1. No category

eTransport.si
Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu
JANUAR ‡ FEBRUAR 2015
LETNIK 15 • ŠTEVILKA 1-2
CENA
2,90 EUR
LET
STATISTIKA
Trg gospodarskih
vozil 2014
2.161
prometnih
nesreč
Koda 95
NemČija:
Spremembe
pri cestnini
CKS
U
R
T
t
l
u
a
n
Re
2
B
A
L
UEL
F
I
T
OP
lanca
i
b
a
k
js
i
g
r
e
n
Izvrstna e
novna
Reli Dakar: Po
za
premoč Kama
itost pri
MAN: Učinkov
ji
terenski vožn
TEST: Mercedes-Benz vito 111 CDI
Sprememba
pravilnika
eTransport.si
NOVA SPLETNA STRAN
Prilagojena tudi za
mobilne uporabnike.
Vsebina // UVODNIK
Številka 01-02 – Januar-Februar 2015
Vsebina
Novice
36
6 Slovenija in svet
12 Sprememba pravilnika – gasilni aparati v vozilu
14 Usposabljanje voznikov
16 Statistika: Uspešno leto
26 Prometna varnost
Testi, vozili smo
28 Izvrstna energijska bilanca
40
32 Obrtnik v svečani obleki
36 Elektrika in nafta skupaj
40 Učinkovitost pri terenski vožnji
42 Za vsakodnevno uporabo
46 Plačilne kartice za transport
48 CMR odgovornost in zavarovanja
52 Rusko znanje in nemška moč
46
Logistika
56 Globalna logistika z nižjimi emisijami
žveplovih oksidov
58 Logistične napovedi 2015
61 Križanka
52
4
// Transport // januar – februar 2015.
15 let
Izdajatelj Tehnis, d.o.o.
•D
irektor
Janko Zrim
•G
lavni in odgovorni urednik
Borut Štajnaher
•A
vtorji
Matej Jurgele
Martina Kermavner
Aljaž Vidovič
Josip Orbanić
Zoran Samardžić
dr. Bojan Beškovnik
•N
aslov uredništva
Linhartova 3
1000 Ljubljana
tel.: 01 430 60 60
faks: 01 439 36 10
e-pošta: [email protected]
•T
ajništvo
Tanja Kokot
tel.: 01 430 60 60
e-pošta: [email protected]
•M
arketing in oglasno trženje
Martina Kermavner
gsm: 031 728 800
tel.: 01 430 60 65
e-pošta: [email protected]
•O
blikovanje in
grafična priprava
Studio Tehnis d.o.o.,
Katja Podržaj
•T
isk
Schwarz print, d.o.o.
Ljubljana
•D
istribucija
Delo prodaja, d.d. in
Pošta Slovenije
Revija Transport izhaja
enkrat mesečno.
Letno izide 10 številk.
Cena posameznega izvoda
je 2,90€.
Letna naročnina znaša 28,97€.
Poštnina in
DDV sta vključena v ceno.
ISSN 1580 - 4488.
Revija šteje med grafične
izdelke, za katere se plačuje
9,5-odstotni davek
na dodano vrednost.
Krepko smo že za­
korakali v leto 2015.
V letu, ki je za nami,
smo, gledano statistič­
no, na trg težkih tovor­
njakov poslali skoraj
1500 novih vozil in še
enkrat toliko rablje­
nih, s čimer je trg zra­
sel za več kot četrtino.
Tega si nihče ni upal
napovedati. Prav tako si nihče ne upa napovedovati nadaljnje rasti
prodaje tovornjakov, čeprav trendi kažejo v to smer. Tudi sami smo
optimisti, saj verjamemo, da je pred nami še eno plodno leto.
