOTRANSPORT KOVAČIČ d.o.o. 8,927,092 104,838 37 9,375,942 25 23 HABJAN TRANSPORT d.o.o. 8,416,195 489,950 45 8,160,285 31 24 KLEMEN TRANSPORT, KLEMEN PIŠKUR S.P. 8,303,181 494,090 64 5,403,581 65 25 OMAHEN-TRANSPORT d.o.o. 8,118,474 709,652 46 7,859,013 32 26 ŽIHER d.o.o. 8,083,402 73,870 35 9,703,380 24 27 KOPTRANS d.o.o. 7,926,488 112,594 6 6,634,418 42 28 DAKA, d.o.o. 7,552,000 -25,702 15 7,660,514 33 29 FORBIZ d.o.o. 7,530,827 542,770 44 6,812,285 39 30 BRANKO KOLENC, S.P. 7,500,767 107,779 25 6,562,185 43 31 FRIGOTRANSPORT PIŠEK & HSF d.o.o. 7,464,991 394,798 49 7,361,508 36 32 TIGAR, d.o.o. 7,295,781 472,323 61 5,516,531 63 33 AVTOPREVOZNIŠTVO VINKO NASTRAN S.P. 7,051,336 160,921 48 7,525,915 35 34 URDIH TRANSPORT d.o.o. 6,928,656 312,305 61 5,979,990 54 35 CAT LOGISTIC, d.o.o. 6,895,250 461,056 39 9,019,450 29 36 INTERLINE d.o.o. 6,811,549 16,983 4 6,328,774 45 37 LESTRANS d.o.o. 6,756,909 297,598 22 5,788,896 59 38 AVTOTRANSPORTI ZUPANČIČ d.o.o. 6,741,585 492,051 39 6,715,621 40 39 FIJAVŽ d.o.o. 6,696,743 618,424 45 5,904,928 57 40 HOEDLMAYR d.o.o. 6,688,035 -236,786 44 6,087,613 49 41 DACAR d.o.o. 6,669,794 354,555 41 6,016,491 53 42 TRAMPER d.o.o. 6,625,898 82,846 54 6,944,830 37 43 DVORNIK d.o.o. 6,450,969 689,116 63 5,872,621 58 44 KS LOGISTIK d.o.o. 6,375,060 146,806 75 5,907,027 56 45 JERMAN d.o.o. 6,355,827 409,294 58 5,588,221 62 46 SILTONI d.o.o. 6,308,351 298,068 48 5,965,072 55 47 DARK TRANS d.o.o. 6,230,697 397,268 46 6,086,797 50 48 MAKŠE d.o.o. 6,192,305 608,348 48 5,706,411 60 49 UNIVERZALNA LOGISTIKA d.o.o. 6,136,182 2,398 58 6,423,245 44 50 TOPP d.o.o. 6,129,948 474,141 45 6,072,307 51 Transport // junij 2015. // 15 CESTNI PREVOZ BLAGA Naziv podjetja Celotni prihodki 2014 (EUR) Čisti dobiček/ izguba 2014 (EUR) Število zaposlenih 2014 Celotni Prihodki 2013 Mesto 2013 51 TRAIG d.d. 6,121,530 23,329 60 6,154,998 47 52 SEČNIK TRANSPORT d.o.o. 6,091,232 489,930 49 5,620,483 61 53 PREVOZI MAČEK, d.o.o. 5,902,279 227,064 8 233,279 1375 54 BELLO d.o.o. 5,861,276 348,974 36 5,106,173 69 55 AGILITY LOGISTIC d.o.o. 5,805,191 -1,195,317 11 6,904,382 38 56 ZNASS d.o.o. 5,770,810 530,282 44 5,293,951 66 57 MARJAN BERGANT S.P. 5,754,131 42,950 36 6,027,196 52 58 AŽMAN d.o.o. 5,649,285 370,134 46 5,498,339 64 59 KAASS - AVTO d.o.o. 5,630,668 155,622 40 4,901,821 75 60 COMARK, d.o.o. 5,532,104 134,915 11 4,263,076 89 5,377,500 266,678 43 5,003,165 71 5,368,501 98,121 60 3,548,793 107 AVTOPREVOZNIŠTVO DACAR ANTON S.P. AVTOPREVOZNIŠTVO GRANDOVEC ANTON S.P. 61 62 63 BOŠTJAN MAČEK s.p. 5,283,719 83,334 41 5,282,517 67 64 ENES DRAGANOVIĆ s.p. 5,228,654 267,489 65 5,049,197 70 65 JUDEŽ d.o.o. 5,173,834 477,911 22 4,880,738 76 66 EMILIJAN FIJAVŽ d.o.o. 5,129,025 404,131 35 179 4781 67 JOEBSTL d.o.o. 5,109,949 3,461 27 6,143,855 48 68 NOVAK TRANSPORT d.o.o. 5,058,416 23,384 52 5,216,446 68 69 A-SPRINT d.o.o. 5,052,479 298,628 12 2,792,573 147 70 VILI FIJAVŽ s.p. 5,002,376 322,880 43 4,298,830 87 71 AVTOPREVOZNIŠTVO ALOJZ ANZELJ S.P. 4,976,047 228,443 25 4,061,427 97 72 ŠTEMPIHAR d.o.o. 4,907,413 548,827 21 4,683,971 78 73 SETRANS d.o.o. 4,893,565 475,305 24 4,254,210 90 74 DARKA NOVAK S.P. 4,842,418 234,536 41 4,503,332 84 75 LESOJ d.o.o. 4,831,824 285,306 18 4,930,513 72 76 CAMPAGNOLO KOPER d.o.o. 4,723,640 19,146 40 4,849,050 77 77 PREZA d.o.o. 4,614,528 561,169 21 4,191,789 92 78 VITRANS, d.o.o. 4,606,636 242,948 25 3,860,758 103 79 SAMO URDIH S.P. 4,563,462 229,394 50 4,192,358 91 80 S.ROJKO d.o.o. 4,540,935 291,546 41 4,928,118 73 81 ŽARN KRŠKO d.o.o. 4,474,084 822,773 20 2,232,565 187 82 JATIS d.o.o. 4,434,699 329,888 28 4,342,390 85 83 AVTO - KOČEVJE d.o.o. 4,368,220 181,479 20 4,265,516 88 84 BONTA d.o.o. 4,335,888 205,786 34 3,278,755 121 85 PAN TRANSPORT d.o.o. 4,300,562 241,950 31 3,532,900 108 86 KOBAL TRANSPORTI d.o.o. 4,292,810 417,056 106 3,522,455 109 87 TRANSPORT MARO AVTO d.o.o. 4,267,956 228,757 24 3,929,974 100 88 ŠKOFIC PROMET d.o.o. 4,229,478 375,368 22 4,129,539 93 89 SLAVKO ŠEGA S.P. 4,208,462 196,311 29 4,300,728 86 90 FRIGOLOGO d.o.o. 4,071,152 15,454 50 4,013,285 98 91 WEST TRANSPORT d.o.o. 4,068,251 182,488 28 4,904,007 74 92 TRANSPORTI ŽIŽEK d.o.o. 3,997,621 54,751 27 3,932,927 99 93 MAR-TRA d.o.o. 3,985,692 16,847 4 4,576,412 81 94 UROŠ ŠKRINJAR S.P. 3,957,324 119,470 41 4,062,972 96 95 VIRNEK d.o.o. 3,955,502 192,986 19 3,080,691 131 96 STELE TRANS d.o.o. 3,898,201 167,457 31 3,923,931 101 97 ANTON GRAŠIČ d.o.o. 3,882,763 32,029 38 3,732,473 105 98 TALEN d.o.o. 3,803,911 28,089 19 655,462 632 99 MEDOL d.o.o. 3,792,825 159,407 15 2,296,765 181 ANDREJ TRAMPUŽ S.P. 3,765,551 132,813 17 3,204,499 126 100 16 // Transport // junij 2015. 50 največjih CESTNIH POTNIŠKIH PREVOZNIKOV CESTNI POTNIŠKI PROMET Naziv in sedež podjetja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Objavljamo seznam 50 največjih cestnih potniških prevoznikov 20 v Sloveniji, katerih osnovna 21 22 23 dejavnost je mestni primestni 24 kopenski potniški promet 25 (H-49.310) ter medkrajevni in 26 drugi cestni potniški promet (H-49.391). 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 LPP d.o.o. ALPETOUR - POTOVALNA AGENCIJA d.d. IZLETNIK CELJE d.d. ARRIVA ŠTAJERSKA d.d. ARRIVA DOLENJSKA IN PRIMORSKA d.o.o. KORATUR d.d. AP MS d.d. KAM-BUS d.o.o. INTEGRAL BREBUS BREŽICE d.o.o. INTEGRAL VOZNIK d.o.o. PROMET MESEC d.o.o. TM VISTA d.o.o. INTEGRAL - ZAGORJE d.o.o. INTEGRAL STOJNA KOČEVJE d.o.o. AVTOBUSNI PREVOZI RIŽANA d.o.o. DOBER DAN ROGAŠKA JOŽE FLUCHER S.P. MPOV d.o.o. VINICA MARKO JAMŠEK s.p. STREET TOUR d.o.o. PORTOROŽ INTEGRAL NOTRANJSKA d.o.o. CERKNICA TAJHMAN TURIZEM, d.o.o. SINTRAKO d.o.o. INTEGRAL AP TRŽIČ d.d. AVTOPREVOZNIŠTVO MARTIN - VALENTINA FRELIH S.P. NERED d.o.o. GRATOURS d.o.o. ŠKOFJA VAS EDO ŽAGAR s.p. ROK JAKLIČ s.p. SANABOR d.o.o. EDVARD VENGUST d.o.o. RUDI TURS d.o.o. TOP LINE d.o.o. PORTOROŽ VANDROV’C d.o.o. AP WEBER d.o.o. VUČKO TOURS ŽELJKO VUKOJEVIĆ S.P. RANCAS d.o.o. JAKOB KLEMENČIČ s.p. KAJIČ d.o.o. GERČAR PREVOZI d.o.o. TADEJ POLIČNIK s.p. BRANKO OGRINC S.P. NOVAK BUS d.o.o. FRANCI OBLAK s.p. M&M TOURS, MITJA MOŠKOTEVC s.p. PREVOZI PRIJATELJ d.o.o. PETER MIRT s.p. ANITA LIPIČNIK s.p. KAMOT SISTEM d.o.o. LAPUH JOŽE s.p. BENOTOURS BERNARD JESENKO s.p. Celotni prihodki v 2014 46,246,945.00 Čisti dobiček / izguba 66,684.00 Število zaposlenih 882 21,198,114.00 2,641,465.00 315 19,859,945.00 17,036,024.00 1,238,820.00 1,563,272.00 308 232 13,691,874.00 479,698.00 194 7,777,543.00 7,770,717.00 5,219,682.00 242,542.00 623,246.00 531,467.00 113 138 84 4,682,372.00 395,867.00 67 3,317,855.00 3,303,672.00 3,236,881.00 278,340.00 31,018.00 71,474.00 40 12 11 2,824,998.00 243,138.00 47 2,362,755.00 189,993.00 25 2,345,450.00 139,148.00 19 2,108,642.00 73,440.00 17 2,096,868.00 1,854,687.00 45,273.00 98,036.25 25 2 1,812,967.00 164,791.00 21 1,639,361.00 245,527.00 16 1,606,696.00 1,583,940.00 1,483,240.00 64,951.00 37,899.00 128,330.00 19 14 21 1,414,191.00 47,452.50 13 1,317,215.00 84,651.00 12 1,028,888.00 77,606.00 7 979,320.00 970,523.00 945,930.00 917,325.00 864,304.00 772,349.00 747,549.00 742,728.00 113,385.75 19,349.25 66,665.00 49,016.00 82,377.00 18,568.00 109,614.00 19,438.00 3 7 2 7 8 4 2 6 697,235.00 37,634.25 6 667,810.00 667,687.00 625,276.00 607,718.00 593,186.00 590,228.00 587,192.00 561,591.00 73,989.00 45,874.50 16,789.00 13,078.00 17,601.00 23,140.50 15,583.00 51,894.75 7 4 7 7 1 5 11 8 468,733.00 12,889.50 3 467,852.00 464,957.00 458,614.00 457,144.00 452,033.00 43,197.00 14,142.00 12,984.75 14,517.00 14,090.25 4 4 3 4 1 451,408.00 20,277.75 3 Transport // junij 2015. // 17 TRANSPORT SHOW 2015 Razstava vozil in šoferski praznik 22. in 23. maja smo uspešno organizirali 5. Transport show, poslovno, razstavno in zabavno prireditev, ki je kljub nekoliko slabšemu vremenu naletela na odličen odziv tako razstavljavcev kot tudi obiskovalcev. Prevozniški praznik so popestrile različne spremljajoče prireditve – izbor za gospodarsko vozilo leta, atraktivni topless car wash, Martin Krpan, Mama Manka … 18 // Transport // junij 2015. Transport // junij 2015. // 19 TRANSPORT SHOW 2015 Konec maja je že tradicionalno rezerviran za Transport show. Tokrat že peti, ponovno v naši organizaciji, je na razstavne prostore privabil kar 35 razstavljavcev in veliko število navdušencev nad tovornjaki in vsem, kar sodi zraven. Številni razstavljavci, med nji mi vsi uvozniki gospodarskih vozil (Mercedes, MAN, Iveco, Scania, Vol vo in Renault Trucks), so predstavili svoje novosti, predstavljena so bila tudi priklopna vozila Krone, Schmitz Cargobull in Schwarzmuller, spoznali smo se z novimi pnevmatikami, zava rovalniškimi storitvami, ki so jih de lili na razstavnih prostorih podjetja Asko, Lutz Assekuranz in Hypo Alpe Adria, o sledenju ste se lahko pozani mali pri podjetju CVS, dodatno opre mo za vaša vozila so ponujali tudi pri podjetjih Forch, Gorenc, Hidravlik Servis in MF-CT, rezervne dele sta ponujali podjetji G-Truck in Prima, za stekla poskrbijo pri podjetju Car glass, ugodne servisne storitve ponu ja Prigo, za prodajo vašega rabljenega vozila pa bodo poskrbeli pri Mascusu. Prireditev je v petek slovesno odprl gospod Jože Mermal, predsednik uprave BTC, kjer je v nagovoru pou daril pomen logistike in prevozništva za slovensko gospodarstvo ter samo družbo BTC d.d. Sledila je slovesna 20 // Transport // junij 2015. Prireditev je v petek slovesno odprl gospod Jože Mermal, predsednik uprave BTC. Fantje iz serije tekmovanj za najmočnejšega Slovenca – Martin Krpan – so močno napeli mišice, najboljši pa so se okrepčali z mesninami Kodila in zlato Radgonsko penino. ki sta na zelo atraktiven način oprali veliko masko mogočnega Peterbilta. Ob glasnem spodbujanju in navija nju množice sta uprizorili vroč šov in obiskovalci so ju nagradili z bučnim aplavzom. Tudi fantje iz serije tekmovanj za naj močnejšega Slovenca – Martin Krpan – so močno zavihali rokave in napeli mišice. Nosili so polne sode in aku mulatorje ter se borili s sekundami in stotinkami. Med vsemi tekmovalci se je tokrat za najmočnejšega Slovenca okronal Marko Porovne. Aktiven dan sta s svojima nastopoma zaključili skupini Mama Manka in Mladi Spo mini, kaj so posamezni razstavljavci pokazali na svojih prostorih, pa si preberite v nadaljevanju reportaže. podelitev naslova za Gospodarsko vozilo leta, ki ga revija Transport&Logistika s partnerskimi mediji organizira že deseto leto. Po uradnem delu so ustvarjalci revije Transport, skupaj z udeleženci otvoritve, proslavili 15 let izhajanja revije, kjer je urednik Borut Štajnaher poudaril, da so v tem času izdali preko 150 revij in popisali več kot 11.000 strani ter tako postali prvi medij slovenskega prevozništva. Bogata ponudba je tako v petek kot tudi v soboto na raz stavišče v Logističnem centru BTC privabila veliko obi skovalcev, ki so se navduševali nad razstavljenimi tovor njaki in opremo. Ob robu sejemskega dogajanja so se v soboto na strokov nem posvetu srečali tudi predstavniki Sekcije za promet pri OZS in Združenja za promet pri GZS ter razpravljali o spremembi zakona o prevozih v cestnem prometu, ki sta od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno od pre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popra vijo nekatera določila, ki bi bolj prišla do živega nelojalni konkurenci. Za dobro vzdušje in dodatno zabavo pa smo poskrbeli tu di mi, pri reviji Transport, z bogatim programom. Če je koga zeblo, se je zagotovo ogrel ob nastopu dveh deklet, Transport // junij 2015. // 21 Gospodarsko vozilo leta Deseti tradicionalni izbor za gospodarsko vozilo leta je tudi letos k sodelovanju pritegnil rekordno število glasovalcev. Na začetku maja smo v uredništvu revije Transport prešteli glasove, ki so prišli po pošti in elektronski pošti, ter jim dodali glasove članov žirije in tako dobili zmagovalce v posameznih kategorijah za naziv gospodarsko vozilo leta 2015. 22 // Transport // junij 2015. Nagrajenci z leve: nagrado za avtobus leta je prejel Martin Strier, direktor MAN Truck & Bus Slovenija. Borut Gazvoda, direktor Opel Slovenija je prejel nagrado za dostavnik leta, Miguel Angel Calderon direktor Marketinga za regijo Adriatic pri podjetju Renault Nissan je prevzel nagrado za dostavnik leta in Damjan Cirman, direktor področja gospodarska vozila pri podjetju Autocommerce pa je prevzel nagrado za tovornjak leta. GVL 2015 Med podeljevanjem nagrad za gospodarsko vozilo je nagrado podelilo tudi Tovornjak leta – MB Actros SLT podjetje TimoComovemu uporabniku, ki je v preteklem letu objavil največ ponudb tovora na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje Špedicija Goja, d. o. o. Marca smo vam v izbor ponudili tri najst vozil v treh kategorijah: dostavnik leta, avtobus leta in tovornjak leta. Gla sovali ste lahko kar dva meseca in mora mo reči, da ste bili zelo pridni. Poslali ste nam 1934 glasovnic, ob tem pa opravili še 2921 klikov na naši spletni strani. V kategoriji dostavnik leta so med finalisti Mercedes-Benz Vito, Iveco Daily, Renault Traffic/Opel Vivaro, Citroën Jumper/Pe ugeot Boxer/Fiat Ducato, kjer smo izbrali dvojček Renault in Opel. Ob prevzemu plaket sta Miguel Angel Calderon in Bo rut Gazvoda poudarila, da sta zadovoljna s priznanjem in da si ga vozilo, ki je pov sem novo, zares zasluži. V kategoriji avtobus leta so bili finalisti: Setra MD, MAN Lions City CNG in Isuzu Visigo. Zmaga je pripadla Bavarcem, na grado pa je prevzel Martin Strier, direktor MAN Truck&Bus Slovenija, in poudaril, da MAN letos praznuje 100 let, odkar proizvajajo tovornjake in avtobuse, pri sotne pa so nato obdarili s slastno torto. V kategoriji tovornjak leta so bili finalisti: MAN TGX D38, Mercedes-Benz Actros SLT in Volvo FH 16. Priznanje je tokrat prejel Actros, Damjan Cirma, ki je prevzel plaketo, pa je povedal, da je to njihov naj večji tovornjak v ponudbi in da jih nekaj vozi tudi po Sloveniji, enega pa smo lahko videli tudi na Transport showu. Vsem, ki ste sodelovali v izboru, se zahva ljujemo, kot smo obljubili, pa smo 10 glaso valcev (5 preko spleta in 5 preko glasovnic po pošti) izžrebali in jim bomo po pošti po slali praktične nagrade naši pokroviteljev. Izbor in podelitev nagrad za gospodarsko vozilo leta je potekala pod budnim očesom urednika Boruta Šajnaherja. Zmagovalcem in izžrebancem čestitamo, mi pa se ponovno srečamo na 6. Transport showu 27. in 28. maja prihodnje leto. Izžrebani glasovalci: Andrej Štajdohar Rok Mrak Matej Birk David Lokmič Miran Roškar Filip Istenič Jadranka Samardžija Zvonka Logar Marko Rojc Miha Mravlje GOSPODARSKO VOZILO LETA 2015 Zmagovalci: • Dostavnik leta: Renault Trafic/Opel Vivaro • Avtobus leta: MAN Lions City CNG • Tovornjak leta: Mercedes-Benz Actros SLT Transport // junij 2015. // 23 TRANSPORT SHOW 2015 Renault Trucks Renault Trucks je na svojem razstavnem prostoru na ogled postavil tovornjak Renault Trucks T Optifuel 460. Vozilo združuje najsodobnejše tehnologije in poseben Fuel Eco paket storitev. Stranke je želel opozoriti, da lahko z varčnimi proizvodi prispevajo k večjim donosom in manjšemu onesnaževanju okolja, hkrati pa je želel opozoriti na povsem novo poletno poprodajno akcijo, ki velja v pooblaščenih servisnih centrih Renault Trucks. Renault Trucks se je pridružil reviji Transport pri praznovanju 15. obletnice delovanja v Sloveniji in s svojo udeležbo podprl njeno delovanje ter angažma za transportno dejavnost. GZS Združenje za promet je skupaj z Luko Koper partner v projektu iFreightMED-DC, pri katerem skupaj z ostalimi partnerji projekta iz Katalonije – Španija, Languedoc-Roussillona – Francija in Ligurije – Italija na Hrvaškem, ki je prav tako partnerica, vzpostavljajo mrežo Odborov za razvoj intermodalnih storitve prevoza tovora. Izhodišče tega evropskega projekta – Mediteran je izboljšati železniške in intermodalne prevozne storitve v partnerskih državah in regijah. Njihov pilotni projekt v okviru tega evropskega projekta je hitrejša železniška in intermodalna povezava Luke Koper z Bavarsko. Matik Podjetje Matik se ukvarja s prodajo nadomestnih delov za težka tovorna vozila in priklopnike, pa tudi za gradbene in poljedelske stroje ter lažja transportna vozila in njihove priklopnike. Ponudba zajema tudi široko paleto zaščitnih delovnih oblačil, izdelkov za delavnice in dodatno opremo, kar so tudi predstavili na Transport showu. Z obiskom njihovega predstavitvenega prostora so bili zadovoljni, kajti s tem dokazujejo, da so zaupanja vreden partner. 24 // Transport // junij 2015. Mercedes-Benz Na razstavnem prostoru podjetja Autocommerce je bilo možno videti najbolj prodajan model tovornega vozila v lanskem letu Actros 1845 LS in tovornjak leta Actros SLT za specialne prevoze, ki je prejel nagrado tovornjak leta v Sloveniji. Obema velikanoma je družbo delal lani povsem prenovljeni lahki dostavnik Vito. Schmitz Cargobull Nemški proizvajalec je predstavil hladilniško polprikolico z lastnim hladilnim agregatom Schmitz Cargobull. V soboto je bila na showu cela ekipa Schmitz Cargobull Slovenija in vsi so bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni. V podjetju Schmitz Cargobull d. o. o. pozdravljajo takšno prireditev, ker je stroškovno sprejemljiva in ker zna organizator z dodatno aktivnostjo privabiti obiskovalce. Transport showov se bodo udeležili tudi v prihodnje. G-Track Na Transport showu so se prestavili kot ponudnik oziroma trgovec nadomestnih delov za tovorna vozila, prikolice in avtobuse. Bil so nameščeni v glavnem prireditvenem šotoru in s tem prišli v stik s strankami na zelo oseben in sproščen način. Kljub slabem vremenu so poudarili, da je show uspel, bil dobro obiskan, program in ponudba pa izvrstna. Transport // junij 2015. // 25 TRANSPORT SHOW 2015 Scania Scania je predstavila vlačilec R 450 racionalno vozilo z majhno lastno težo, manjšimi stroški vzdrževanja in nizko porabo goriva. Že nekaj časa so pri Scanii tudi uradni trgovec in serviser lahkega dostavnega programa Volkswagen, zato so predstavili tudi model VW Crafter Furgon 35 2.0 TDI z nadgradnjo za temperaturni režim od 0 stopinj za prevoz zdravil. Predstavili so tudi svoje storitve, kot so Scania Rent – najem vozil, upravljanje voznega parka (Scania Fleet Management System), izobraževanje voznikov (Scania Driver Training) in Scania Leasing – finančne storitve. Transfelix Z revijo Transport sodelujejo že vrsto let, zato je bila udeležba na Transport showu logična. Pohvalili so odlično zasnovo sejemskega prostora in pester program. V podjetju Trans Felix, d. o. o., kot enemu izmed večjih prodajalcev rezervnih delov in pnevmatik za tovorna vozila različnih tipov pri nas, so prisotnost dojemali bolj kot možnost sproščenega druženja s strankami, kar jim je tudi uspelo, saj se je “rampa“ njihovega razstavnega prostora vedno zapirala med zadnjimi. Z veseljem se bodo tudi v bodoče odzvali vabilu, reviji Transport pa so tudi čestitali ob 15. rojstnem dnevu. DKV Transport showa so se udeležili predvsem zaradi srečanja in pogovora z velikim številom svojih strank, kar jim je tudi uspelo. Strankam so bili tudi na razpolago za njihova vprašanja in pobude. Organizacija je bila zelo dobra, na vreme pa žal niso imeli vpliva. Zadovoljni so bili tudi z obiskom in izrazili pohvalo organizatorju. 26 // Transport // junij 2015. Volvo Trucks Volvo Trucks je predstavil prvaka med Volvovimi tovornjaki, Volvo FH 16 s 750 KM, ki je bil opremljen s posebno prikolico. V njej so predstavili: 13-litrski Volvov motor in menjalnik I-Shift. Poudarek so dali novi tehnologiji in tako razstavili tudi Volvo FH z menjalnikom Dual Clutch, ki je bil javnosti predstavljen preteklo leto in je vse bolj popularen med Volvovimi kupci tudi v Sloveniji. Volvo, d. o. o., v Sloveniji to leto praznuje 15 let od ustanovitve podjetja in bilo jim je v veliko čast, da so se lahko predstavili na poseben način in v ta namen obiskovalcem Transport showa na ogled ponudili najboljše, kar Volvo Trucks lahko ponudi v tem trenutku. Schwarzmuller Predstavili so testno prikolico – Ultralight, ki je rezervirana za Slovenijo. Zaradi velikega zanimanja si stranke lahko rezervirajo tudi termin za preizkus. Z obiskom so bili zadovoljni, prav tako s poslovnim delom, saj so prejeli kar nekaj naročil. Timocom Na Transport showu so obstoječim strankam predstavili novo funkcijo v borzi tovora TC Truck&Cargo®. Ker postaja trenutna lokacija vozila vedno pomembnejša tudi v povezavi z iskanjem tovora, je TimoCom svojo aplikacijo za izračun poti in sledenje TC eMap® povezal s svojo borzo tovora TC Truck&Cargo® in s tem ustvarja še eno obliko pomoči pri vsakodnevnem delu svojih strank. Že tradicionalno so podelili nagrado TimoComovemu uporabniku, ki je v preteklem letu objavil največ ponudb tovora na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje Špedicija Goja, d. o. o. Transport // junij 2015. // 27 TRANSPORT SHOW 2015 Iveco Zastopnik za gospodarska vozila Iveco, podjetje Benussi, je na Transport showu predstavilo mednarodni dostavnik leta daily z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je novost v tem razredu ter omogoča natančno in hitro prilagajanje prestav. Družbo sta mu delala črn in bel stralis hi-way. Še zlasti zanimiv je bil črni, saj prihaja z vrha ponudbe in je zelo bogato opremljen. Asko Asko se je tudi letos predstavljal s svojimi zavarovalniškimi rešitvami na področju logistike in transporta. Predstavljali so lastne produkte, kot so prevozniška odgovornost, kasko T&T in cargo on-line aplikacija. Vsem obiskovalcem so postregli s tradicionalnim mesnim sirom, bavarskimi klobasami in bavarskimi prestami, manjkal pa ni niti širok izbor pijač. Kljub slabemu vremenu so zelo veseli velikega obiska razstavnega prostora in bi se na ta način želeli zahvalil vsem, ki so jih obiskali. Velika zahvala gre tudi Goldwing združenju Slovenije, katerega predstavniki so se udeležili dogodka in se ustavili na njihovem razstavnem prostoru. Kot večina udeležencev petega Transport showa 2015 se tudi oni že veselijo naslednjega showa. Prigo Na Transport showu je podjetje Prigo iz Brezovice predstavilo svojo okvirno ponudbo. Namen sodelovanja je bil predvsem predstaviti podjetje Prigo, d. o. o., Brezovica, kot pooblaščenega serviserja znamk Mercedes-Benz in MAN. Še posebej velik poudarek so letos namenili novi veji storitev na področju hladilnih agregatov THERMO KING. Vzpostavili so nove poslovne kontakte in se srečali z obstoječimi poslovnimi partnerji, s katerimi so še okrepili sodelovanje. Tak način trženja bodo nadaljevali tudi v prihodnje, obenem pa se zahvaljujejo vsem, ki so obiskali njihov razstavni prostor. 28 // Transport // junij 2015. DAF Pri Cordia d.o.o. - DAF Center so obiskovalcem Transport showa predstavili dve izvedbi njihovega največjega tovornjaka XF. Eden je bil opremljen s kabino Space Cab, drugi pa s kabino SuperSpace Cab. DAF je z letošnjim letom še izboljšal motor Euro 6 in predstavil nov način vbrizga goriva, s katerim so uspeli zmanjšati porabo, z novo MX Brake zavoro pa je tudi zavorni učinek še boljši. Gorenc Podjetje se je predstavilo prvič. Ukvarjajo se z obnovo kamionskih platišč (peskanje in lakiranje). Predstavitev so dojeli resno in se predstavili kakovostno, čeprav dotlej niso imeli občutka, kako prireditev poteka in kolikšna je obiskanost. Bili so pozitivno presenečeni, saj je bila prireditev zelo dobro organiziran in zastopana s strani ponudnikov – razstavljavcev. Kljub slabemu vremenu so s prireditve prišli s pozitivnimi vtisi in se je bodo v bodoče zagotovo še udeležili. MF-CT Predstavljali so širok spekter produktov in storitev, ki jih nudijo. Predstavili so lastno proizvodnjo, v katero spadajo produkti eno-, dvo- ali tristrani prekucniki, kesoni vseh vrst, specialne prikolice … Velik poudarek so v zadnjih letih namenili tudi renomiranim tujim podjetjem, ki jih zastopajo. Na letošnjem Transport showu so si obiskovalci tako lahko v živo ogledali HYVA Wet kit za pogon kiper prikolic in prikolic s pomičnim podom, kompresorja GHH CS 750 Light In Chassis in CS 700 Light ter razstavno specialno prikolico / oder, ki je njihov izdelek. Transport // junij 2015. // 29 TRANSPORT SHOW 2015 MAN Truck & Bus Slovenija Obiskovalci so si lahko ogledali tovorno vozilo MAN TGX z motorjem D38, ki trenutno predstavlja vrhunec 100 letnega razvoja MAN-ovih motorjev in doseže do 640 KM s pomočjo dvostopenjskega turbo polnilnika, ter vozilo, ki omogoča izjemen prihranek pri porabi goriva MAN TGX Efficinet Line 2. Posebej zanimivo je bilo potovanje v preteklost, ki so ga v podjetju MAN pripravili ob 100 obletnici proizvodnje tovornih vozil in avtobus MAN. Razvoj okolju prijaznih in varčnih vozil je bil vedno eden izmed glavnih ciljev podjetja MAN Truck & Bus in enako ostaja tudi danes. OZS S ciljem po vzpostavitvi notranjega trga za cestni transport, ki bi temeljil na pošteni konkurenci, je bila na evropski ravni sprejeta Uredba (ES) št. 1071/2009, s katero so bila določena skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevozništva. Ta skupna pravila lahko pripomorejo k visoki ravni strokovne usposobljenosti cestnih prevoznikov, racionalizaciji trga, izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, kar je v interesu cestnih prevoznikov, njihovih strank in celotnega gospodarstva, ter k večji varnosti v cestnem prometu. Spodbudijo lahko tudi učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja podjetij za cestni prevoz. Prima Filtertehnika Podjetje Prima Filtertehnika je na Transport showu predstavilo svojo ponudbo filtrov, v kateri najdete vse tipe filtrov za tovorno vozilo, delovni stroj ali kmetijsko mehanizacijo. Zastopajo proizvajalca filtrov Cummins (Fleetguard filtri) in Donaldson. Njegove izdelke so predstavili tudi v Ljubljani. TCI TRADING Transport show so izkoristili za druženje s strankami, saj so skupaj proslavili 15 let delovanja podjetja. Strankam so predstavili posebno lahko coil liner ultra polprikolico, ki je težka vsega 6180 kg. Hladilnik spada že v klasično ponudbo proizvajalca Krone, kot novost v ponudbi podjetja TCI pa so predstavili polprikolico Avstrijskega proizvajalca Peischl s pomičnim podom. Kot zanimivost smo lahko na njihovem prostoru videli tudi dve tovorni vozili s častitljivo letnico nastanka, ki pa sta bili povsem obnovljeni. CVS Mobile Podjetje CVS Mobile, je na sejmu predstavilo obstoječe rešitve ter novosti, ki so si jih ogledali tako dolgoletni poslovni partnerji kot tudi radovedni obiskovalci. Obiskovalci prireditve so lahko spoznali celoten nabor opreme, ki jo podjetje CVS Mobile vgrajuje v vozila in v živo tudi preizkusili, kako sistem deluje. Sistem CVS Mobile je za lastnike in upravitelje v oznih parkov posebej pomemben, saj v realnem času zazna tako točenje goriva kot nepooblaščeno iztočenje goriva, o tem jih samodejno opozori. Poleg tega je veliko zanimanja pritegnila predstavitev inovativnih rešitev za oddaljeno spremljanje delovnega časa voznikov v realnem času ter nadzor temperature hitro pokvarljivega blaga v hladilnih komorah. Lutz Assekuranz Otmar J. Tuma, eden izmed direktorjev LUTZ Assekuranz Maklergesellschaft m.b.H. centrale na Dunaju, Robert Waltl in Matthias Stadlober iz graškega biroja LUTZ Assekuranz, kot tudi Maša Svetek, predstavnica združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ INTERTRANSPORT, so se predstavili skupaj. Družba LUTZ je predstavljala svojo ponudbo zavarovanja, kjer ena polica –z visoko zavarovalno vsoto – krije odgovornost cestnega prevoznika v skladu s Konvencijo CMR (mednarodni prevozi), slovensko zakonodajo ter kabotažo. Odgovarjali so na vprašanja povezana s transportnimi zavarovanji. Kar nekaj obiskovalcev je strokovnost svetovalcev prepričala in so se za produkte družbe LUTZ odločili. V okviru združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ INTERTRANSPORT so obiskovalci pridobivali informacije o zvezkih TIR, pomočjo pri povračilu davka iz tujine, posredovanjem na arbitražnem sodišču za področje transporta v EU, borzo tovorov s sistemom garancije plačil prevozniških storitev ter dostopom do IRU aplikacij. Transport // junij 2015. // 31 TRANSPORT SHOW 2015 Foerch Predstavili so svoj program TRUCKline, v katerega vključujejo orodja, potrošni material, svetlobna telesa, kemijo (lepila, čistila, maziva, nega …), pribor za popravilo ponjav in še veliko več. Torej vse to, kar potrebuje transportno podjetje oziroma delavnica za gospodarska vozila. Hidravlik servis Na sejmu se je podjetje predstavilo z nadgradnjo dvigala Fassi F365RA.2.26 na vozilu Mercedes Benz Arocs. So generalni zastopnik dvigal FASSI in nudijo strokovne nasvete, pestro ponudbo dvigal glede na želje in potrebe strank ter hiter servis in rezervne dele. Novost, ki so jo želeli predstaviti, je bila avtovleka SCA D, italijanskega proizvajalca ISOLI. Na ogled je bila tudi dvižna ploščad PNT 205 NLX na vozilu Renault Maxity, prav tako italijanskega proizvajalca ISOLI. Mascus Adria Svoj razstavni prostor so imeli tudi predstavniki spletnega oglasnika MASCUS ADRIA (www.mascus.si), in sicer kot zastopniki najhitreje rastočega spletnega oglasnika za prodajo transportnih vozil, gradbene mehanizacije, kmetijske opreme ter skladiščne in gozdarske mehanizacije. Svojo oranžno stojnico so imeli kar v glavnem prireditvenem šotoru, kjer se je ustavilo največ obiskovalcev. Po predvidevanjih je bilo v soboto prisotno večje število obiskovalcev transport showa, ki so lahko uživali ob različni glasbeni spremljavi in pestrem zabavnem dogajanju z vrhuncem Truck wash dogodka, ki je razveselil mnoge obiskovalce. Lep pozdrav do naslednjega Transport showa. Avtohiša Malgaj Avtohiša Malgaj se je predstavila z lahkimi gospodarskimi vozili: Traffic Furgon 120 dCi TwinTurbo in Master podaljšano kabino dCi 135 TwinTurbo. Obiskovalcem so ponudili informacije o vozilih, prisluhnili njihovim individualnimi željam in ponudili rešitve za njihove dostavne potrebe. Prav tako so ponudili dodatne ugodnosti v primeru nakupa preko Renault financiranja. Ponosni so bili tudi na podeljeno nagrado traficu, ki je postal slovenski dostavnik leta. Zahvaljujejo se vsem, ki so jih obiskali! 32 // Transport // junij 2015. Avtovleka Kopitar Avtovleka Kopitar je predstavila 70 tonsko dvigalo TCM 700c, ki je posebej opremljeno za reševanje v tunelih in pod težkimi pogoji, kot recimo delo z viadukta. Dvigalo je bilo specialno oblikovano za potrebe Avtovleke pri priznanem italijanskem podjetju T.C.M Italia iz Termolija. Scania Slovenija je odstopila nekaj prostora za predstavitev VW CADDY - potujočo delavnico na terenu. Vozilo za prevoz in reševanje osebnih vozil MAN 12.250BL pa so prikazali na razstavnem prostoru MAN. Pohvalili so strokovno izpeljano prireditev, izvrstni družabni program in možnost neformalnega klepeta z vsemi udeleženimi. Kobal TransportI Na osrednjem delu razstavišča je podjetje Kobal Transporti predstavilo posebno nadgradnjo v obliki solze, ki znižuje zračni upor in s tem vpliva na nižjo porabo goriva. Nadgradnjo so razvili sami, več o njej pa bomo napisali v naslednji številki revije Transport. Carglass Že drugič se je predstavilo tudi podjetje Carglass®. Svoje delovanje so predstavili z mobilno enoto, s katero opravijo servis na vozilih, kjer koli stranka to želi, ne glede na to, ali gre za osebno vozilo, tovornjak, kombi ali delovni stroj. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali mobilno delavnico, ki ima identične zmogljivosti kot navadna delavnica. Z mobilnim servisom vam storitev približajo in kadar koli opravijo servis na vašem dvorišču. Ker je popravilo vetrobranskega stekla paradni konj podjetja Carglass, je bil fokus predstavitve na popravilih. Ob tem so predstavili tudi fleet pregled vozil in fleet popravil. Eko Obnova Eurogume Podjetje EKO OBNOVA EUROGUME je na Transport showu predstavilo dejavnost obnavljanja pnevmatik za pogonsko os, prikolice in vse osne pozicije za mednarodni prevoz, regionalni prevoz, cestno-terensko vožnjo in avtobuse. Transport // junij 2015. // 33 TRANSPORT SHOW 2015 Hypo Alpe-Adria Transport show sta družbi, Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in Hypo Alpe-Adria-Leasing d.o.o., izkoristili za izmenjavanje informacij in izkušenj na področju financiranja vseh vrst transportnih vozil in prikolic. Mesto, kot je takšna prireditev, omogoča ponudniku finančnih storitev neposredno srečanje s fizičnimi osebami in predstavniki pravnih oseb ter predstavitev aktualne ponudbe. Kljub slabšemu vremenu je bil njihov cilj na tej prireditvi izpolnjen. Verjamejo, da so tudi obiskovalci dobili podroben vpogled v njihove storitve. Celotna reportaža in galerija slik na www.eTransport.si 34 // Transport // junij 2015. Transport // junij 2015. // 35 15 uspešnih let Revija Transport je že 5. organizirala odmevno prireditev Transport show. Tudi letos je bila prireditev v BTC Logisitč nem centru, ustvarjalci revije pa so se predstavili v posebnem šotoru, kjer so proslavili 15 let izdajanja revije. Organizacija takšne prireditve je kar velik zalogaj, a so se ga lotili vestno in preudarno ter na razstavo pritegnili kar 35 razstavljavcev. Zahvaljujemo se pokroviteljem razstave gospodarskih vozil in Transport showa 2105: 36 // Transport // junij 2015. Test // SCANIA R 450 LA 4X2 MNA Pravi dolg 38 // Transport // junij 2015. oprogaš Scania je edina poleg Iveca, ki ponuja v težkem programu motorje zgolj s SCR tehnologijo za zagotavljanje Euro 6 standardov. Besedilo: Martin Skušek; fotografije: Martin Skušek in Janko Zrim Obljuba dela dolg. Pred slabim letom smo testirali Scanio 410. Takrat so na povedali, da bo na tržišče prišel tudi nekoliko močnejši motor. Sedaj je tu 13-litrski motor z močjo 331 kW/450 KM. Po prostornini in moči je v sredini ponudbe, je pa najmočnejši iz ponudbe, ki za zagotavljanje norm Euro 6 upora blja le SCR sistem. Testno vozilo je bilo opremljeno s Sca nia Opticruise sistemom, ki s pomo čjo sistema Scania Active Prediction (SAP) ne le olajša delo voznika, tem več tudi zmanjša porabo vozila. Pred začetkom testne vožnje smo nastavili parametre, po katerih bomo opravili z našo progo. Seveda smo izbrali način ECO. Nastavili smo potovalno hitrost na 84 km/h in spuščanje po klancu navzdol na 89 km/h. Takoj, ko smo dosegli potovalno hitrost, smo prepu stili delo elektroniki. Transport // junij 2015. // 39 Naj omenim, da se je med doseganjem potovalne hitrosti vseh 12 prestav zvrstilo gladko in vedno pod 1500 vr tljaji, ne glede na to, da je kompozicija imela 40 ton NDM. Prvi klanec proti Trojanam je premagovala 450-ka brez zmanjševanja hitrosti. Vmes smo mo rali nekoliko zmanjšati hitrost zaradi prometa. Še preden smo se spustili s Trojan, je potovanje prevzela elektroni ka. Dolgi klanec navzdol. Proti vznožju zavira in ohranja hitrost aktivni tempo mat. Tik pred iztekom klanca se vklopi Eco-Roll-Sistem. V prvi etapi smo se še malo poigrali, zato je nekoliko večja 40 // Transport // junij 2015. poraba. Če bi vozilo prevozilo to pot samo z uporabo CCAP (Cruise Control with Active Predication), bi bila poraba za kakšen liter manjša. Ne, ne govorim o dveh sistemih. Govorim o aktivnem tempomatu, ki s pomočjo podatkov iz GPS-a in reliefa ceste komunicira z me njalnikom (Opticruise) tako, da vozilo pri vožnji vedno deluje optimalno. Scania Freewheeling Retarder Pri prestavnem razmerju pogonske osi 2,59:1 so vrtljaji pri potovalni hitrosti 84 km/h znašali pod 1200 vrtljajev v minuti. Druga tretjina je bila prevože na brez pomoči elektronike. Edino, kar je ostalo od pomagal, je bil sistem naj večje hitrost pri vožnji po klancu nav zdol. Običajni turbinski polnilnik, hišno vbrizgavanje goriva pod visokim tlakom (XPI) in štirje ventili na valj je dovolj za doseganje največjega navora z 2350 Nm med 1000 in 1300 vrtljaji v minuti. Pro žnost motorja se izkaže, ko je potrebno obvoziti ali prehiteti počasnejše vozilo. Ni nepotrebnega prestavljanja navzdol in s tem izgube časa. Tudi pri zaviranju sam motor dobro zavira. V pomoč pri za viranju je tudi nov Scanijin prosto vrteč retarder (Scania Freewheeling Retarder) s 4100 Nm navora. Največja razlika med 410- in 450-konjskim motorjem se je pokazala pri premagovanju klan ca pri Bistrici ob Sotli. Štiristo petdesetka ga je »premagala« s hitrostjo 30 km/h v sedmi pre stavi. Za to je zadostovalo 1220 vrtljajev v minuti. Le tik pod vrhom je Opticruise prestavil v šesto prestavo in hitrost je padla za tri kilometre na uro z istimi vrtljaji. Medtem, ko ga je manj močnejša izvedenka celega pre magala v šesti prestavi. Spušča nje smo prepustili avtomatiki. Najvišjo hitrost po klancu nav zdol smo nastavili na 59 km/h. Vozilo je samo zaviralo in držalo ukazano hitrost. Po potrebi je prestavilo navzdol, držalo vrtlja jev med številom 2000 in 2200, tako da je bila izkoriščena mo torna zavora skupaj z retarder jem. Res odlično opravljeno delo. Zadnjo tretjino se nismo nič igra li. Nastavili smo potovalno hi trost na 85 km/h in spuščanje po klancu na 90 km/h. Testno vozilo je že bilo opremljeno s sistemom zaviranja v sili, ki bo obvezen za tovorna vozila od letošnje jeseni naprej. Tako smo prepustili di namiko vožnje elektroniki, naš pa je bil multifunkcijski volanski obroč. Vožnja je potekala pov sem gladko. Edino prestavlja nje je bilo v višnjegorski klanec. Pa še tega smo premagali v enaj Prepoznavna kabina z dodelavami, ki kljubuje času. Šestvaljnik Šestvaljnik s trinajst litri prostornine in 331 kW moči je dobavljiv bodisi samo s SCR ali pa z EGR in SCR sistemom čiščenja izpušnih plinov. Razlika med obema načinoma je zmanjšana teža vozila za približno 50 kilogramov pri neuporabi EGR. Naslednja razlika je nekoliko povečana poraba tekočine AdBlue. Če poraba AdBlueja pri kombinaciji obeh sistemov znaša med 3 in 4 odstotki, pri samem SCR čiščenju znaša 7 odstotkov na porabljeno gorivo. Je pa zaradi tega tudi nekoliko več prostora okoli motorja. Med samo vožnjo pa razlik ne boste občutili. Najmočnejši linijski šestvaljnik samo s SCR tehnologijo čiščenja izpušnih plinov. Običajni turbinski polnilnik (s fiksno geometrijo) zagotavlja potrebno moč motorju. Transport // junij 2015. // 41 Test // SCANIA R 450 LA 4X2 MNA Dolgoprogašica Priročna mizica na sovoznikovi strani. Osnova sedanje kabine sega v prejšnje tisočletje. Z zamenjavo serije 3 s serijo 4 se kabina ni več bistveno spremenila, pa čeprav v letu 2004 kabine dobijo črkovne označevanje. Na testnem vozilu je bila tako oznako R, kar pomeni največja Scania. Kabina izvedbe Topline ponuja kar se da veliko udobja in je namenjena dolgoprogašem. Veliko odlagalnega prostora, zračnost kabine in še kaj bi lahko temu dodali. Dodatno optimizacijo pri udobju s seboj prinese ime Streamline. V osnovi je opremljena samo z eno udobno posteljo, pod katero je hladilnik, in s predaloma, ki sta dostopna tudi z zunanje strani. Ni pa nič narobe, če se dokupi dodatna postelja in s tem pridobi še veliko več odlagalnega prostora. Ta pa še kako prav pride na daljših poteh. Tudi brez postelje je dovolj prostora za odlaganje različnih stvari. Čeprav je na tleh kabine manjši motorni tunel, še zelo visok voznik ne bo imel težav s prehodom izza vozniškega sedeža na desno stran kabine ali pa pri preoblačenju. Predal, namenjen drobnarijam na desnem spodnjem delu stropne konzole s predali. Vtičnici za 12 V in 24 V na sovoznikovi strani. sti prestavi. Navzdol pa tako ni kaj pripomniti. Streamline izvedba vozila pomeni tudi izboljšano aerodinamiko in izpo polnjenim delovanje sistemov vključno z Opticruise. Tudi šti ristodesetka je bila Streamline, vendar je bil motor nekoliko slabotnejši. Posledično je imela 410-ka nekoliko večjo porabo. Najbolj opazno je pri drugi etapi. Čeprav je bila slabotnejša iz vedenka opremljena z izvedbo kabine G, je bila v povprečju za 4 litre bolj žejna na sto prevoženih kilometrov. Scania R 450 je pravi dolgoprogaš. Prostorna kabina, močan in elastičen motor zagotavljata udobno in ekonomično vožnjo. Sis tem manj pod kabino pomeni cenejše obratovalne stroške. Čeprav pa je lahko ta motor tudi opremljen z EGR sistemom. Vendar se sprašujem, zakaj bi imel oba sistema, če je dovolj samo en. Kot 42 // Transport // junij 2015. Kljub letom še vedno odličen voznikov Osebna izkaznica km/h 40 50 60 70 80 vrt./min. 1044 1063 1020 1170 1092 etapa Ljubljana– Dramlje Dramlje–Brežice Brežice– Ljubljana Skupaj prestava 9 10 11 11 12 drugo pa AdBlue nima takšne cene, da bi se poznalo to pri nekoliko večji porabi le -tega. Ne nazadnje je tudi poraba dizelske ga goriva nekoliko manjša kot pri izvedbi z obema sistemoma. Odločitev je pač na strani kupca. Pri Scanii pa vam ponudijo tudi ugodno financiranje in zavarovanje. Gorivo litri / Ø l / 100 km Čas (ure:min) km pov. hitrost (km/h) 22,8 / 25,2 1:08 90,5 76 26,31 / 36,4 1:30 72,2 47 27,66 / 27,2 1.17 101,6 77 76,77 / 29,6 3:55 264,3 67,4 MOTOR Scania DC 13-147, vodno hlajen 6-valjni linijski motor, turbinski polnilnik s fiksno geometrijo lopatic (FGT) in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko krmiljen vbrizg goriva po skupnem vodu (Scania XPI), vsak valj s svojo glavo, štirje ventili na valj, EURO 6 s pomočjo: SCR, DOC, DPF Prostornina 12.700 cm3 Največja moč 331 kW (450 KM) od 1900 vrt./min. Največji navor 2350 Nm med 1000 in 1300 vrt./min. PRENOS MOČI delovni prostor. Scania GRS895R; 12-stopenjski z delilnikom, avtomatsko prestavljanje s sistemom Opticruise s funkcijo Eco-Roll PODVOZJE Spredaj listnate vzmeti, blažilca, stabilizator, 7500 kg, pnevmatike 315/80 R22.5 XF Zadaj štiri zračne blazine, blažilca, stabilizator, 11.500 kg, pnevmatike 315/70 R22.5 XD ZAVORE na vseh kolesih kolutne zavore, integriran Scania prosto vrteč retarder R4100, motorna zavora (avtomatska, 256 kW (348 KM) pri 2400 vrt./min.) VARNOSTNI SISTEMI EBS, ASR, ESP, Cruise Control z Active Prediction, Scania Eco-roll. DIMENZIJE Dolžina 5935 mm Širina 2550 mm Višina (brez spojlerja) 3860 mm Medosna razdalja 3700 mm Masa praznega vozila 7400 kg Največja dovoljena masa 44,000 kg Cena testnega vozila 103,786 evrov + DDV Transport // junij 2015. // 43 Test // ROŠERO TOP CLASS Resen avtobus Ob pogledu na nos vozila boste vedeli, da je to le daily, a ko se odpro vrata in vstopite v Rošero nadgradnjo, boste začudeni, saj sta tam ob širokem hodniku tudi po dva sedeža v vsaki vrsti. Potrebujete prevoz od hotela do letališča ali pa imate manjšo skupino, ki bi šla na izlet, daily bo poskrbel za to. Ivecov Euro 6 motor s prostornino treh litrov in z močjo 125 kW, ob pomoči roč nega 6-stopenjskega menjalnika (samo dejni je tudi na voljo), bo zagotovo zado voljil vse potrebe, pa še poraba bo precej nižja kot pri večjem avtobusu. Odvisno od izvedbe je v vozilu prostora: –Turistični: 22–29 + 1 + 1 sedežev / možnost: hladilnik, kuhinja, stranišče, dvigalo za invalide; – Šolski: do 33 + 1 + 1 sedež, možnost: dvigalo za invalide; –Primestni: 21–27 sedežev, 9–16 sto jišč, možnost: hladilnik, dvigalo za in valide; –Mestni (dve verziji): 11 sedišč in 25 stojišč ali 10 sedišč in 23 stojišč ter najmanj 1 mesto za invalidski voziček, saj je vedno na voljo ročna ploščad za invalide. Vozilo je opremljeno z varnostnimi siste mi ABS, ASR in ESP, kolutnimi zavorami na vseh kolesih, za mehko zaviranje pa skrbi Telma retarder. Nadgradnja je na Voznikov delovni prostor je pregleden, stikala so na levi, po armaturi pa je veliko odlagalnih površin in predalov. 44 // Transport // junij 2015. Prednji del avtobusa je originalni Iveco in zato ni skrbi s pregrevanjem motorja zaradi pomanjkanja dotoka zraka do motorja in težav z rosenjem prednjega stekla. Skoraj 3 m3 velik prtljažni prostor izza vozila in pod njim zagotavlja dovolj prostora za prtljago potnikov. Motor je spredaj. rejena iz najkakovostnejših profilov iz nerjavnega jekla in kompozitnih materialov, zaščitenih z impregnacij skim voskom, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo brez Resen avtobus s štirimi sedeži v vrsti. popravil in brez rjavenja. Zadnja os je zračno vzmetena in omogoča regulacijo višine vozila in trdoto. Za udobje potnikov in voznika skrbi klimatska naprava z močjo 14,5 kW, postavljena na streho vozila, v pomoč pa ji je tudi Iveco klimatska naprava za voznika, vzdolžno konvektorsko ogrevanje s programsko nastavljivim Webasto vodnim grelcem pa bo poskrbelo, da bo tudi po zimi v avtobusu prijetna klima. Atermična, dvojna, zatemnjena stekla skrbijo za zaščito pred soncem. Notranjost je osvetljena s pomočjo LED svetilk, ki ustvarjajo doma če vzdušje, servisni bloki so moderni. Potnike razvaja tudi radio z DVD sistemom, ki filme predvaja preko 19-palčnega LCD monitorja. Voznik si zunanja ogledala, ki so tudi ogrevana, nastavlja s pomočjo elektrike, prav tako so senčniki električno pomični. Za lažjo vzvra tno vožnjo skrbijo kamera in senzorji, na hrbtu pa je lahko namešče na vlečna kljuka ali dodatni prtljažnik, če standardni v dnu vozila ni dovolj velik. V testnem avtobusu je bilo prostora za 27 potnikov, ki sedijo na komfortnih Kiel Advance sedežih, poseben zložljiv sedež je na voljo za vodiča, medtem ko pa je voznikov sedež Pilot extreme zračno vzmeten. Za prodajo in rezervne dele v Sloveniji skrbi pod jetje Higer bus. Transport // junij 2015. // 45 Prestavljamo // MAN Lion’s Intercity Večnamenski medmestnež MAN Lion’s Intercity je v vseh pogledih optimalno pripravljen na način uporabe, ki mu je namenjen - primestni in šolski avtobus. Odlikuje ga pragmatična oblika, ki ga nedvoumno uvršča med ostale prepoznavne člane MAN-ove družine avtobusov. Ob visoki uporabnosti in funkcional nosti ter udobju ponuja tudi visoke stan darde varnosti: EBS (Electronic Braking System), ABS (Anti-lock Braking Sy stem), ASR (Traction Control System), BA (Brake Assist) in ESP (Electronic Sta bility Programme), DSP (Dynamic Stabi lity Programme) in ROP (Roll-over Pro tection), EBA (Emergency Brake Assist), TPM (Tyre Pressure Monitoring). Dvoosni avtobus, ki je na voljo v dveh dolžinah – 12,28 in 13,05 metra, po ganja 6-valjni motor, ki razvija 213 kW moči in 1100 Nm navora. Motor je znan po svojih zmogljivostih in nizki porabi. Voznikov delovni prostor je ergonom sko oblikovan, sedeži za potnike pa so oblikovani tako, da ne zavzemajo preveč prostora, kljub temu pa ponujajo dovolj 55 ali 59 sedežev ter do 29 stojišč. 46 // Transport // junij 2015. udobja. V izvedbi Lion’s Intercity je 55 sedežev, med tem ko izvedba Lion’s In tercity C, ponuja 59 sedežev, na voljo pa je tudi 29 stojišč ter dve mesti za inva lide na vozičku. Udoben je tudi vstop v avtobus skozi dvoje pnevmatskih vrat, ki se odpirajo navzven in so zastekljena z enojnim steklom. Vrata št. 2 so lahko izdelana v enojni ali dvojni širini. Kakovost materialov, izdelave in monta že pri avtobusih Lion’s Intercity seveda ustreza visokim MAN-ovim kakovo stnim zahtevam: kakovostni in vzdržlji vi plastični materiali s prijetnim tridi menzionalnim videzom; za vzdrževanje enostavne, vendar kljub temu odporne površine z veliko odpornostjo proti UV žarkom (preprečevanje krhkosti in oble delosti); stabilno ogrodje; velika natanč Voznikov delovni prostor je pregleden in prepoznavne. nost prileganja z ozkimi in enakomer nimi režami; robustna konstrukcija in povezave, ki zanesljivo prenesejo tudi velike in pogoste obremenitve; optimal na zaščita pred korozijo s katodnim po topnim barvanjem (KTL). Na zadnjih dvokrilnih vratih je nameščena tudi ploščad za vstop invalidov. Test // RENAULT TRAFIC IN OPEL VIVARO Zmagovalca GVL 2015 Leta 2001 sta Renault in Opel združila moči in razvila uspešno linijo gospodarskih vozil. Druga generacija trafica in vivara, ki si zopet deli vse osnovne elemente – podvozje, motorje, menjalnike, nadgradnje …, bo tako imela težko nalogo, da ubrani ta sloves, a vozili imata močne adute, s katerimi bosta nadaljevali tržni uspeh. Besedilo in fotografije: Matej Jurgele in Borut Štajnaher Eden izmed razlogov je tudi original nost. Tako trafic kot tudi vivaro sta se že na prvi pogled ločila od konkurence in tako je tudi z najnovejšo generacijo. Znano je, kaj tržišče zahteva, tako da obe vozili svojim uporabnikom nudita točno to, drugačnost, kakovost in teh nološko naprednost. Začnimo s tistim, kar oko najprej opa zi – oblikovalske rešitve. Na sprednjem delu najdemo atraktivno oblikovano masko in v maski logotip podjetja, ka mor vozilo pripada. Na prvi pogled je opazno, da vozilo prinaša sporočilo ele gance, kakovosti in imidža. Vetrobran sko steklo je sedaj bolj nagnjeno in bolj jasno deli kabino od motornega prosto 48 // Transport // junij 2015. ra. Novi model je daljši za 21 centime trov. 10 centimetrov gre na račun večjih odbijačev in boljše zaščite pešcev, med tem ko preostalih 11 centimetrov zares zaznamuje prirastek v smislu tovorne ga prostora, saj ima osebna različica za 200 litrov večji prtljažnik, tovorna pa vase sprejme tri evropalete. Ergonomija voznikovega delovnega prostora je odlična. Pozicija sedenja in mere so prilagojene tistim, ki jih najde mo v novem espacu. Sam prostor ponu ja največ odlagališč – kar 90 litrov. 