Mi v novo leto vstopamo s prenovo revije, s povsem novo splet­
no stranjo in z novimi informacijami oziroma rubrikami, ki vam
bodo v korist in zabavno branje. V letošnjem letu bomo obeležili
tudi nekaj obletnic. Med drugim bomo 22. in 23. maja organizirali
5. Transport Show, na njem pa proslavili 15 let izhajanja revije
Transport ter desetič podelili priznanje za tovornjak leta. Tudi vas
vabimo k sodelovanju in praznovanju z nami.
V času, ko nismo bili skupaj, smo zbirali informacije in drugo gra­
divo za številko revije, ki je pred vami. Seštevali smo prve registra­
cije tovornih vozil in številka se je ustavila pri visokih 1378 regi­
stracijah težkih tovornih vozil nad 16 ton, če pa dodamo še razred
od 6 do 16 ton, je številka le malenkost nižja od 1500. V tokratni
številki revije vam predstavljamo še, kdo in zakaj mora opravlja­
ti NPK, kakšne nove gasilne aparate potrebujete v tovornih vozi­
lih, predstavljamo vam Renault Trucksov optifuel laboratorij, pa
hibridno Volvo avtobusno tehnologijo, objavljamo nekaj koristnih
nasvetov pri rokovanju s plačilnimi karticami in predstavljamo
novosti pri cestninjenju v Nemčiji, Avstriji ter Franciji.
Pa srečno vožnjo!
Borut Štajnaher
Copyright © Revija Transport
Kakršna koli reprodukcija in
posredovanje edicije ali njenih
posameznih delov sta dovoljena
le s pisnim soglasjem izdajatelja.
Vabljeni tudi na naš portal, kjerkoli že ste, na cesti ali morju, v zraku ali na železnici
Transport // januar – februar 2015. //
5
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
DAF
Bunderšek Transport z
novimi DAF-i
Samo zamenjali smo letnico in transport teče dalje. Robo je treba dostaviti, zato pa potrebujemo tovornjake.
Že kmalu po novem letu je gospod Stanislav Bunderšek
na sedežu podjetja Cordia prevzel dva nova DAF-a, ki
sta takoj po prevzemu odšla na vgradnjo CVS-ovih sistemov za sledenje, nato pa proti Veliki Britaniji. Gospod
Stanislav je povedal, da je z DAF-i zelo zadovoljen, saj so
udobni, zanesljivi in varčni.
Mercedes-Benz
Odlična prodaja
Z 23 odstotnim
tržnim
deležem, je actros
najbolj prodaja
tovornjak v razredu nad 16
ton. V Nemčiji
je ta odstotek
skoraj dvakrat
višji (40 %), pri
nas v Sloveniji
27 %. Nemci razlog za ta
uspeh vidijo v
ekonomičnosti in visoki stopnji varnosti. Poraba je
precej nižja kot pri Euro 5 motorjih, če pa je tovornjak opremljen še s sistemom Predictive Powertrain Control (PPC), se lahko poraba zniža še za
dodatnih 5 odstotkov.
Renault Trucks
Model C s pogonom
OptiTrack
Renault Trucks s pogonom OptiTrack je sistem za povečanje vlečne moči, ki s pomočjo hidravličnih motorjev na prednjih kolesih začasno poveča vlečno moč
tovornega vozila. Na voljo je v konfiguracijah Renault
Trucks C s pogonom 4x2 in 6x4 ter motorjema Euro
6 DTI 11 in DTI 13. Tovornjak s tehnologijo OptiTrack
lažje premaguje ovire, poraba goriva pa kljub visokemu koristnemu tovoru še vedno ostane pod nadzorom. OptiTrack deluje že od 0 kilometrov na uro naprej in se samodejno izklopi, ko vozilo doseže hitrost
25 kilometrov na uro. OptiTrack je povezan z ročnim
avtomatiziranim menjalnikom Optidriver, s katerim so
standardno opremljena vsa vozila Renault Trucks. Poleg tega je OptiTrack za optimalno varnost zdaj združljiv tudi z Voithovo hidrodinamično zavoro.
6
// Transport // januar – februar 2015.
Volvo Slovenija
Prvi Volvo FH16
podjetju Ploj, d. o. o.
Prvega prenovljenega Volva FH16 v Sloveniji je
prevzelo mariborsko podjetje Ploj, d. o. o., ki se
poleg mednarodnih prevozov klasičnega blaga
ukvarja tudi z izrednimi prevozi. Vsa njihova vozila,
namenjena izrednim prevozom, so znamke Volvo,
sedaj pa so svoj vozni park obogatili z novim Volvom FH16 650, ki ga poganja zmogljiv šestvaljni
turbodizelski motor D16K z neposrednim vbrizgom goriva in emisijskim standardom Euro 6.
Motor z delovno prostornino 16 litrov razvija 479
kW/650 KM in 3150 Nm navora. Vozilo je namenjeno vleki tovornih kompozicij s skupno maso
do 120 ton in je opremljeno z zmogljivo motorno
zavoro VEB+ z močjo 470 kW in retarderjem,
serijsko pa je opremljeno tudi s samodejnim menjalnikom I-Shift z dvanajstimi stopnjami prenosa.
Iveco
Iveco
Daily kot unimog
8-stopenjska
avtomatika
Lani predstavljen novi daily bo
letos prejel novega družinskega
člana. Inženirji že pospešeno preizkušajo izvedenko 4x4, in sicer
na severu Evrope. Takoj lahko
opazimo, da je vozilo precej bolj
oddaljeno od tal, na šasijo pa je
nameščena enojna kabina za do
tri potnike, dvojna kabina pa naj
bi bila na voljo nekoliko pozneje.
Za pogon bo skrbel 3-litrski dizelski motor z močjo 125 kW/170
KM v kombinaciji s 6-stopenjskim
polavtomatskim ali 8-stopenjskim
avtomatskim menjalnikom, ki bo
še posebej prilagojen težjim nalogam in večjim obremenitvam.
Italijani so za novega Dailya pripravili kar
8-stopenjski samodejni menjalnik Hi-Matic.
Menjalnik ponuja dva režima delovanja: Power
in Eco. Način Eco omogoča prestavljanje pri
nižjih vrtljajih, brez večjega obremenjevanja
motorja, med tem ko način Power ponuja več
moči, ko je vozilo polno obremenjeno. Pametna elektronika poskrbi, da je vozilo vedno v
pravi prestavi, stopnje prenosa pa se spremenijo v 200 milisenkudah.
Goodyear
Primerjalni test pnevmatik
Da bi uporabnikom zagotovili največ za njihov denar, so se pri podjetju Goodyear odločili, da kvaliteto, zanesljivost in varčnost svojih tovornih pnevmatik dokažejo v njihovem »naravnem« okolju – na slovenskih in mednarodnih cestah.
Pred zimo so vozilo in polprikolico slovenskega prevoznega podjetja Prigo
d.o.o. v celoti obuli v najnovejše pnevmatike Goodyear FUELMAX. Za primerjavo so na popolnoma identično kompozicijo namestili set pnevmatik
glavnega konkurenta. Na obe testni vozili so namestili merilne naprave, ki
beležijo lokacijo vozila, topografijo terena, način vožnje, parametre motorne
elektronike, porabo goriva in tlak v pnevmatikah.Pnevmatike bodo na obeh
vozilih spremljali dobrega pol leta, da bi bili rezultati kar najbolj kredibilni,
pa so na polovici testnega obdobja
zamenjali pnevmatike med obema
voziloma. Ob menjavi so opravili tudi temeljite meritve obrabe pnevmatik, dokončni rezultati testa pa
bodo znani spomladi. O rezultatih
bomo seveda poročali tudi mi.