14 predalov in vdolbin različnih velikosti od 0,2 do 54 litrov bo poskrbelo, da bo prav vsaka drobnarija našla svoj pro stor. Pa še to, vsi predali in odlagališča Velika razlika med generacijama. Velika, poudarjena rešetka maske, luči, ki se zajedajo v blatnik in so razpotegnjene vse do A-stebrička, ter dolga ostra bočna linija privabljajo poglede. Osebna izkaznica Motor: turbodizelski, 4-valjni vrstni motor Prostornina: 1598 ccm3 Največja moč (kW/KM): 103/140 Največji navor v Nm pri vrt/min: 340/1750 Mere (d x š x v (mm)): 4999 x 1956 x 1971 Medosna razdalja (mm): 3098 Masa/nosilnost (kg): 1820/1200 Menjalnik: 6-stopenjski, ročni Najvišja hitrost (km/h): 181 Pospešek 0–100 km/h (s): 10,8 Povprečna poraba na 100 km (l): 6,8 Emisije CO2 (g/km): 155–160 Novi opel vivaro kombinira funkcionalnost lahkega dostavnega vozila z udobnostjo potniškega vozila. Premišljena notranjost Snovalci so uporabili tudi logiko, s katero so želeli kabino narediti kot mobilno pisarno. Notranjost obeh vozil je zasnovana tudi kot mobilna pisarna, saj si kupec lahko privošči različno povezanost s svetom. Pri traficu in pri vivaru je osrednji zaslon na dotik lahko velik 18 centimetrov, sistem pa omogoča tudi glasovno vodenje mobilnega telefona, navigacije in ostalih aplikacij. Pri Oplu se sistem imenuje IntelliLink, pri Renaultu pa R-Link. Na voljo je tudi poseben nosilec za mobilni telefon, za bolj zahtevne pa tudi nosilec in povezava za tablični računalnik, ki se preko Bluetootha poveže z notranjostjo vozila in lahko preko zvočnikov v vozilu poslušate glasbo z vašega računalnika, sprejemate elektronsko pošto ter se usmerjate ali sprejemate telefonske klice. Uporabna malenkost je tudi kamera za vzvratno vožnjo, ki sliko projicira kar v del vzvratnega ogledala. Transport // junij 2015. // 49 Test // RENAULT TRAFIC IN OPEL VIVARO so premišljeno vkomponirani v splošni videz voznikovega delovnega prosto ra. Preglednost je, zahvaljujoč velikim vzvratnim ogledalom, dobra tako spre daj kot zadaj. Stikala, ki so vsa nova, so povsem pri roki in ne zahtevajo dolgotrajnega pri vajanja, saj nam je povsem logično, kje se nahajajo. Napredna tehnologija je skrita očem. Tako pod motornim pokrovom obeh vozil najdemo enak motor najnovej še generacije, ki ima vsega 1,6 litra prostornine, a je opremljen s twin turbo (dvojno turbino) tehnologijo, ki daje vozilu izredno poskočnost in dinamične vozne lastnosti. Pri vsega 1500 vrtljajih motor ponuja že 340 Nm navora in prepričljivo pospešuje vse do končnih 180 km/h, saj razvi ja 103 kW/140 KM. Dobrodošla je funkcija EcoDrive, ki zmanjša navor in moč motorja, prilagodi odzivnost stopalke za plin, zmanjša se odjem moči klimatske naprave in sistema za ogrevanje, s čimer se občutno zniža poraba goriva, a je vožnja bolj lenobna. Na izredno visoki ravni je tudi var nost, saj poleg ABS-a in elektronske razporeditve zavorne sile EBD pod Za daljša potovanja Vozilo zaradi nove platforme in novega podvozja sedaj veliko lepše »leži« na cesti in tudi ko je prazno, ne poskakuje. Dobra zvočna izolacija v kabino ne spusti veliko neprijetnih zvokov, pa tudi motorne vibracije so zelo zadušene, tako da sploh ne veste, da je pred vami pod motornim pokrovom dizelski agregat. Najmočnejši BiTurbo požene polno obremenjeno vozilo tudi do 180 km/h. poro vozniku ponujajo tudi sistemi za zaviranje v sili (Emergency Bra ke Assist – EBA), sistem za pomoč pri speljevanju v klancu (Hill Start Assistant – HSA), elektronski nad zor stabilnosti (Electronic Stabili ty Program – ESP), sistem nadzo ra vleke (Traction Control – TC) in tudi sistem za zmanjšanje možnosti prevračanja (Roll Over Mitigation). Kombi še vedno ostaja kombi, to da vse več proizvajalcev dokazuje, da lahko transportno vozilo izgle da tudi elegantno. Navezi Opel-Re nault-Nissan je to ponovno uspelo, saj je novi vivaro po svojih voznih lastnostih in opaznem zunanjem vi dezu (seveda, če odštejemo zunanje dimenzije) prej osebno kot tovorno vozilo. Sveža pri traficu je tudi barva – bambus zelena zagotovo ne bo ostala neopažena. 50 // Transport // junij 2015. Predstavljamo // VW CRAFTER Volkswagnov obrtnik Volkswagnova zgodba o dostavnih vozilih je stara že več kot 65 let. Del te izjemo uspešne zgodbe je tudi model crafter – obrtnik. Leta 1950 je VW na trg poslal prvega transporterja, da bi zadovoljil potrebe in povpraševanja po tovrstnem vozilu. Z razvojem gospodarstva je transporter v določenih merilih postal premajhen, za to so Nemci staknili glave in leta 1975 trgu ponudili prvi LT. Ime je izpeljan ka iz »Lasten-Transporter« oz. tovorni transporter. Kar dvajset let je kraljeval na trgu, prodanih pa je bilo več kot pol milijona primerkov. Leta 1995 si je svojo pot začel utirati LT druge generacije. 11 let kasneje so predstavili novo generacijo vozila, ki je bila tako nova, da so ji spre menili celo ime. Od leta 2006 se imenu je crafter, kar je izvedenka iz angleške besede craftsman, ki v prevodu pomeni obrtnik. 52 // Transport // junij 2015. Kabina izpolnjuje vse zahteve, ki jih lastnik pričakuje od gospodarskega vozila. Pomoč na cesti ali cestarska služba ni problem. Štiri dolžine, tri višine – prevoz ljudi ali do 17 m3 tovornega prostora. lahko vsak najde nekaj zase. Konkre tno: sedaj najmočnejši motor z močjo 120 kW/163 KM, pri relativno nizkih 1800 vrtljajih na zadnja kolesa prena ša 400 Nm navora. BlueMotion tehno logija omogoča, da crafter obnavljala energijo in polnila baterije med zavira njem. Crafterjevi motorji so sedaj bolj odzivni na pritisk stopalke za plin, zmogljivejši, bolj ekonomični ter lažji in čistejši. Večja nosilnost Preverjen dvolitrski TDI ponuja 4 različne stopnje moči. Pri Volkswagnu trdijo, da ima crafter zaradi številnih očem nevidnih izbolj šav manjšo lastno maso, kar omogoča večjo nosilnost. Zaradi manjše porabe in podaljšanih servisnih intervalov bo do skupni stroški lastništva nižji tudi do 25 odstotkov (trditve proizvajalca). Med malenkosti, ki znižujejo stroške, spada tudi sistem za zaščito pred ko rozijo, saj so predeli, ki so najbolj izpo stavljeni, dvakrat pocinkani. Vgradnja kakovostnejših komponent dovoljuje proizvajalcu, da dosedanje dvoletno garancijsko obdobje podaljša na tri leta oziroma do 250.000 prevoženih kilo metrov, kar je v tem sektorju osamlje na, a zelo suverena gesta. Euro 6 Prvo resnejše osveževanje se je zgodilo leta 2010, ko je Euro 5 prejel motorje s tehnologijo BlueTDI. Sedaj se lahko po novno pohvali z novimi Euro 6 motorji, sistemom Star/stop in nekaj stilskimi spremembami. Crafter je na voljo s tremi različnimi no silnostmi, tremi medosnimi razdaljami, tremi višinami strehe in šestimi izvedba mi: furgon, furgon s podaljšano kabino, kombi, keson, šasija in bus. Nova konjenica Nov dvolitrski motor ponuja štiri sto pnje moči 80, 84, 100 in 120, tako da Crafter je idealen za vse vrste nadgradenj, tudi za najzahtevnejše. Transport // junij 2015. // 53 Tehnika // HIDRAVLIČNI POGON Marljiva mravljica Če se izrazim s pohodniškim žargonom, lahko rečem, da je Arocs iz Mercedes-Benza tisto vozilo, s katerim lahko vedno odkrivamo nove poti. Ampak ne tiste lažje in ne bližnjic, ampak tiste, ki iz vozila potegnejo vsako kapljico napora. Kamnolom Erkenbrechtsweiler v okolici Stuttgarta je bil pravi poligon za prikaz Arocsa z dodatnim prednjim hidravličnim pogonom in s turbo retarder sklopko. Ti dve novosti v ponudbi spremenita vozilo v pravo dvoživko. Besedilo: Matevž Udovič, dipl. inž. tehnol. prom. / Fotografije: Mercedes-Benz Hidravlični pogon prednje osi – HAD (Hydraulic Auxiliary Drive) Tovorna vozila se gibljejo po različnih cestah. Za pogon vozila v normalnih okoliščinah in na utrjenih cestah zado stuje normalen pogonski sklop z enoj nim diferencialom. Če se vozila obča sno gibljejo po kamnolomih, gozdovih, ali pa tam, kjer so cestišča neutrjena, kmalu naletijo na zmanjšan oprijem. Mercedes-Benz je za taka vozila pred videl prednji hidravlični pogon, ki ga uporabljamo takrat, ko vozilo vozi po cestišču, kjer vladajo slabše razmere oprijema. S svojim delovanjem daje vo zilu dodatno vlečno moč. Prednji hidravlični pogon HAD Prednji hidravlični pogon je tehnološko 54 // Transport // junij 2015. Kamnolom in peskokop sta območja, kjer se voznik lahko počuti kot otrok v peskovniku, saj ve, da mu HAD nudi dodatno vlečno moč. izveden popolnoma drugače, kot pa klasičen prednji pogon z diferencialom, ki za prenos na vora na pogonska kolesa potre buje kardansko gred in razde lilno gonilo. Prednost HAD-a je predvsem v nižji lastni masi vo zila in nižji porabi goriva v pri merjavi z vozili, ki imajo pogon na vsa kolesa. Uporabljamo ga lahko v vseh segmentih prevo za. Na voljo je v Actrosu, Arocsu in Antosu, v konfiguraciji pogo na 4x2, 6x2 in 6x4 z motorji tipa OM 470 in OM 471 ter ročnim in avtomatiziranim PowerShift 3 menjalnikom. Zmogljiva hidravlična črpalka je srce HAD pogona. Vgrajena je na zadnji del agregata in gnana s pomočjo zobčeniškega preno sa preko glavne gredi motorja. Hidravlična črpalka ustvari 350 Hidravlični motor s tlačnimi vodi. Vožnja v klanec za voznika ni več stresno opravilo. Zadrževanje vozila na previsu klanca s TRC sistemom. litrov pretoka hidravlične te kočine na minuto in 450 barov pritiska. Hidravlični motorji so vgrajeni v pesto kolesa in pre tvarjajo hidravlični pritisk v kinetično energijo. To je hidra vlični, radialni večbatni motor s centralno nameščeno pogonsko enoto in desetimi valji, razpore jenimi v krogu. Vsak hidravlični motor je močan 40 kW in ustva ri 6250 Nm navora. Za prenos hidravličnega pritiska od hidra vlične črpalke do hidromotorja skrbijo tlačni vodi, v katerih je pritisk olja 450 barov. V celo tnem sistemu je 32 litrov hidra vlične tekočine. Za optimalno hlajenje tekočine skrbi hladilni sistem, katerega moč je 20 kW. HAD sistem je 575 kilogramov lažji in ponuja 10 odstotkov nižjo porabo goriva v primerjavi z vlačilcem, ki ima 4x4 pogon. Prvo redno vzdrževanje je pri 600.000 kilometrih. Hidravlični pogon je vozniku na voljo pri hitrosti do 25 km/h. Če je pogon aktiviran preko pre klopnega stikala na armaturni plošči in je hitrost vozila večja od 25 km/h, pogon samodejno preide v mirovanje. Takoj ko pa de hitrost pod mejno vrednost, se pogon vklopi avtomatično v delovno stanje. Pogon deluje tudi takrat, kadar vozimo vzvra tno. Vlečna moč HAD-a se ne prekine niti takrat, kadar vozilo menja prestave, saj hidravlično črpalko poganja glavna gred mo torja. Aktiven je do 6. prestave v smeri naprej in do 2. prestave v smeri nazaj. Elektronski sistem TCU nadzira celoten pogonski sklop. Zaradi tega deluje HAD vedno z optimalnim navorom in brez vrtenja v prazno. Preizkus v praksi Delovanje in uporabo hidra vličnega prednjega pogona smo preizkusili tudi v praksi. HAD sistem je bil vgrajen v vlačilec Arocs 1845 LS s pogonsko kon figuracijo 4x2 in s prekucno pol prikolico. Smiselno bi bilo, da je takšna konfiguracija vozila za prevoz gradbenega materiala na evrop skih gradbiščih stalnica. Le na tak način ekonomično in učin kovito prevažamo material. Vozilo smo najprej preizkusili na utrjenih asfaltiranih cestah. Med premagovanjem serpentin se je s svojo močjo izkazal agre Transport // junij 2015. // 55 Tehnika // HIDRAVLIČNI POGON gat, ki pri vsega 1100 vrtljajih na minuto proizvaja kar 2200 Nm navora. Pri krmiljenju med serpentinami prednji hidravlič ni pogon ne predstavlja nobe ne ovire, saj je volanski obroč lahkoten za krmiljenje in tudi obračalni krog vozila ni okrnjen v primerjavi s pogonom na vse štiri osi. Z utrjene ceste smo zavili v kamnolom. Z Arocsom smo nemudoma zagrizli v kla nec. Glej ga zlomka, vozilo se po nekaj metrih vožnje v klanec ustavi. Kolesa na pogonski osi se vrtijo v prazno, saj nimajo opri jema. Kljub zapori diferenciala se vozilo še vedno ne premakne nikamor. Vleka 40 ton skupne mase v klanec, kjer ni dovolj oprijema na pogonskih kolesih, ni mačji kašelj. Do izraza je v ta ki situaciji prišel HAD. Vozilo je počasi pridobivalo na hitrosti in tudi na oprijemu. Izpod kabine se je slišal le značilen dodaten hrup, ki ga povzročata hidravlič na motorja. Prednji hidravlični pogon se s svojo dodano vlečno močjo izkaže tudi v situacijah, kjer se vozilo zaradi neutrjenega terena samo zakoplje. Turbo retarder sklopka – TRC (turbo retarder clutch) strmini obmirovalo s pomočjo turbo retarder sklopke in ne s pomočjo zavor. Rahel premik pedala za plin – in vozilo lahko nežno premikaš naprej in nazaj po klancu. Za običajno lamelno sklopko bi bil ta manever pogu ben. Prednost TRC sklopke je, da omogoča natančno manevriranje vozila pri nizkih hitrostih ne gle de na naklon klanca. Pri speljevanju z mesta ali mane vriranju vozila se moč motorja na pogonski sklop vozila, prena ša preko hidravličnega olja, ki se pretaka med rotorjem turbine in rotorjem črpalke. Da lahko TRC zadržuje vozilo, potrebuje veliko kinetično energijo olja. Slednjo Poleg vlačilcev s HAD pogonom smo preizkusili tudi oba Arocsa 8x8 in 8x4, ki imata vgrajeno turbo retarder sklopko. TRC sis tem primarno vgrajujejo na mo dele SLT, ki so namenjeni za pre voz izrednih tovorov velike teže. Turbo retarder sklopka združuje hidravlično sklopko in retarder. Uporablja se pri speljevanju, manevriranju in zaviranju po klancu navzdol. Izziv nam pred stavlja vožnja Arocsa 4151 8x8 v precej strm klanec. Vsak izku šeni voznik si bo pred premago vanjem strmega klanca poskušal pridobiti čim večji zalet, da bo lahko klanec premagal brez ve čjih zapletov. Zaženemo se brez zaleta in sredi klanca odvzame mo plin vozilu. Vozilo se rahlo premakne po klancu navzdol in obstane na strmini. Vozilo je na 56 // Transport // junij 2015. Turbo retarder sklopka. Blato, luže, pesek, asfalt … dosežemo takrat, ko agregat de luje v območju vrtljajev motorja med 1000 in 1300 v/min; v tem območju imamo na voljo maksi malen navor agregata 2500 Nm. Stisnjen zrak medtem potiska olje v ohišje sklopke. Navor se na po gonska kolesa prenaša s pomočjo olja. Ko vozilo spelje, se s pomo čjo centrifugalne sile olje iz ohišja umakne. Za prenos moči nato po skrbi klasična torna sklopka. Pri spustu po klancu navzdol se sklopka spremeni v močan re tarder. Med zaviranjem je rotor črpalke blokiran in olje se s po močjo zraka črpa nazaj v ohišje. Motorna zavora in retarder sta kos skoraj vsakemu spustu, saj skupaj tvorita kar 979 konjskih sil zavorne moči. Polna zavorna moč je na voljo že pri nizkih hi trostih, saj je zavorna moč odvi sna od št. vrtljajev glavne gredi. TRC sklopko je moč dobiti tudi še v Actrosu in Antosu v kombina ciji s PowerShift 3 menjalnikom. Arocs s tema dvema novostma vsekakor postane pridna in ne ustrašna mravljica pri svojem delu na gradbiščih. Pri sami vožnji dobiš vtis, da bodo prej odpovedale voznikove psihične sposobnosti, kot pa tehnične la stnosti vozila. TEHNIKA Korak do avtopilota Varnostni sistemi AEBS (Advanced Emergency Braking System – napredni sistem zaviranja v primeru nevarnosti), v katerega sta vključena tudi sistem ACC (Adaptive Cruise Control – prilagodljivi tempomat) in sistem LDWS (Lane Departure Warning System – sistem za opozarjanje na nezaželeno zapuščanje voznega pasu), bodo od 1. novembra letošnjega leta obvezni v skoraj vseh težkih tovornjakih in avtobusih, ki se bodo prvič registrirali v državah EU in EFTA. Besedilo: Zoran Samardžić / Fotografije: arhiv RT Pred natančno tremi leti, apri la 2012, je Evropska komisija sprejela uredbi 347/2012 in 351/2012, s katerima je proi zvajalcem gospodarskih vozil naložila obvezo, da v večino modelov vgradijo še dva varno stna sistema serijsko – AEBS in LDWS. Prvega novembra se bo končal prehodni rok in od tega dneva dalje bodo morali biti to vornjaki in avtobusi, ki se prvič registrirajo v 28 državah Evrop ske unije in štirih državah čla nicah evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA – Euro pean Free Trade Association) – Norveški, Švici, Lihtenštajnu in 58 // Transport // junij 2015. Opozarjanje na nenamerno zapuščanje voznega pasu s tresenjem sedeža. AEBS spre- mlja promet pred vozilom in pomaga pri zaviranju, da bi se zmanjšal nalet. LDWS - Lane Departure Warning System – sistem za opozarjanje na nezaželeno zapuščanje voznega pasu. Ko voznik ne reagira Napredni sistem za zaviranje v primeru nevarnosti (AEBS) je tehnično podprt s sistemom ACC (prilagodljivi tempomat, ki prilagaja hitrost glede na vozilo pred seboj in po potrebi tudi za vira), katerega evropski proizva jalci tovornjakov in avtobusov kot dodatno opremo ponujajo že dve desetletji. ACC omogoča samodejno vzdrževanje nasta vljenih parametrov hitrosti in/ ali oddaljenosti od vozila pred seboj. S tem sistemom je vožnja precej bolj varna in sproščena. V zadnjem času je ta sistem še nadgrajen in ojačan z dodatnimi sistemi, ki opozarjajo na nalet z vozilom ali objektom pred nami – FCW (Forward Collision War ning) – in z že prej omenjenim AEBS sistemom. Vsi ti sistemi postanejo aktivni v trenutku, ko radar oziroma senzorji in pame tna elektronika prepoznajo ne varnost možnega trka. Pomoč zaspanim in utrujenim Srce AEBS je radar, nameščen v sprednjem delu vozila. Tudi sistem LDWS (Lane De parture Warning System), ki ga pri Volvu imenujejo LKS – Lane Kepping Support, pri MAN-u pa LGS – Lane Guard System … je že dolgo znan. Pri Mercedesu so Islandiji – obvezno opremljeni s temi sistemi, ki močno poveču jejo varnost. Še pred sprejetjem prej omenje nih uredb je vseh sedem »ve likih« proizvajalcev težkih to vornjakov in najbolj pomembni proizvajalci avtobusov v Evropi ta sistem že ponujalo za dopla čilo, tako da so sprejetje uredbe dočakali pripravljeni. Sedaj je čas, da se na nov izdatek poča si privadite tudi kupci, saj bodo prodajalci ob uvedbi teh siste mov skoraj zagotovo dvignili ceno vozil za odstotek ali dva. Tega vsekakor ne bi smeli vzeti kot dodaten strošek, saj na kon cu varnost voznika, potnikov in drugih udeležencev v prometu nima cene! Transport // junij 2015. // 59 TEHNIKA Za koga so sistemi obvezni? S sistemom AEBS bodo morala biti po 1. novembru opremljena vsa vozila, ki bodo prvič registri rana v kategorijah M2, M3 in N3, opremljena s pnevmatskim ali hi dravličnim zavornim sistemom in zračnim vzmetenjem zadnje osi, ampak ne vsa! Zakonodajalec je iz racionalnih razlogov sprejel nekaj izjem. Tako so v prvi fazi uvajanja uredbe 347/2012 izvzeta off-road vozila, vozila z več kot tremi osmi, vozila za posebne namene, vlačilci za vleko polprikolic iz kategorije N2, katerih masa presega 3,5 tone, vendar ni večja od 8 ton, vozila z mehanskim vzmetenjem na vseh oseh, vozila za prevoz potnikov v kategorijah M2 in M3 razreda A, razreda I in razreda II. Podobno velja tudi za sistem LDWS. Črte na cestišču spremlja kamera nameščena izza vetrobranskega stekla. ga v actrosu ponudili že leta 2000, pri MAN-u v seriji TGA pa leto dni pozneje. Sistem opozarja voznika, če le-ta nenamer no zapelje iz smeri vožnje, oziroma če prevozi talno označ bo na levi ali desni strani vozila. Osnova sistema je kamera, nameščena na sredino armaturne plošče, ki spremlja vodo ravne oznake na cesti (črte) in poskuša odrediti sredinsko linijo vožnje ter skrajno točko proti črti, do katere se vozilo lahko varno približa. Kadar vozilo prečka črto in ob tem ni bil vključen smernik, vas bo sistem opozoril na ta dogodek na različne načine: s tresenjem sedeža, volanskega obroča, z zvočnimi signali … Sistem ne reagira takoj, saj bi tako preveč vznemirjal vozni ka. Za delovanje so potrebni določeni pogoji: hitrost vožnje nad 60 km/h, oznake na cesti morajo biti dovolj vidne, hi trost bočnega premikanja mora biti večja od 0,8 m/s. LDWS sistem se vključi vedno, ko se zažene motor, večina proizvajalcev pa omogoča, da se sistem izključi s pomočjo stikala, nameščenega na armaturni plošči. Znan že 23 let Prvi sistem, ki je opozarjal na nenamerno spremembo voznega pasu (vožnja preko črte), je že leta 1992 predstavil Mitsubishi in ga vgradil v model debonair, ki je bil namenjen pretežno za japonski trg. Pozneje so ga kot opcijo (dodatno opremo) ponudili tudi drugi japonski proizvajalci. Pot po Evropi je začel konec devetdesetih let, najprej v gospodarskih vozilih, v osebnem programu pa je sistem prvi ponudil Citroën leta 2005 v modelu C5. 60 // Transport // junij 2015. Predstavljamo // Podjetje Europacific, d. o. o. Specializirani za prevoz kontejnerjev Podjetje Europacific s sedežem v Kopru je specializirano za prevoz kontejnerjev, jaht in jadrnic. Podjetje ima 12-letno tradicijo pri organizaciji cestnega, pomorskega in zračnega prevoza. Podjetje je član združenja TAPA in Fiata, posedujejo pa tudi AEO certifikat. Rok Kobal, direktor in lastnik podjetja Europacific. Besedilo: Boštjan Saje, inž. log. / Fotografije: Europacific, d. o. o. in Boštjan Saje Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2003 kot Europacific lo gistika, d. o. o., v letu 2007 pa so ustanovili novo podjetje Europacific transport, d. o. o., ki deluje znotraj družbe Euro 62 // Transport // junij 2015. pacific logistika, d. o. o. Poleg sedeža v Kopru imajo še svoji podružnici na letališču Brnik in na Reki, ki skrbita za logistič ne tokove svojih naročnikov. Na Brniku poslujejo že 5 let in nudijo odpremo letalskih pošiljk z vsemi prisotnimi letalski mi prevozniki, na Reki pa nudijo odpremo kontejnerjev. Na relaciji Nemčija–Avstrija–Anglija z dostavnikom dostavljajo tudi hitre pošiljke, kontejnerske prevoze pa na relaciji Avstri ja–Madžarska–Češka–Slovenija za različne naročnike, vklju čujoč korejskega proizvajalca zabavne elektronike in korej skega avtomobilskega velikana. Znotraj skupine in s partnerji nudijo prevoze jadrnic, jaht in vse kosovne prevoze zunaj ga baritov. Z vsemi svetovnimi ladjarji, ki imajo podružnice v Sloveniji, preko Luke Koper prevažajo na uvozu kontejnerje po vsej CEE, največ pa na tržišča v Izrael in na Daljni vzhod, kontejnerje na izvozu pa pretežno na ameriške trge, v Izrael in na Daljni vzhod. So solastniki skladiščnega podjetja, kjer nudijo carinsko skladišče, ki ima 3000 m2 zaprtih skladiščnih prostorov, štiri rampe za tovornjake in 10.000 m2 površin, ki so okrog skladišča. Vozni park šteje trenutno 9 tovornjakov za prevoz kontejner jev. Vsi tovornjaki imajo motor tipa Euro 5. S prikolico LOW BED izvajajo izredne prevoze, imajo pa tudi lastno vozilo za izvajanje spremstva izrednih prevozov. Predstavljamo // YES!Money Gotovina na poti V dobi elektronskega poslovanja in množične uporabe plačilnih kartic se velikokrat zgodi, da vaš voznik na poti potrebuje gotovino. Praktično vsi stroški na poti so plačljivi z gorivnimi karti cami oz. z napravami za elektronsko cestninjenje, zato se goto vini v tovornjakih, kolikor se le da, izogibamo. Potem pa se zgodi – vašega voznika zaustavi kontrola, ki vam bo kaj hitro zaračunala znesek, ki se lahko meri tudi v tisočih evrov, saj je vaš tovornjak kot vreča denarja, ki se vozi naokrog. Kot nalašč hočejo še gotovino ... »Če ne plačaš do te in te ure, gre tovornjak za mrežo,« so neiz prosni in se za odgovor voznika, da toliko denarja nima, seveda ne zmenijo. Če denarja res ne boste priskrbeli takoj, bo naslednji dan zne sek še višji, saj boste plačali še parkirnino (tudi po 100 in več evrov na dan), stroške hotela, poleg tega pa boste zamudili na naklad, razklad, trajekt itd. V tem in ostalih podobnih primerih se lahko poslužite hitre in učinkovite rešitve – VISA kartice Yes!Money. Razdelite prazne VISA kartice Yes!Money voznikom čim prej, rešitev vašega problema je samo nekaj klikov stran! Obiščite www.yesmoneycard.com in napolnite kartico v nekaj sekun dah. Sistem deluje ves čas, 24 ur na dan, sedem dni v tednu, tudi izven delovnega časa bank. Pogoj je le, da imate na vašem Yes!Money računu dovolj sredstev za transakcijo. Imetniki Yes!Money kartic lahko koristijo tudi našo pravno po moč v primerih, da se s kaznijo ne strinjajo. Primer bo obravna vala ekipa mednarodnih odvetnikov iz Belgije, ne glede na to, v kateri državi ste bili kaznovani. Prihranite si nevšečnosti, dodatne stroške in izgubo časa ter sprostite vaš tovornjak v nekaj minutah! Adler – vaš partner za rezervacije trajektov, tunelov Frejus in Mont Blanc, vlakov Novarra- Freiburg, Brenner – Worgl, itd. Zastopa: Adler, d. o. o., Kranj www.adler-transport.si E-pošta: [email protected] Transport // junij 2015. // 63 LUTZ ASSEKURANZ CMR odgovornost in zavarovanja (8. del) Pogosto prevladuje mnenje, da členi od 17. do 29. četrtega poglavja CMR konvencije v celoti razlagajo odgovornost prevoznika. To do neke mere sicer drži, kljub temu pa je možno v drugih členih CMR konvencije zaslediti tudi druge odgovornosti. Tako se na primer v 11. členu CMR konvencije nahaja tudi odgovornost pošiljatelja. Konkretno je v tem primeru govora o dokumentih in informacijah (glej tudi H7 ZPPCP-1). Besedilo: vodilni trio družbe LUTZ ASSEKURANZ: Herbert Hasenhütl, Karl Jungmann in Otmar J. Tuma 11. člen CMR konvencije se glasi: 1. Za carinske in druge postopke, ki naj bodo opravljeni pred izročitvijo blaga, mora pošiljatelj priložiti tovornemu listu ali dati na razpolago prevozniku potreb ne listine in ga oskrbeti z vsemi podatki, ki jih ta zahteva. 2. Prevoznik ni dolžan preizkušati, ali so takšne listine in podatki v redu in ali za doščajo. Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vso škodo, ki mu jo je povzročil s tem, da so takšne listine in podatki manjkali, da niso zadoščali ali niso bili v redu, ra zen če prevoznik ni pravilno ravnal ali je ravnal malomarno. 3. Za posledice izgube ali nepravilne upo rabe listin, ki so navedene in priložene tovornemu listu ali izročene prevozniku, odgovarja prevoznik kot pooblaščenec, le da odškodnina, ki gre v njihovo breme, 64 // Transport // junij 2015. ne more presegati one, ki bi jo bil dolžan plačati za izgubo blaga. 6. in 11. člen CMR konvencije tako do ločata, da morajo biti carinski in drugi postopki opravljeni s strani pošiljatelja pred predajo blago (torej v času njego vega posedovanja), razen če je drugače dogovorjeno. Poleg tega mora pošiljatelj na licu mesta prevoznika oskrbeti z vse mi podatki, ki jih ta zahteva. Pošiljatelj kot proizvajalec ali trgovec (in s tem pro dajalec) mora kot strokovnjak za blago celovito poznati predpise, ki so potrebni za to, da prevoznik preda tovor v okviru normalnega poteka. To naj bi dokaj lo gično pomenilo, da ima pošiljatelj obi čajno opravka z le nekaj vrstami blaga in bi se mu s tem zaupalo, medtem ko ima prevoznik pogosto opravka z veliko raz ličnimi vrstami tovora. V poštev pridejo raznovrstna potrdila, kot so izvozno in uvozno dovoljenje, certifikati za končne uporabnike, potrdila o karanteni, potrdi la o kakovosti, Carnet TIR, veterinarsko -medicinski dokumenti …, ki morajo biti pravočasno predani prevozniku. Iz 11. člena 2. odstavka CMR konvencije je mogoče podatki sklepno ugotovitev, da morajo biti prevozniku dokumenti podani pravočasno in v celoti. Enako ve lja za izdajo zahtevanih dokumentov. Pod pogojem, da prevoznik ni storil ni kakršne napake, pošiljatelj odgovarja prevozniku za vso škodo, ki mu jo je pov zročil zaradi manjkajočih listin in podat kov, ki niso zadoščali zahtevanim pogo jem. Napaka prevoznika, ki pošiljatelja delno ali popolnoma oprosti odgovor nosti, pa nastane takrat, ko bi prevoznik lahko že na samem začetku z obveznim preverjanjem listin zaznal, da spremlja joči dokumentni niso ustrezni, o tem pa pošiljatelja ni obvestil, kadar odstrani plombo z vozila, če blago med prevozom iz večjega števila palet preloži na manjše število ali če na primer zavrne sodelova nje pri carinskih in drugih postopkih. V primeru, da pošiljatelj v primeru, v katerem običajno ne bi krivdno odgovar jal, prevozniku povzroči škodo, pa mora prevozniku odgovarjati za vso nastalo škodo. Po navadi gre tukaj za upravne stroške, stroške povezane z mirovanjem, finančne stroške v primeru nepopolnih prevoznih dokumentov in zasegom to vornega vozila ali napake zaradi pomanj kljive dokumentacije pri izvozu zaščite nih vrst živali. Nasprotno pa odgovarja prevoznik ta krat, ko so papirji, ki so navedeni v to vornem listu in podpisani, izročeni s strani pošiljatelja (tudi, če niso navedeni v tovornem listu), izgubljeni ali nepravil no uporabljeni. Za posledice izgube ali nepravilne uporabe listin, ki so navedene in priložene tovornemu listu ali izroče ne prevozniku, odgovarja prevoznik kot pooblaščenec, le da odškodnina, ki gre v njihovo breme, ne more presegati one, ki bi jo bil dolžan plačati za izgubo blaga. Ta škoda, ki se določi na podlagi nacio nalnega prava, je omejena, v najslabšem primeru pa se ovrednoti s pomočjo nor me v 29. členu CMR konvencije, ki izniči v 23. členu navedeno omejitev. 11. člen (3) ne določa, kako prevoznik odgovarja, če napačno uporablja od poši ljatelja pravilno izpolnjene dokumente. Odgovornost se v tem primeru določa na podlagi nacionalnega prava. V primerjavi obeh scenarijev odgovorno sti – odgovornost pošiljatelja do prevo znika na eni strani in odgovornost prevo znika do pošiljatelja na drugi strani – je izrednega pomena, da je prevoznik ustre zno pravno zaščiten. V prvem primeru naj bi si prevoznik s podpisom pravne zaščite z ustreznim pravnim podjetjem zagotovil dobro izhodišče v primeru uve ljavljanja svojih zahtevkov v odnosu do pošiljatelja, za drugi primer pa naj bi v okviru pravilne CMR police nastala prav na zaščita. Pri tem je treba biti pozoren na to, da številne CMR police zajemajo izčrpne podlage odgovornosti (na primer le izguba in poškodba), medtem ko dru ge police določene primere odgovornosti izključuje iz okvirov pravne zaščite (na primer zahtevke, navedene v 11. členu (3) SMR konvencije). Pri podjetju Lutz Assekuranz pa se to ne dogaja: tu so na mreč temeljito zajete vse, v okviru CMR konvencije normirane komponente odgo vornosti (tudi tiste, navedene v 11. členu (3) CMR konvencije), ki so seveda tudi zavarovane oziroma jih je možno zavaro vati. Izplača se, če prevoznik svoje CMR police prepusti podjetju Lutz Assekuranz, da jih natančno preuči. Za nadaljnja vprašanja in za različne zavarovalne rešitve so vam strokovnjaki podjetja Lutz Asekuranz na voljo. Nadaljevanje sledi. Vprašanja naslovite na [email protected] Transport // junij 2015. // 65 Pobuda Sekcije za promet pri OZS in Združenja za promet pri GZS Čas je za ponovno spreminjanje zakona o prevozih v cestnem prometu Obe avtoprevozniški združenji sta od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno odpre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popravijo nekatera določila, ki bi bolj prišla do živega nelojalni konkurenci. Še vedno so problem tudi nekateri primeri »ekscesnih« kazni za prekrške avtoprevoznikov. So pa razlog za zakonske spremembe tudi zgledi iz tuje transportne zakonodaje ter sodna praksa doma in v tujini. Odkar predstavniki avtoprevozni kov sodelujejo v delovni skupini, katere namen je evidentirati probleme, ki se kažejo pri izvajanju cestnotransportne zakonodaje, ter predlagati zakonske izboljšave, je čutiti, da lažje prepričajo pristojne na ministrstvu glede tega, kdaj je obstoječa zakonodaja zrela za spre membe. V omenjeni delovni skupini so se v zadnjem obdobju veliko ukvarjali z vprašanji nelojalne konkurence in tako tej tematiki nekako določili prioritetno mesto na seznamu predvidenih zakon skih sprememb. Licence tudi za vozila do 3,5 tone skupne teže? Eno od kapitalnih vprašanj, ki so si ga avtoprevozniki zastavili na posvetu v okviru dvodnevnega dogajanja na prire ditvi Transport show, je bilo, ali bi kaza lo uvesti licence tudi za tovorna vozila do teže 3,5 tone skupne teže. Uteme ljenost postavitve takega vprašanja je izhajala iz mnogih ugotovitev, da danes veliko tovornega prometa opravijo tudi vozila pod 3,5 t, ki za to ne potrebujejo licence. Predvsem se v tej kategoriji naj dejo različna kombinirana vozila in celo večji kmetijski traktorji. Čeprav ta vo zila na prvi pogled »obdelujejo« drugo tržno nišo, pa so močno skočila v zelnik tudi večjim vozilom, ki lahko opravljajo prevoze le z licenco. Resno konkurenco vsekakor predstavljajo nekatera podje tja, ki so v zadnjem času nabavila večje število vozil pod 3,5 t (slišali smo tudi o novih avtoprevozniških podjetjih, ki imajo tudi 50 in več tovrstnih vozil in 66 // Transport // junij 2015. vozijo za zbirni promet na medna rodnih relacijah). Očitno ta pojav na transportnem tr gu napeljuje na to, da imamo opraviti s problemom nelo jalne konkurence, ki jo omogoča nee nak formalnoprav ni položaj. Prevo zniki, ki za svoja vozila potrebujejo licenco, morajo za njihovo pridobitev izpolniti več pogo jev, kar je vsekakor povezano z določe nimi poslovnimi stroški, prevoznikom z vozili, ki ne potrebujejo licence, pa so ti pogoji prihranjeni in prav tako tudi stroški. Prevozniki z licencami morajo pri svojem delu upoštevati niz pravil; če jih kršijo, jih doletijo kazni. Prevozniki brez licenc niso obremenjeni s temi pra vili in posledično tudi ne s sankcijami za njihovo nespoštovanje. K temu, da bi bilo primerno licence uvesti tudi za tovorna vozila pod 3,5 t, po svoje pri govarja tudi rešitev, ki velja za potniški promet. Tam so uvedene licence tudi za kombinirana vozila, imajo jih celo avto taksisti (ki strogo zagovarjajo licence za taksi prevoze). Močan argument za uvedbo licenc za tovorna vozila pod 3,5 t teže je lahko tudi podobno razmišlja nje v Evropi, ki se vse bolj nagiba k ta kšni rešitvi. Sicer pa uredba EU govori, da naj bi bil izvzem omenjenih vozil iz licenciranja bolj izjema kot pravilo. Predlog za takšno zakonsko spremem bo na področju licenc je med udeležen ci posveta naletel na različne, tudi zelo nasprotujoče si odzive. Eno od mnenj je tako bilo, da razširitev licenc tudi na lažja tovorna vozila ne rešuje ničesar, naj bi pa predvsem prinesel dodaten de nar izdajateljema licenc. Nadalje je bilo slišati, da bodo kombije še naprej vozili študenti, zato bi bilo treba licenco ve zati na voznika. Do zdaj – tako eden od razpravljavcev – licenci nismo znali dati prave funkcije. Na drugi strani pa se je več udeležencev zavzelo za to, da bi vsi, ki opravljajo ko mercialne prevoze, morali izpolnjevati iste pogoje poslovanja. Prav tako naj bi bili deležni enakih