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Palfinger
Zložljivi viličar
Običajno so viličarji zelo visoki, saj je z njimi potrebno
visoko dvigovati bremena, in tudi zelo težki, in sicer
zaradi velikih protiuteži na hrbtu. Pri podjetju Palfinger
so ustvarili poseben zložljiv viličar, imenovan Crayler
BM 214. Ta majhen viličar je daljinsko voden in je bil
zasnovan tako, da se zloži in se zapelje v predal pod
prikolico tovornjaka. Viličar tehta 1745 kilogramov.
Za omogočanje izjemne gibljivosti je viličar v sredini
pregiben. Njegova največja nosilnost znaša 2,1 t, poganja pa ga trivaljni dizelski motor z močjo 34 KM.
Njegova najvišja hitrost znaša 6 km/h, zložen pa meri
243 cm v dolžino, 195 cm v širino in 81 cm v višino.
Volvo Slovenija
Prvi Volvo FH16 750 v
Sloveniji
Družinsko podjetje ABBI, d. o. o. iz Laporja pri Slovenski
Bistrici je kot prvo prevozniško podjetje v Sloveniji svoj
vozni park obogatilo z najmočnejšo izvedbo prenovljenega Volva FH16 750. Novega Volva poganja zmogljiv
šestvaljni turbodizelski motor z delovno prostornino 16
litrov, ki premore kar 552 kW/750 KM in 3550 Nm
navora. »Novega Volva FH16 750 uporabljamo predvsem za prevoz razsipnega tovora v kontejnerju, ki ga
za nekega avstrijskega naročnika vozimo iz Turčije v Avstrijo. Skupna masa kompozicije je 44 ton, velika moč
pa je dobrodošla predvsem zaradi hribovitih avstrijskih
cest, kamor moramo dostaviti blago,« izbiro novega
tovornega vozila komentira Sebastijan Šlamberger, direktor podjetja ABBI, d. o. o.
Renault Trucks
Vožnja tovornjaka na
telefonu
Če se med pavzo radi kratkočasite s svojim prenosnim
telefonom, so pri podjetju Renault Trucks spet pomislili
na vas. Izdelali so namreč novo igro, v kateri lahko
vozite celotno floto njihovih novih tovornih vozil T, C, K
in D. Igra zajema simulacijo vožnje tovornjaka, v kateri
igralec uporablja vozilo v operativnih razmerah, ki so
odraz dejanskega stanja na poti. Igra omogoča tudi
personalizacijo tovornjakov in jo je mogoče zastonj namestiti preko trgovine App Store in Google Play.
Scania
Ura za povezovanje s tovornjakom
Scania je prevzela vodilno vlogo na področju tehnologije, ki omogoča spremljanje statusa našega tovornjaka na daljavo, in to kar na našem zapestju. Trenutno naraščajoči svetovni trend se osredotoča na modo in visoko tehnologijo, zato so pri podjetju
Scania razvili pametno ročno uro, ki komunicira s tovornjaki. Ura se imenuje Scania
Watch. Preko ure lahko spremljamo porabo goriva, vozno učinkovitost, povprečno
hitrost, prav tako pa lahko sprejemamo e-sporočila, SMS-e in obvestila o klicih. Scania
je razvila uro skupaj s podjetjem Sony Mobile. Prva različica ure je omejena v nakladi
999 kosov in se imenuje Black Griffin.
Novice // aktualno iz slovenije in sveta
Dvig
FrancijA
Novi TGS
Eco taks ne bo
V podjetju Dvig d.o.o. razpolagajo z novim tovornim
vozilom, vlačilcem MAN TGS. Novo vozilo v podjetju
uporabljajo za opravljanje najrazličnejših klasičnih in
izrednih prevozov doma in v tujini, največ pa v domačem transportu. Ker je vozilo vsestransko pa služi tudi
kot transportno sredstvo za prevoze lastne delovne
opreme in dvižne tehnike ali dodatne opreme - uteži
za avtodvigala. Vozilo je iz rok Romana Orešnika, vodje
prodaje v podjetju MAN Truck & Bus Slovenija d. o. o.