kontrolnih ukrepov nadzornih organov. Kakorkoli že, za enkrat razprava o tej tematiki ni uspela nakazati, katera od obeh opcij ima več možnosti, da prevlada, seveda pa bo o tem še tekla beseda na organih obeh prevozniških združenj, pa še kje. Med predlogi za zakonske spremembe, ki prihajajo iz državnih pisarn, se je to krat znašel predlog glede oznak na vozi lu. Oznake na vozilih so bile pred leti že predmet intenzivnih preigravanj, takrat v smeri njihovega ukinjanja. Sicer pa naj bi bil zgled za ta ukrep vzet iz taksi de javnosti. Tu so bila mnenja bolj enotna. Udeleženci so nasprotovali nekakšni standardizirani nalepki in menili, da naj bo »grafični videz« vozil individual na stvar vsakega avtoprevoznika, ki se s tem želi tudi promovirati. Zakaj so podjemne pogodbe v prevozništvu problem, drugje pa ne? Na udeležence posveta je bilo v zvezi z zakonom o prevozih naslovljeno še vprašanje o možnostih dela oz. zapo slovanja voznikov v prevozniških pod jetjih. Natančneje se je vprašanje nana šalo na možnosti sklepanja podjemnih pogodb, pri čemer bi zakonodajalec želel dobiti informacijo, kakšne (koli kšne) omejitve naj bi veljale za to vrsto pogodbenega dela. Povedati je treba, da sta pristojno ministrstvo in prometni inšpektorat za rešitev z omejenim šte vilom delovnih ur, temu pa se bolj ali manj upirajo v sindikatih, ki opozar jajo, da pri delu na podlagi podjemnih pogodb prihaja do elementov rednega dela. Prevozniki so precej enoglasno podprli to možnost zaposlovanja, saj se velikokrat znajdejo v situaciji hipno po večanega dela, zato bi morali imeti mo žnost tovrstnega začasnega zaposlo vanja. Zdi se jim, da so zapostavljeni, kajti v drugih gospodarskih in obrtnih dejavnostih problema s takšnim zapo slovanjem nimajo. V nadaljevanju je bil predstavljen še pre dlog Uredbe o izvajanju Uredbe (ES), št. 1071/2009. Gre za uredbo, ki postavlja merila za izgubo dobrega ugleda pravne osebe in upravljavca prevozov ter dolo čila glede števila prekrškov, ki jih prevo zniki (oz. njihovi vozniki) ali upravljavci prevozov naredijo v obdobju zadnjih dveh let. Predlog so oblikovali v resor nem ministrstvu, svoje dopolnitve (ki so že bile upoštevane) pa sta dali obe avtoprevozniški združenji. Potrebno je povedati, da je sankcioniranje, vključno z odvzemom licence, vsebovano že v naši sedanji zakonodaji, omenjena uredba pa naj bi razdelala predvsem postopkovno plat in s tem olajšala delo obema izda jateljema pri odvzemanju licenc. Kot je bilo posebej poudarjeno, je izključno na avtoprevoznikih, da se odločijo, ali je za nje predlog uredbe sprejemljiv ali ne. Uredba določa, kdaj pravna ali fizična oseba (oz. upravljavec prevozov) nima dobrega ugleda, kdaj ga izgubi in kdaj ponovno pridobi, kdaj in na kakšen na čin se izvede začasni in trajni odvzem izvodov licence EU ali same licence EU, kdaj se upravljavca prevozov razglasi za neprimernega in kdaj spet pridobi pri mernost. Izguba dobrega ugleda doleti upravljav ca prevozov tedaj, ko je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper go spodarstvo, zoper pravni promet, zoper človečnost, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper varnost javnega prometa, za kaznivo dejanje nedovolje ne proizvodnje ali prometa s prepove danimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog ter za kazni vo dejanje trgovine z ljudmi. Če podjetje izgubi dober ugled in če je v podjetju več upravljavcev prevozov, izgu bijo dober ugled vsi upravljavci, ki so vpi sani v nacionalni elektronski register. Iz jema velja za upravljavca, ki je v podjetju manj kot leto dni. Upravljavec prevozov je neprimeren dve leti od pravnomoč nosti sodbe, po dveh letih pa prenehajo veljati pravne posledice sodbe. Kvalifika cijo primernosti pridobi z dnem, ko po novno opravi preizkus znanja. Sorazmerno stopnjevanje sankcij Uredba našteva, katere so hujše kršitve v cestnem transportu. Predlog pa prinaša tudi sankcijski sistem, ki upošteva načelo stopnjevanja. Tako se prevozniku za huj še kršitve, ki jih je storil v zadnjih dveh letih, najprej izda pisno opozorilo, nato pa za več hujših kršitev začasni odvzem posameznih izvodov licence, zadnja sto pnja pa je izguba dobrega ugleda, kar po meni odvzem licence EU in razglasitev upravljavca prevozov za neprimernega. Prevozno podjetje in upravljavec prevo zov pa ponovno pridobita dober ugled, ko je v nacionalnem registru prevozni kov evidentirano manjše število hudih kršitev od sankcijskega praga oz. ko pre nehajo veljati pravne posledice obsodbe. Razprava o tem dokumentu je prispe vala nekaj zanimivih stališč, ki so iz stopala. Če naj bi dokument razumeli Franc Medvešek, avtoprevoznik iz Radeč pri Zidanem Mostu: »Prepričan sem, da je pri nas preveč papirologije in da so vse stvari pretirano regulirane. Prevozniki potrebujemo manj, toda jasno napisane zakone, predvsem pa potrebujemo učinkovito delo nadzornih organov. Širjenja sistema licenc torej ne podpiram.« Bojan Praper, avtoprevoznik s Prevalj: »Če hočemo, da bomo imeli več poštene konkurence, potem je nujno prevoznikom, ki opravljajo komercialne prevoze v tovornem prometu, izenačiti pogoje poslovanja. Če imamo licence mi, ki imamo vozila nad 3,5 tone, potem naj jih imajo tudi tisti z vozili pod 3,5 tone.« kot orodje, s katerim bo lažje voditi po stopke proti hujšim kršiteljem in tako lažje preganjati nelojalno konkurenco, ki izhaja iz kršitev, potem je bilo med prisotnimi avtoprevozniki čutiti kar ne kaj nedoslednosti v njihovem načelnem zavračanju in obsojanju nelojalne kon kurence. Nekateri so se namreč zavzeli za tolerantnejše prepoznavanje hujših kršitev. Zelo udarno je zvenela zahteva, da bi bilo treba radikalno spremeniti razmerje v višini kazni, ki jih za prekr ške plačujeta voznik in prevoznik, kajti prevozniki praktično nimajo preventiv nega vpliva na prekrškovna dejanja vo znika, ko je ta na vožnji. Naj bi pa tudi s prejemanjem uredbe preveč ne hiteli, ker bi bilo bolje odločiti se potem, ko bo z določbami iz uredbe več izkušenj tudi v Evropi. Janez Kukovica Transport // junij 2015. // 67 DIRKE TOVORNJAKOV Norbert Kiss v življenjski formi Tokratne dirke FIA ETRC, ki so se odvijale na prizorišču v avstrijskem Spielbergu in italijanskem Misanu, so pokazale, da je Norbert Kiss v izvrstni formi. Če je pred dvema letoma Benedek Major s takrat 17-timi leti postal najmlajši zmagovalec dirke FIA ETRC, je Kiss tokrat kot prvi tekmovalec v prvenstvu ETRC uspel osvojiti vse štiri zmage v vikendu. S tem je zbral 80 točk v le enem koncu tedna in ostalim tekmovalcem nakazal, kakšna sezona sledi. Besedilo: Matej Jurgele; fotografije: Buggyra Zmaga za Kissa pred Lackom in Hahnom Za start prve dirke v avstrijskem Spiel bergu so bile razmere razmeroma ugo dne. Malo oblakov, prijetnih 18 ºC in predvsem suho. Iz najboljšega štartnega položaja se je pognal Kiss, sledili so mu Lacko, Vršecky in Hahn. Hahnu je kmalu uspelo prehiteti Čeha in tako smo dobili prve tekmovalce na stopničkah. Ob startu druge dirke se je dobro izkazal Smith in ko je želel mimo Reinerta, je pri šlo do trčenja. Smith je nazadoval na osmo mesto, krog kasneje je moral odstopiti tu di Reinert. Z njegovim odstopom je vodil ni duo dohitel Kiss, ki je pred tem uspel prehiteti obe Buggyri in Albaceteja. Nato se je začel boj med Hahnom in Kissom, pred njima pa je kraljeval še Körber. Kiss ga je le uspel prehiteti, nato pa še Körberja in druga zmaga je bila na pladnju. Sledila je tretja dirka in – tretja zmaga, česar niso pričakovali niti v njegovem 68 // Transport // junij 2015. Kjer je dim je tudi ogenj in dirke so ognjene. moštvu. Že po startu je bilo namreč vse jasno. Kiss je prevzel vodstvo in si takoj privozil nekaj prednosti pred zasledoval ci. Ta pa se je iz kroga v krog le še po večevala. Na koncu je imel tri sekunde prednosti pred Lackom in Hahnom. Pred 24.000 gledalci je Madžar Kiss v če trti dirki postavil nov rekord. Prvič je en voznik s štirimi zmagami v enem viken du zbral 80 točk. Dež v Misanu Kmalu po dirki za SuperPole v Misanu se je usulo iz neba, ekipe pa so hitele dirkalnike pripravljati na spremembo vremena. Dež ni pojenjal, tekmovalci so odpeljali dva uvodna kroga, ob startu pa so zaplapolale rumene zastave. Posledič no so se tekmovalci razvrstili tako, kot so dirko pričeli. In če ne bi nihče storil napake, bi se dirka najverjetneje tudi končala v tem vrstnem redu, a za to je poskrbel prav Kiss. Hahn in Lacko sta takoj izkoristila priložnost in ga prehite la. Hahn si je s tem manevrom zagotovil tudi zmago. Lacko je ostal drugi, Kiss pa tretji. Druga dirka je bila bolj zanimiva. V prvi startni vrsti sta stala Robineau in Ro drigues. Portugalec je že takoj ob startu krepko nazadoval. Robineauju je šlo mal ce bolje. Dolgo se je obdržal na četrtem mestu, potem ko so ga že v prvem krogu prehiteli Janiec, Vršecky in Kiss. Pritisk nanj so še vedno vršili Lacko, Hahn in Körber. Kmalu se je Robineau zavrtel, Körber je treščil vanj, medtem ko so se ostali uspeli izogniti nevarnosti. Kiss je medtem uspel prehiteti Vršeckyja, kasneje pa tudi Lacka. Dirka se je hitro pomikala proti zadnji tretjini, ko je Kiss uspel prehiteti tudi trenutno vodilnega Janieca. Nekaj trenutkov kasneje pa je slednjega prehitel še Lacko in prva tri mesta so bila oddana. V Avstriji je dirke pospremila tudi parada tovornjakov. Pred začetkom prve nedeljske dirke je kazalo, da bo tudi ta potekala v de ževnem vremenu. Po startu si je Kiss takoj privozil enormno prednost, za radi česar je bila dirka že odločena. Trenutno nepremagljivi Madžar si je tako ponovno privozil zmago v stilu od starta do cilja. Za drugo mesto pa so se ostali vozniki pošteno spopadli. Vse do ciljne ravnine je namreč Lacko silovi to napadal, toda na koncu se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, takoj za Hahnom. Dvojna zmaga za Buggyro Natančno pred začetkom zadnje nedelj ske dirke se je 35.000 gledalcem poka zalo sonce, temperatura pa se je komaj dvignila na 20 stopinj. Na prvo štartno mesto se je postavil Rodrigues. Toda v prvem mestu Portugalec ni mogel dol go uživati, saj je za njim pošteno počilo. Körber in Reinert sta trčila. MAN sle dnjega je pristal v Kissovem dirkalniku, Körberjev dirkalnik je obstal prečno na stezi in v trenutku je zaplapolala rdeča zastava. Medtem ko se je MAN sicer še uspel odvleči do boksov, je Iveco obstal in so ga morali odpeljati. Nadaljevanje dirke je sledilo s polurno zamudo. Tokrat pa Rodrigues ni imel to like sreče ob startu. Že v prvem zavoju je Vršecky švignil mimo Portugalca, neko liko kasneje tudi velika večina zasledo valcev. S prvo prekinitvijo pa še ni bilo konec dramatičnega dogajanja. V ozadju je prišlo do prerivanja med Lenzom in Teodosiem, zaradi česar se je prvi zavrtel in zapeljal s steze, Teodosio pa je s polno hitrostjo trčil v MAN-a in poletel visoko v zrak. Pošteno poškodovana tovornjaka sta tako obstala v izletni coni in pričako vati je bilo, da bo prišlo do ponovne pre kinitve. Toda vodstvo dirke se je odločilo uporabiti dvojno rumeno zastavo. Vršecky je vodil dirko, sledili so mu Lac ko, Kiss, Albacete in Hahn. Čeprav je bil Hahn hitrejši od Španca, ga ta ni spustil predse. Vodilni trio se je medtem odda ljeval. Kiss si je sicer želel na prvo mesto, a ga Čeha nista spustila naprej. Še pred koncem je Lacko prehitel Vršeckyja, ki pa nato naprej ni spustil Kissa, Albacete pa ne Hahna. Kot šesti se je skozi ciljno ravnino pripeljal Janiec, in sicer pred Ro driguesom in Ellen Lohr. Vrstni red po treh dirkah Kiss je letos nezaustavljiv. 1 1 2 55 3 2 4 33 5 23 6 7 7 8 8 27 Norbert Kiss HUN MAN Adam Lacko CZE Freightliner Jochen Hahn GER MAN David Vršecky CZE Freightliner Antonio Albacete ESP MAN René Reinert GER MAN Anthony Janiec FRA MAN Gerd Körber GER Iveco 209 155 147 121 110 Transport // junij 2015. // 63 44 38 69 SVET PRIKOLIC Pripravlja: Matej Jurgele Lamberet TCI Pod kitajsko okrilje Peischl Na začetku meseca maja je Xinfei France prevzel 100-odstotni delež podjetja Lambe ret SAS, ki se ukvarja s proizvodnjo hladilnih prikolic. Xinfei France je francosko hče rinsko podjetje kitajskega državnega koncerna Avic. Pod tem imenom od leta 2008 dalje obstaja skupina Avic (Aviation Industry Corporation of China), ki je koncern, ki zajema letalsko industrijo, prav tako pa tudi področje logistike in transporta, fi nančne ustanove, izdelavo strojev in avtomobilov. Zajema več kot 200 podjetij v več kot 100 državah, zaposluje pa približno 400.000 ljudi. Priključitev podjetja Lamberet Xinfei France naj ne bi vplivala na menedžment podjetja: Erick Mejean ostaja gene ralni direktor, Lamberet SAS pa ostaja registriran v Franciji. Mejean obljublja z novim vlagateljem velike priložnosti: “Lamberet je zdaj član močne industrijske skupine, s pomočjo katere se bodo okrepile njene zmogljivosti, predvsem v smislu inovacij in konkurenčnosti. Z uporabo sinergij pa se podjetju Avic ponuja priložnost, da utrdijo svoj položaj na novih strateških trgih.” Podjetje Lamberet SAS je bilo ustanovljeno aprila 2009, in sicer po likvi daciji Lamberet Constructions Isothermes SA. Podjetje TCI, ki v Sloveniji in na Hrva škem zastopa in prodaja priklopna vozi la renomiranega nemškega proizvajalca Krone, je odslej zastopnik tudi za pri klopna vozila Avstrijskega proizvajalca Peischl. Podjetje Peischl no novost na našem trgu, saj so ser že pred časom predstavljali tudi na Celjskem sejmu, a od slej bo možno njihove prikolice ter re zervne dele naročati tudi v Sloveniji. Schmitz Cargobull Schmitz Cargobull 100 % Kot del svoje “100 % Schmitz Cargobull” strategije so pri podjetju Schmitz Cargo bull predstavili še en element, ki njiho vo strategijo še dodatno utrjuje: svojo pnevmatiko in z njo povezano servisno storitev. Ta je bila razvita v sodelovanju s priznanim proizvajalcem pnevmatik, podjetjem Hankook. Pnevmatike na pri kolicah morajo izpolnjevati dve ključni zahtevi: imeti morajo nizek kotalni upor in dolgo življenjsko dobo. V nasprotju s pnevmatikami, ki so nameščene na vlečnem vozilu, so pnevmatike na prikolicah izpo stavljene enkratnim obremenitvam, kot so radialne sile pri vožnji okoli ostrih voga lov in obraba zaradi slabega cestišča. Podjetji sta tako sklenili, da poleg dolgoročnega medsebojnega sodelovanja skleneta tudi pogodbo za prihodnje strateško sodelova nje na mednarodnem področju. Prvovgradnja Hankook pnevmatik bo tako najprej osredotočena na evropsko tržišče, in sicer v devetih različnih dimenzijah pnevmatik: 19,5 in 22,5 palcev, med temi pa bo tudi pnevmatike za Mega-Trailer prikolice v di menzijah 244/40 R 22.5. Nanje bodo nameščali pnevmatike e-cube-Max serije, ki bodo dostavljene neposredno v proizvodne obrate podjetja. Poleg pnevmatik pa bodo strankam ponudili tudi Pneunet storitev, ki je na voljo na več kot 280 bencinskih servisih po vsej Nemčiji. 70 // Transport // junij 2015. Multifunkcijsko dno MF6 Novo PIEK certificirano dno podjetja Schmitz Cargobull bo stranke prepričal med drugim tudi z veliko odpornostjo proti obrabi, s tihostjo, z večjo odporno stjo proti drsenju in odličnim ter varnim načinom pritrjevanja tovora. Pohodno dno, katerega so poimenovali MF6, je vzdolžno dno s prečnimi zarezami, ki za gotavljajo dober oprijem. Ker je glasnost pri nakladanju in razkladanju precej nižja od PIEK predpisanih 60 dB, je dno posebej primerno za uporabo na obmo čjih, kjer se zahteva nizka stopnja hru pa. Multifunkcijsko dno ima tudi TUV certifikat za ustrezen drsni koeficient za prevoz lesenih palet in jeklenih zabojni kov. Za varno pritrditev tovora je v tleh nameščenih šest profilov za pritrjevanje tovora. Prav tako je od aprila dalje na voljo tudi večnamenska pritrdilna pali Kögel Nova kontejnerska prikolica Port 40 Kögel je predstavil popolnoma novo kon tejnersko šasijo Port 40 Light. Odlikujejo jo številne izboljšave na področju obreme nitev. Šasija se tako ponaša z majhno ma so, ki pri osnovni različici znaša manj kot 4.000 kg. Dovoljena bruto masa je 41.000 kilogramov, primerna pa je za prevoz tako 20-, kot tudi 40- palčnih kontejnerjev v iz vedbi »High Cube.« Nanjo je moč naložiti do 37.000 kg tovora, s čimer je prikolica tudi uporabna za intermodalne prevoze. Z opcijami, kot so lahka aluminijasta platišča, aluminijaste podporne noge in aluminijasti mi zračnimi rezervoarji zavornega sistema, pa je moč njeno osnovno maso še zmanjšati. Köglovi inženirji so pri zasnovni upoštevali nekaj idej, ki so uporabljene in preskušene že z modelom Port 20 Tankplex, poleg tega pa so razvili tudi tako imenovani »križni sistem«. S tem so znižali maso in obenem utrdili konstrukcijsko trdnost varjene prikolice. Kot zagotavljajo pri Köglu je prikolica enostavna za uporabo, prav tako pa ne potrebuje veliko vzdrževanja. Za lažje na tovarjanje in raztovarjanje na rampah, je Port 40 Light opremljena z 70 milimetr skim zamikom. To pomeni, da se lahko prikolico bolj približa rampi, prav tako pa se zmanjša razdalja luknje med rampo in prikolico. Pri Köglu zagotavljajo, da bodo v prihodnjih mesecih tudi ostali modeli Port serijsko opremljeni z optimiziranim zadnjim koncem. ca (MFS), ki se opre v tla in strop. MFS omogoča nove in raznovrstne načine pri trjevanja raznovrstnega blaga. Odvisno od potrebe je mogoče MFS palice upo rabiti na različnih koncih prikolice. Pri trdilne luknje na dnu prikolice se naha jajo vzdolž celotne prikolice, omogočajo pa odličen oprijem. Prav tako preprosto je tudi upravljanje, in sicer z vzvodnim mehanizmom, ki obenem tudi zmanjšu je možnost nastanka poškodb. Pohodni profili so izdelani iz aluminija, medtem ko so povezovalni elementi izdelani iz nerjavnega ali pocinkanega jekla. Transport // junij 2015. // 71 Logistika Besedilo: Josip Orbanić Sejem Transport in logistika – München 2015 Letos je med 5. in 8. majem v Münchnu potekal vodilni svetovni sejem na področju logistike, mobilnosti, informacijskih tehnologij in preskrbovalnih verig. To je bil že 15. sejem po vrsti. Na razstavi je sodelovalo 2050 razstavljavcev iz 62 držav. V devetih halah in na zunanjem prostoru so se predstavili vsi, ki kaj pomenijo na področju logistike in mobilnosti. Tam so bili tudi logisti iz Slovenije. V času enodnevnega obiska, prvi dan sejma, smo stopili do naših in drugih udeležencev in zabeležili poglavitne poudarke z besedo in fotografijo. Na prvi dan je obisk običajno manjši, vendar se zberejo vo dilni s tega področja na otvoritveni slovesnosti. Po tradiciji sejem odpre minister za transport in digitalno infrastruk turo. Tako je bilo tudi letos. Alexander Dobrindt je v otvo ritvenem nagovoru poudaril več zadev. Na začetku je moral omeniti stavko nemških strojevodij, ki je potekala sočasno s sejmom in vrgla slabo luč na logistično dejavnost. Izrazil je upanje, da bodo udeležene strani našle čim prej rešitev. »Par tnerstvo velja največ v poslu,« je poudaril, tako pa je tudi med delavci in delodajalci. Kljub stavki je navedeno, da vozi 67 % vlakov. Avtor članka je za potovanje uporabil vlak in ni bilo težav, razen rahle zaskrbljenosti. Letošnji sejem je imel glavno temo – digitalizacija v logistiki. O tem bomo še pisali. Minister je poudaril, da je digitaliza cija tukaj in jo je treba sprejeti in učinkovito uporabiti. Izvedli bodo testni projekt odseka digitalizirane avtoceste, kjer bi se učili vseh prednosti in težav. Poleg tega je kot glavno področje navedel infrastrukturo, kot poglavitno za sektor, gospodar stvo in prebivalstvo. Nemčija bo v razvoj prometno-logistične infrastrukture namenila več denarja. »Logistiki zahtevamo od politike predvsem rešitve za bolehno infrastrukturo in boljše pogoje za poslovanje na mednarodnem trgu. Industrija 4.0 in digitalizacija so pomembne teme prihodnosti«, je pou daril Dobrint. Z otvoritvenega ceremoniala velja omeniti še poseben poz drav predstavnikom držav, ki so se udeležili otvoritve, in sicer Bahrajnu, Savdski Arabiji in Hrvaški. Pomen logistike za Nemčijo potrjuje tudi podatek, da nudi več kot 3 milijone delovnih mest. Udeleženci iz Slovenije Poleg tradicionalnih in stalnih udeležencev sejma v Münchnu – Luke Koper in Slovenskih železnic – smo obiskali še raz stavne prostore podjetij SŽ-VIT, Adria Transport, TimoCom in Asco. Slovenske železnice SŽ Tovorni promet so imele velik in lepo urejen razstavni prostor v hali B6, ki je namenjena žele zniškim logistom in sorodnim dejavnostim. Pogovarjali smo se z direktorico SŽ Tovorni promet Melito Rozman Dacar, Markom Tancarjem, Bojanom Vajdo, Robertom Gabrom in 72 // Transport // junij 2015. drugimi, ki so skrbeli za kontakte s strankami. Predstavljajo standardne in nove produkte pod geslom »povezujemo Evro po – connecting Europe«, ki so predstavljeni v barvno slikovi tem prospektu in dodatnih gradivih. Lansko leto jih je hudo prizadela naravna ujma – žled, vendar so bili z ogromnimi na pori doseženi dobri rezultati. Prav zaradi tega so se odločili, da za vsakih 100 na novo prepeljanih vagonov zasadijo drevo na območju, prizadetem z naravno ujmo. Tako simbolično in stvarno poudarjajo ekološki prispevek in prednost železnice. SŽ-VIT (vleka in tehnika) je družba v Skupini SŽ, ki skrbi za vleko vlakov in vzdrževanje voznih sredstev. Prisotni so bili na samostojnem razstavnem prostoru, poleg SŽ. Pogovar jali smo se s Heleno Hostnik Simončič, odgovorno za prodajo in marketing, ter z njenimi sodelavci. V posebni publikaciji VITal, izdani posebej za sejem, so predstavili svojo dejavnost, načrte in partnerje, s katerimi sodelujejo. Poleg glavnega naročnika – Slovenskih železnic – seznam zajema čez 30, ve činoma tujih podjetij, za katere delajo. To je znatno več kot pred dvema letoma, ko so se na podoben način predstavili na sejmu. Luka Koper se je predstavila na dveh razstavnih prostorih, samostojnem v hali B4 in skupaj z združenjem severnoja dranskih pristanišč NAPA v hali B3. Oba razstavna prostora sta bila velika in reprezentativna. Poleg storitev tudi oni pro movirajo zdravo življenje, ki ga ponazarja tekaška majica, ki jo dobijo obiskovalci. Slogan na majici je »Keep moving with Port of Koper«. Pogovarjali smo se s Sebastjanom Šikom in drugimi sodelavci na obeh razstavnih prostorih. Zaradi do brih rezultatov v zadnjih letih vlada splošni optimizem. Zlasti razveseljuje rast kontejnerskega prometa, ki zajema 36 % to naže in je na prvem mestu v strukturi tovora. V najnovejšem Adria Transport je prvi zasebni železniški prevoznik v Slo veniji, ustanovljen leta 2009 s strani Luke Koper in avstrijske ga prevoznika GKB. Prisotni so bili na razstavnem prostoru skupine LTE, v okviru katere poslujejo in ki letos obeležuje 15 let obstoja. Direktor Matjaž Mesec nam je predstavil njihovo delo in razvoj. Vozijo približno 1000 vlakov na leto iz Kopra/v Koper. Imajo približno 4-odstotni tržni delež v Sloveniji in ra čunajo na nadaljnjo rast. Tudi njih je prizadela naravna ujma – žled in promet opravljajo z dizelskimi lokomotivami. Nji hov simbolični prikaz je 15 zastavic za posamezne države na območju Evrope, v katerih delujejo. Njihova lokomotiva, po besedah direktorja, prevozi pot iz Romunije do Nizozemske brez odpenjanja z vlaka. TimoCom je imel velik razstavni prostor v hali A5. Pogovarjali smo se s Tino Pandža, odgovorno za Slovenijo, sicer menedžer ko za Južno in Vzhodno Evropo. Predstavila nam je delovanje njihovih mednarodno uveljavljenih produktov, zlasti borze prevozov TC Truck&Cargo. Njihove storitve so dobro uvelja vljene in se naprej razvijajo, kljub nekaterim pripombam. Poleg navedene storitve strankam na sejmu predstavljajo še produk te TC eBid (upravljanje razpisov) in TC eMap (izračun poti in sledenje). prospektu, ki ga nudijo na razstavnem prostoru, je luka lepo in na kratko predstavljena. Slogan je: Central Europe via Slo venia – SHORTER SMARTER PARTNER (Srednja Evropa čez Slovenijo – KRAJŠE PAMETNO PARTNERSKO). Luka Koper je v času sejma predstavila novo spletno stran. Asko mzp, d. o. o. Slovenija je imel svoj razstavni prostor v hali A5. Že 20 let so prisotni na trgu v Evropi in 3 leta v Sloveni ji. Specializirani so kot zavarovalniški posrednik za transport. Po besedah direktorja Damjana Jančeca nudijo celovit spekter Transport // junij 2015. // 73 Logistika zavarovalniških produktov za transportna podjetja. Čeprav so v Sloveniji šele na začetku, se je njihova vloga že uveljavila in posli se dobro razvijajo. Drugi razstavljavci in spremljajoče prireditve Poleg obiska navedenih razstavljavcev iz Slovenije si je treba obvezno ogledati še marsikaj. Kot smo omenili, nam je nekaj časa vzela otvoritvena slovesnost. V vsaki hali deluje forum, kjer se predstavljajo različne teme. Odločil sem se za forum: Inteligentni svet – poti v prihodnje na področju transporta in logistike. Tema je vsekakor zanimiva. Ker je bila nosilna tema sejma digitalizacija, bomo o tem napisali poseben prispevek v eni od prihodnjih izdaj. V železni načrt obiskov sejma Transport logistika, ki jih opra vljam že desetletja, sodi še obisk zunanjega razstavišča, kjer so železniška in cestna vozila. Letos je bilo tam precej manj vozil kot v preteklosti. Bistvenih novosti je bilo malo. Na dan obiska je družba VTG predstavila prvo železniško cisterno v Evropi za prevoz LNG (tekočega plina). Doslej so to lahko delali le v kontejnerjih, cestnih vozilih in ladjah, odslej pa so s posebno izolacijo dosegli, da plin vzdrži v tekočem stanju do 6 tednov. Nekaj časa je treba nameniti še za inovacije in publikacije. Obisk razstavišča inštituta Fraunhofer je vedno pomembno doživetje. Ni časa za prezentacije in demonstracije, ki jih izva jajo, toda pridobiš informacije iz prve roke in si vzameš gradi vo za domov. Prav tako izhaja več revij, časopisov, knjig in še kaj drugega, kar spoznaš in marsikaj vzameš. Na koncu sem obiskal še majhno stojnico Hrvaške gospodarske zbornice, kjer se predstavljajo štiri podjetja: Zagrebtrans, Janko Gredelj, Lu ka Zadar in Transagent. Luka Reka je predstavljena z lukami združenja NAPA. Opazili smo še tovarno Đuro Đaković, ki je prikazala vagon cisterno. Jasno je, da se bežno obišče se marsikaj, vendar če želiš kaj več, se moraš povsod ustaviti in se pogovoriti s prijaznimi pro motorji svojih podjetij, za kar pa zmanjkuje časa. Za zaključek lahko rečem, da je obisk sejma veliko doživetje, obisk pa je na poren. Dve noči na vlaku in celodnevno tekanje po halah se na koncu izplača, saj človek tukaj dejansko občuti, kam gre danes ta svet. Svet je še vedno v krizi, čeprav poskuša prikazati, da je ni. Udeležba Slovenije na sejmu je pomembna, vendar skro mna. Le enkrat v zgodovini je uspelo, da so se vsi pomembni logisti udeležili sejma. Ali bi odgovorni razmislili in ponovno poskusili? Kot prvo je treba v okviru ministrstva določiti ne koga, ki bo odgovoren za logistiko, podobno kot je prijazna in zgovorna gospa Dorothee Bär odgovorna na nemškem ministr stvu za promet in digitalno infrastrukturo. Pogledali smo tudi statistiko po končanem sejmu. Kaže na ponoven rekord. Sejem je obiskalo čez 55.000 obiskovalcev oziroma 3000 več kot leta 2013. Naslednji sejem bo od 9. do 12. maja 2017. Vodni viri in Južna železnica Vodni viri in Južna železnica na biosfernem območju Kras in (porečju Reke) je naziv razstave, ki je odprta v parku Škocjanske jame. Podrobnosti so na http:// www.park-skocjanske-jame.si. Gre za predstavitev enega največjih vodooskrbnih sistemov, ki je nastal ob gradnji Južne železnice Dunaj–Trst leta 1857. Pri Gornjih Ležečah so našli vodne vire in zgradili dva velika vodna zbiralnika, ki sta omogočila napajanje lokomotiv in delo železničarjev vse do Nabrežine. V času Italije pa so zgradili močno črpališče ob reki Reki in ga vključili v ta sistem. Ta industrijska dediščina še obstaja, vendar počasi izginja. Apel za ukrepanje je eden od poglavitnih ciljev razstave. Vredno si jo je ogledati v prečudovitem okolju, ki je kot edino pri nas na seznamu svetovne naravne dediščine pri Unescu. Na fotografiji je prikazan severni zbiralnik vode, ki je danes precej naravno zaraščen. Ladijski pretovor v tonah in TEU po pristaniščih Severnojadranske luke so v letu 2014 poslovale uspešno, saj so le Benetke zabeležile občutnejši upad prometa. Prav tako so glavne evropske luke napredovale. Koper se dobro drži tako pri skupnem Pristanišče Benetke Trst Ravena Reka Koper Rotterdam Hamburg 74 2014 ton 21.800.000 56.113.694 24.460.154 9.025.081 18.965.351 444.733.000 145.700.000 // Transport // junij 2015. 2013 ton 24.411.377 56.585.708 22.486.318 8.687.220 17.999.663 440.464.000 139.026.717 Indeks 89 99 109 104 105 101 105 tovoru kot tudi pri kontejnerjih. Le pri potniškem prometu so zabeležili upad za 10 odstotkov. Podatki so v tabeli (vir: Luka Koper) 2024 TEU 456.068 476.507 222.548 149.838 674.029 12.297.570 9.700.000 2013 TEU 438.829 458.497 226.879 131.310 600.440 11.621.046 9.229.305 Indeks 104 104 98 114 112 106 105 NOVIČKE Intereuropa kljub težavam pozitivna Intereuropa je na ravni koncerna v letu 2014 ustvarila 140,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov pod načrtovano ravnjo. Prodajni načrt ni bil dosežen predvsem zaradi vpliva konflikta v Ukrajini na poslovanje Intereuropine ukrajinske družbe. Poleg tega so slabe gospodarske razmere na Hrvaškem otežile nadomeščanje upadlega prihodka iz carinskih storitev po vstopu v Evropsko unijo. Koncern je obdobje zaključil s 5,1 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,3 milijona evrov čistega dobička. V obvladujoči družbi Intereuropa, d. d. pa je bilo ustvarjenih 300.000 evrov čistega dobička. Navedimo še nekaj podatkov o Koncernu Intereuropa: število zaposlenih: 1425, vozni park: 112 lastnih tovornjakov, priklopnih in drugih dostavnih vozil, 232.200 m2 lastnih skladiščnih površin ter 1.711.000 m2 lastnih zemljišč. Včlanjeni so v mednarodne organizacije – FIATA, IATA, FETA, FONASBA, BIMCO in IRU. Dokaz kakovosti je certifikat ISO 9001:2008, lastna poslovna mreža pa je razširjena v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Albanija in Ukrajina. Podatki so vzeti z njihove spletne strani. Adria Airways je v prvem četrtletju leta 2014 prepeljala 203.633 potnikov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Lani je Adria Airways prepeljala 1,113 milijona potnikov, od tega v rednem prometu približno 917.000, v čarterskem pa 196.000. Čisti dobiček je dosegel 921.000 evrov, dobiček iz poslovanja pa tri milijone evrov. (STA) *** Slovenske železnice letos načrtujejo nakup petih dizelskih lokomotiv. Trenutno urejajo projektno dokumentacijo, lokomotive pa bodo nabavili predvidoma jeseni. (STA) *** Za nakup 72-odstotnega deleža Intereurope naj bi se po neuradnih informacijah zanimala dva do trije potencialni strateški partnerji, iz zahodne in vzhodne Evrope. (Dnevnik) *** Ideji, da bi pod enotno oblast združili pristanišče v Trstu, pristanišči v Tržiču (Monfalcone) in San Giorgiu di Nogaro, letališče Ronchi ter logistične centre na Fernetičih, Cervignanu in Gorici, odločno nasprotujejo v Trstu. (Il Piccolo, Finance) *** Družba Benussi je kupila kompleks Viatorja & Vektorja na Rudniku za 18,5 milijona evrov. Formalnosti se še usklajujejo. Benussi je pooblaščena uvoznica tovornih in dostavnih vozil Iveco za Slovenijo in Hrvaško. Površina zemljišča na Rudniku je 114.785 kvadratnih metrov, skupna etažna površina objektov pa 23.222 kvadratnih metrov. Več kot 13.000 kvadratnih metrov je tudi parkirišč. (Delo) *** Luka Koper je v prvih treh mesecih letošnjega leta obdelala 5 milijonov ton blaga, kar je 3 % več kot lani. Na kontejnerskem terminalu so pretovorili 192.596 kontejnerskih enot (TEU), kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Marca so pretovorili celo do sedaj največjo mesečno količino, in sicer več kot 72 tisoč kontejnerskih enot. Pretovorili so tudi 135.577 avtomobilov ali 19 % več kot lani. (Luka Koper) *** 22. 4. 1885 je bil ustanovljen prvi kolesarski klub na slovenskem z imenom Laibacher Bicycle-Club 1885 (LBC), torej pred 130 leti. Dve leti pozneje pa je bil ustanovljen Klub slovenskih biciklistov Ljubljana 1887. Slovenske železnice v letu 2014 z dobičkom Kot poročajo na svoji spletni strani, skupina Slovenske železnice že tretje leto zapored posluje pozitivno. Čisti poslovni izid Skupine SŽ leta 2014 znaša 14,4 milijona evrov. Leta 2010 je znašala izguba 19,8 milijonov, potem pa se je postopoma zgodil preobrat. Poslovni prihodki Skupine SŽ so lani znašali 557 milijonov evrov in so bili v primerjavi z letom 2013 višji za dobrih deset odstotkov. Na rast poslovnih prihodkov je najbolj vplivala rast prihodkov v podjetju SŽ-Tovorni promet, ki je lani prepeljalo skoraj 18,8 milijona ton tovora, kar je za šest odstotkov več kot leto prej. Tudi za letošnje leto načrtujejo nadaljnje izboljšave. Transport // junij 2015. // 75 Logistika Besedilo: Josip Orbanić Logist leta 2014 Slovensko logistično združenje (SLZ) oz. njegovi predhodniki že desetletje podeljujejo priznanje Logist leta. Prejmeta ga podjetje in posameznik, ki sta v določenem letu izpeljala odmeven projekt na področju logistike. Letos je bilo to priznanje podeljeno desetič. Prejela sta ga podjetje Kemofar macija, d. d., Ljubljana in Aleš Lampret, vodja logistike za celovito upravljanje logistike. Kemofarmacija ima več kot 160 zapo slenih, več kot 15.000 izdelkov na zalogi in neomejeno po naročilu, več kot 400 dobaviteljev in več kot 1000 kupcev. Mednje spadajo vse javne in bolnišnične lekarne, večina zdravstvenih centrov, ve terinarjev in specializiranih trgovin. Deluje od leta 1947, od leta 2004 je član skupine Celesio, od leta 2014 pa svetovne platforme za oskrbo zdravstva McKesson. Preko sodobnega spletnega portala Elo na za naročanje in komunikacijo s kupci sprejmejo dnevno več kot 700 klicev in obdelajo več kot 450 naročil, od katerih je 90 % elektronskih. Iz prijave projekta, ki mora zadostiti še stim kriterijem odličnosti logistike (orga nizacijski, tehnološki, informacijski, eko nomski, razvojni in okoljski), je razvidno, da ima podjetje Kemofarmacija organizi Predsednik SLZ Igor Žula, Logist leta Aleš Lampret in izr. prof. dr. Bojan Rosi, predsednik komisije. rano in vodeno logistiko na visoki ravni ter jo stalno izpopolnjuje. Priznanje sta v okviru konference »Keep IT Simple« 9. aprila 2015 podelila pred sednik komisije izr. prof. dr. Bojan Rosi, ki je podal odločitev komisije in jo obra zložitev, ter predsednik SLZ Igor Žula. Prejemnik priznanja Aleš Lampret je v zahvalnem nagovoru poudaril, da je priznanje zahvala za dosedanje delo in spodbuda vsem njegovim sodelavcem za nadaljnje izboljšave. Konferenca »Keep IT Simple« 2015 Slovensko logistično združenje (SLZ) je 9. aprila 2015 v Ljubljani organi ziralo že drugo konferenco z domiselnim imenom »Keep IT Simple«. Namen kon ference je predstaviti sodobne informa cijsko-komunikacijske (IT) tehnologije in rešitve v logistiki. Številni obiskoval ci, zanimive teme in referenti ter dobra organizacija so lepo izpolnili dan in obo gatili vse prisotne z novimi rešitvami in pridobitvami na področju IT v logistiki, pri nas in v svetu. Predstavljenih je bilo sedem tem, vse so bile zelo zanimive in aktualne. Glavni zvezdi konference sta bila samodejno vodeno vozilo (AGV), ki je v živo pred stavilo svoje možnosti v preddverju kon 76 // Transport // maj junij 2015. Avtomatsko vodeno vozilo tovarne TPV premika voziček po stezi, označeni z magnetnim trakom. ferenčne sobe, in »pametna očala« Atlas PickByGlass za prostoročno delo v skla dišču. Ti dve novosti, ki so ju predstavili strokovnjaki novomeške TPV in Epilog, kažeta na povsem nova obzorja v proi zvodni in skladiščni logistiki. O navedeni in vseh drugih novostih, ki smo jih spremljali na konferenci, bomo obsežneje pisali v eni izmed naslednjih številk naše revije, saj kažejo nove tren de in že aktualne dosežke naših logistič nih in proizvodnih podjetij. Transport // junij 2015. // 77 Logistika Zasnove za učinkovitejši železniški promet Klasični transport po železnici bodo postopoma zamenjale nove tehnologije. Nekatere med njimi so za sedaj dokaj futuristične, vendar pa lahko upravičeno pričakujemo, da bodo sčasoma le vpeljane. Tehnologija Maglev še vedno deluje dokaj futuristično, vendar se že desetletje uporablja v transportne namene. O nekoliko bolj futurističnem konceptu vlaka Hyperloop, ki ga je zasnoval izumitelj Elon Musk, smo že pisali v eni od naših preteklih številk. Tokrat pa še o novih zasnovah, ki bi pomembnejše spremenile železniški potniški promet. Besedilo: dr. Bojan Beškovnik Super hitri vlak Maglev je realnost, če prav se zdi za večino razvitega sveta še vedno zelo futuristični koncept hitrega potovanja po železnici. Vlak Maglev te melji na tehnologiji delovanja magne tnega lebdenja. Od tod tudi ime Maglev, ki izvira iz besedne zveze »Magnetic le vitation«. Med superprevodnimi magne ti in elektromagneti v tračnici nastane odbojna sila, ki vlakovno konstrukcijo 78 // Transport // junij 2015. dvigne nad tračnico. S spreminjanjem polaritete in moči elektromagnetov v tračnici se regulirata hitrost in smer pre mikanja vlakovne kompozicije. Kitajska je leta 2004 kot prva zgradila komercialno povezavo na omenjeni teh nologiji. Celoten projekt izgradnje pove zave med mestom Šanghaj in letališčem Pudong v razdalji 30,5 km je stal 1,33 milijarde dolarjev. Najkrajši čas potova nja znaša 7 minut in 20 sekund, pri čemer vlak vozi s polno hi trostjo. Vlak lahko do seže hitrost 350 km/h v dveh minutah in po zneje razvije najvišjo hitrost kar 431 km/h. Stroškovna analiza obratovanja prikazuje pozitivno poslovanje pri letnem prometu 4 milijone potnikov. Japonska namerava pospešeno graditi že lezniško omrežje na tej tehnologiji. Po membno povezavo med Tokiom in Nagojo naj bi zgradili do leta 2027. Razdaljo v dolžini 286 km naj bi vlak prevozil v 40 minutah. Pozneje naj bi povezali še mesti Nagoja in Osaka. Čas potovanja med Tokiom in Osako bi ob najvišji hitrosti 505 km/h znašal vse ga 67 minut. Ta projekt naj bi bil zaklju čen do leta 2045. Rusi nadaljujejo s konceptom jedrskega pogona Ideja za uporabo jedrske energije pri po gonu lokomotiv v železniškem prometu je stara že skoraj 60 let. Rusija oziroma takratna Sovjetska zveza je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno delala na izgradnji lokomotive, ki bi jo poganja la jedrska energija. Idejo sta po šestdese tih letih ponovno obudili ruski podjetji Russian Railways in državni velikan s področja jedrske energije – Rosatom. Pred tremi leti sta podjetji potrdili name ro po izgradnji koncepta jedrskega vlaka, ki bi za pogon uporabljal podobno tehno logijo kot podmornice na jedrski pogon. Na vlaku bi bil namreč nameščen manjši reaktor, ki bi bil lahko uporaben tudi za oskrbo določenih postajališč ali industrij skih središč v Sibiriji. Vlak naj bi bil na za četku namenjen zgolj za znanstvene razi skave in preučevanja delovanja ter analizo možnosti nastanka nesreč, saj bo šlo za prvi in edini tovrstni projekt na svetu. Vlak bi bil operativen na transsibirski povezavi, kjer bi lahko razvil visoko hi trost in po poročanju ruskih medijev naj bi takšna trasa imela najmanj negativnih vplivov, ki bi lahko povzročili morebitno nesrečo. Prav možnost nastanka prome tnih ali drugačnih nesreč je ključni dejav nik pri upočasnjenem razvoju omenjene tehnologije. Posledice ob nesrečah bi lah ko imele katastrofalne učinke na okolje in ljudi v neposredni bližini tragičnega dogodka. Futuristični koncept »premikajočih se platform« Podjetje Priestmangoode je zasnovalo koncept »Moving platform« oziroma pre mikajočih se platform, ki zasleduje idejo zmanjševanja zaustavljanja vlakov na postajališčih. Hitri vlaki namreč porabijo veliko energije in časa pri zaustavljanju ter pri postankih na železniških postajah. Pri podjetju Priestmangoode se sprašuje jo, ali so železniške postaje, ki zahtevajo veliko finančnih vložkov za izgradnjo in pozneje za vzdrževanje, sploh potrebne. Na tej osnovi predlagajo povezovanje lo kalnih vlakov, ki krožijo na trasah večjih urbanih središč, s hitrimi vlaki, ki pove zujejo bolj oddaljene lokacije. Vlaka se na določeni točki, pri vzporedni vožnji na ločenih tirih, povežeta s hidravličnimi vrati oziroma prehodnimi tuneli. Pri tem se vzpostavi prehodni koridor, ki potni Koncept Moving Platforms kom omogoča di rekten prehod iz lokalnega vlaka na regionalni vlak in v nasprotni smeri. Tehnologija ne zahteva posoda bljanja železniške i n f ra s t r u k t u re. Potrebne pa bi bile investicije v nove potniške vagone. Ob tem se po stavlja tudi vpra šanje obstoja in namena že izgrajenih železniških postaj in povratka investiranih sredstev. Tako gre zagotovo za dolgoročnejši projekt. Nedvomno je koncept »premikajočih se platform« zanimiv s stališča uporabnika, saj bi se skrajšal čas potovanja in zapo redna uporaba različnih transportnih sredstev, od avtomobilov do avtobusov in tramvajev, ter posledično zmanjšalo onesnaževanje okolja. Gre za pristop, ki potrebuje drugačen pogled na tradici onalno delovanje železniških vozlišč in celotne infrastrukturne mreže. Kitajska zasnova vlaka brez postanka Podoben koncept direktnega vstopa in izstopa potnikov brez zaustavljanja vlaka so zasnovali Kitajci. Kitajski obli kovalec Chen Jianjun je oblikoval reši tev, pri kateri se vlak visoke hitrosti ne ustavlja na železniških postajah in kljub temu omogoči varen ter preprost izstop ali vstop potnikov. Nad železniškim ti rom je postavljena viseča platforma, ki omogoča priklop in odklop posebnega transportnega vagona, ki je namenjen le prehodu potnikov. Ob prihodu hitrega vlaka na postajališče se transportni vagon zatakne na streho hitrega vlaka in postopoma drsi po strehi vlaka do zadnjega dela vlakovne kompozi cije, kjer se dokončno priklene. Med tran sportnim vagonom in streho zadnjega vagona v vlakovni kompoziciji se odprejo prehodna vrata, ki omogočijo navpični spust potnikov v vlak. V nasprotni smeri (navzgor) vstopijo potniki, ki želijo izsto piti na naslednji postaji. Vlak nato skupaj s transportno enoto nadaljuje pot do na slednje postaje. Ob prihodu na postajo se nov transportni vagon priklopi na po tujoči vlak, obstoječi transportni vagon pa se odklopi in ustavi na postajališču. S tem potniki izstopijo na želeni postaji. Ta transportni vagon sprejema nove potnike do naslednjega prihoda hitrega vlaka. Projektant ocenjuje, da bi izgradnja ta kšne tehnološke rešitve med Pekingom in Kantonom, ki ima kar 30 postajališč, prihranila dobri dve uri in pol potovalne ga časa. Ker se vlak ne ustavlja in tudi ne pospešuje, bi bil pomemben prihranek tudi z energetskega vidika in trajnostne ga razvoja železnice. Gre pa le za osnovo koncepta, ki ni še predviden za uporabo v praksi. Pred tem bi bilo potrebno po drobnejše razdelati tudi možnosti vsto pa in izstopa za potnike s posebnimi po trebami, potrebne investicijske okvirje in varnost celotne železniške mreže. Vsekakor je na področju železniškega transporta mnogo zanimivih zasnov, ki bi se lahko v doglednem času tudi reali zirale, vendar pa je prehod novih zasnov in tehnologij v železniškem prometu po časnejši kot v cestnem ali pomorskem prometu. Tako bomo morali še malce po čakati, da jih tudi v praksi preizkusimo. Transport // junij 2015. // 79 Aktualno Nastaja enotni evropski prometni prostor Evropska komisarka za promet Violeta Bulc dejavno gradi enotni evropski prometni prostor in Sloveniji svetuje, da se v to dejavno vključi. Evropska komisija si bo v svojem pet letnem mandatu prizadevala za razvoj prometnega omrežja ter za konkurenčen, pameten, vključujoč in trajnostni promet. Vzpostaviti želi enoten notranji evropski trg, ki pa bo potreboval sodobno urejen promet. »Zato je moje temeljno poslan stvo ustvarjanje pogojev za razvoj in udejanjenje enotnega transportnega pro stora, ki bo omogočal neoviran in varen prevoz ljudi, blaga, storitev in informacij, in ki bo pregleden, predvidljiv in vsestran sko povezan,« je na nedavnem srečanju z gospodarstveniki na Gospodarski zborni ci Slovenije povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Naložbe, digitalizacija, skrb za okolje Bulčeva bo posebno pozornost namenila naložbam v promet (zlasti v prometno infrastrukturo), digitalizaciji cestnega prometa in prehodu k okolju in ljudem prijaznemu prometu. Naložbe bodo na menjene gradnji evropskega hrbteničnega (železniškega) omrežja, devetih predvide nih koridorjev in vzpostavitvi kapilarne ga sistema, ki te koridorje povezuje z lo kalnim zaledjem. Največje pozornosti pa bo deležen železniški promet. Digitalizacija cestnega prometa bo omo gočala intermodalnost (med cestnim, že lezniškim in pomorskim prometom) in bo predvsem koristila integrirani logisti ki. Pri vseh vrstah prometa pa se vzpo stavljajo upravljavske ravni za obvlado vanje prometnih podatkov, obenem pa z digitalno agendo dobivamo regulativni okvir za izmenjavo, varnost in dosto pnost teh podatkov. S tem se bo povečala tudi tržna privlačnost prometnega sek torja, razlaga evropska komisarka. Prehod k okolju in ljudem prijaznemu prometu pa bo temeljil zlasti na zmanj šanju izpustov CO2, elektrifikaciji pro meta ter alternativnim gorivom na osnovi obnovljivih virov. Evropska komisija s tako imenovanim Junkerjevim načrtom (skladom) za na ložbe skupaj namenja 315 milijard evrov, »V svojem mandatu se bom osredotočila na digitalizacijo, uporabo alternativnih goriv ter elektrifikacijo, ki bo temeljila na alternativnih gorivih in internacionalizaciji evropskih transportnih rešitev«, pravi evropska komisarka za promet Violeta Bulc. za gradnjo omrežij, tudi prometnih, pa 24,4 milijarde. Gradnji hrbteničnega prometnega omrežja pa je v obliki nepo vratnih sredstev posebej namenjena mi lijarda evrov. Pri kandidiranju za evrop ska sredstva bo ključno, da so v projekte vključeni tudi zasebni vlagatelji. Moramo se povezovati Prednostne naloge Slovenije v prometu so po besedah Violete Bulc oblikovati bolj povezan, učinkovit, trajnosten in uravnotežen prometni sistem, ki bo za gotovil nemoten pretok blaga, ljudi in informacij ter povečal konkurenčnost države kot del enotnega evropskega prometnega prostora. Vsaka rešitev pa mora vsebovati elemente zmanjševanja izpustov CO2, digitalizacije in internaci onalizacije, pri čemer se moramo zave dati, da vse kar delamo, delamo za ljudi. 80 // Transport // junij 2015. Servisne informacije CENE BENCINA V EVROPI 8. 6. 2015 država bencin 95 bencin 98/100 Dizel Albanija 177,000 ALL (1,262 EUR) 1,250 EUR (1,250 EUR) 1,511 EUR (1,511 EUR) 11.900,000 BYR (0,753 EUR) 2,100 BAM (1,074 EUR) Avstrija Belgija Belorusija BIH Bolgarija Češka Črna gora Danska Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Islandija Italija Kosovo Latvija Liechtenstein Litva Luksemburg Madžarska Makedonija Moldavija Nemčija Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Romunija Rusija Slovaška Slovenija Srbija Španija Švedska Švica Turčija Ukrajina V. Britanija 2,190 BGN (1,120 EUR) 32,340 CZK (1,180 EUR) 1,320 EUR (1,320 EUR) 11,410 DKK (1,529 EUR) 1,189 EUR (1,189 EUR) 1,546 EUR (1,546 EUR) 1,440 EUR (1,440 EUR) 1,584 EUR (1,584 EUR) 10,180 HRK (1,347 EUR) 1,390 EUR (1,390 EUR) 221,400 ISK (1,502 EUR) 1,693 EUR (1,693 EUR) 1,050 EUR (1,050 EUR) 1,099 EUR (1,099 EUR) 1,540 CHF (1,470 EUR) 1,160 EUR (1,160 EUR) 1,242 EUR (1,242 EUR) 377,300 HUF (1,212 EUR) 70,500 MKD (1,145 EUR) 17,270 MDL (0,895 EUR) 1,490 EUR (1,490 EUR) 1,727 EUR (1,727 EUR) 14,450 NOK (1,640 EUR) 4,790 PLN (1,156 EUR) 1,536 EUR (1,536 EUR) 5,770 RON (1,295 EUR) 35,630 RUB (0,567 EUR) 1,364 EUR (1,364 EUR) 1,364 EUR (1,364 EUR) 141,900 RSD (1,183 EUR) 1,306 EUR (1,306 EUR) 14,190 SEK (1,519 EUR) 1,530 CHF (1,460 EUR) 4,700 TRY (1,572 EUR) 20,900 UAH (0,829 EUR) 1,164 GBP (1,591 EUR) 1,360 EUR (1,360 EUR) 1,565 EUR (1,565 EUR) 2,200 BAM (1,125 EUR) 2,570 BGN (1,314 EUR) 1,360 EUR (1,360 EUR) 1,229 EUR (1,229 EUR) 1,612 EUR (1,612 EUR) 1,492 EUR (1,492 EUR) 10,870 HRK (1,438 EUR) 1,758 EUR (1,758 EUR) 1,100 EUR (1,100 EUR) 1,148 EUR (1,148 EUR) 1,600 CHF (1,527 EUR) 1,294 EUR (1,294 EUR) 72,000 MKD (1,170 EUR) 1,794 EUR (1,794 EUR) 14,950 NOK (1,697 EUR) 4,990 PLN (1,204 EUR) 1,565 EUR (1,565 EUR) 1,407 EUR (1,407 EUR) 150,900 RSD (1,258 EUR) 1,433 EUR (1,433 EUR) 14,690 SEK (1,573 EUR) 1,590 CHF (1,517 EUR) 22,600 UAH (0,896 EUR) 1,254 GBP (1,714 EUR) 176,000 ALL (1,255 EUR) 1,180 EUR (1,180 EUR) 1,310 EUR (1,310 EUR) 13.800,000 BYR (0,873 EUR) 2,100 BAM (1,074 EUR) 2,270 BGN (1,161 EUR) 31,940 CZK (1,166 EUR) 1,190 EUR (1,190 EUR) 9,650 DKK (1,294 EUR) 1,159 EUR (1,159 EUR) 1,354 EUR (1,354 EUR) 1,297 EUR (1,297 EUR) 1,296 EUR (1,296 EUR) 9,490 HRK (1,255 EUR) 1,310 EUR (1,310 EUR) 212,100 ISK (1,439 EUR) 1,550 EUR (1,550 EUR) 1,050 EUR (1,050 EUR) 1,079 EUR (1,079 EUR) 1,590 CHF (1,517 EUR) 1,110 EUR (1,110 EUR) 1,091 EUR (1,091 EUR) 378,400 HUF (1,216 EUR) 57,000 MKD (0,926 EUR) 16,470 MDL (0,854 EUR) 1,252 EUR (1,252 EUR) 1,387 EUR (1,387 EUR) 13,250 NOK (1,504 EUR) 4,690 PLN (1,132 EUR) 1,284 EUR (1,284 EUR) 5,730 RON (1,286 EUR) 34,690 RUB (0,552 EUR) 1,221 EUR (1,221 EUR) 1,252 EUR (1,252 EUR) 148,900 RSD (1,241 EUR) 1,207 EUR (1,207 EUR) 13,800 SEK (1,477 EUR) 1,580 CHF (1,508 EUR) 4,100 TRY (1,371 EUR) 21,900 UAH (0,868 EUR) 1,254 GBP (1,714 EUR) Izžrebani reševalci: Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz aprilske števil ke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce: Tomaž Koblar, Blejska Dobrava Branko Ogrinc, Grahovo Danijel Urdih, Izola Peter Lašič, Rače Lara Roškar, Ptuj Marija Breznik, Luče Niko Bergant, Vodice NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE TRANSPORT IZIDE 10. julija eTransport.si Transport // junij 2015. // 81 Zabava // križanka Nagrade podarja podjetje RENAULT TRUCKS, Volvo d.o.o, PE Ljubljana Vič. Rešitve pošljite do 29. 5. 2015 na naslov: Revija Transport, Linhartova 3, 1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«. Ime in priimek Naslov Geslo K TE PE A T BO SO 27. - 28. maj 2016 Ljubljana - BTC - Logistični center
© Copyright 2024