(desno) in prodajalca Antona Kužnika (v sredini) prevzel
Janez Jeraj, direktor podjetja Dvig d. o. o. (levo).
V Franciji so se odločili da za nedoločen čas zadržijo
izvajanje plačevanja ekoloških taks za vozila nad 3,5
tone pri uporabi njihovih avtocest. Proti temu so združeno nastopili domači in tuji avtoprevozniki, tako da se
trenutno s primerom ukvarjajo pravniki. Novih dajatev
v Franciji tako letos skoraj zagotovo ne bo.
Nemčija
Spremembe pri cestnini
Avstrija
Emisijske nalepke
Z začetkom letošnjega leta boste vsi, ki vozite vozila
nad 3,5 tone skupne mase po Avstriji, še posebej v
okolici in po samem Dunaju, imeti posebno ekološko
nalepko. Za podoben ukrep so se odločili tudi v pokrajin
Niederösterreich, med tem ko ostale pokrajine o tem
še razmišljajo. Nalepko lahko kupite na bencinskih servisih ali pri avstrijskem avto klubu in je časovno omejena na eno leto.
10
// Transport // januar – februar 2015.
S 1. januarjem 2015 se v Nemčiji spremenijo cestninska pravila za tovorna vozila nad 12 ton dovoljene skupne teže. Nove tarife bazirajo na ugotovitvah sedanjega
poročila o stroških poti. Od leta 2015 bodo stroški za
onesnaževanje zraka dodani k cestnini. Višina dodatka
bo odvisna od emisijskega razreda vozila.
Cestnina se bo obračunavala tako, da se skupna vrednost izračuna iz poti, ki jo vozilo ali kombinacija vozil na cestninsko obvezni cesti opravi in dodatkom,
ki vsebuje strošek infrastrukture in onesnaženja zraka, po kilometru. Dodatek za infrastrukturo se razlikuje med vozili s tremi in vozili s štirimi in več osmi.
Dodatek za onesnaženje zraka se ravna po emisijskem razred. Tako bodo vozila, glede na emisijski
razred, razporejena v 6 kategorij A, B, C, D, E in F.
Novo dodan bo dodatek za emisijski razred Euro 6 (kategorija A). Za te
moderne kamione se dodatek
za onesnaženje
zraka ne bo
obračunaval,
obračunan bo
le dodatek za financiranje infrastrukture.
Zakonodaja // gasilna sposobnost
Sprememba pravilnika –
gasilni aparati v vozilu
S 1. 1. 2015 je stopil v veljavo 4. člen Pravilnika o delih in opremi vozil, ki
govori o spremembi izbire gasilnika na vozilih za javni prevoz oseb in vozilih
za prevoz tovora.
Pravilnik narekuje:
Kot obvezna oprema vozil v cestnem prometu se šteje tudi:
gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in to­
vorna vozila; za vozila kategorij M1 in N1 gasilnik z gasilno
sposobnostjo najmanj 8A in 55B, za ostala vozila gasilnik z
gasilno sposobnostjo 21A in 113B.
Sprememba, ki jo pravilnik prinaša, je v tem, da gasilniki ni­
so več usklajeni po kilogramih, kot se je uporabljalo do sedaj
VO
NO
PREVOZNIKI POZOR
OBVEZNA UPORABA OD 01.01.2015
Pravilnik o delih in opremi vozil UL št.44/2013 narekuje:
Obvezna oprema vozil v cestnem prometu po Pravilniku je:
- gasilnik za vozila za javni prevoz potnikov, avtobuse in
tovorna vozila (za vozila kategorij M1 in N1) z gasilno sposobnostjo
najmanj 8A in 55B, za ostala vozila z gasilno
sposobnostjo najmanj 21A in 113B
VSI USTREZNI CERTIFIKATI
VEČ KOT 130 POOBLAŠČENIH SERVISOV V SLO
IZDELANO V SLO/EU
GALLUS - gasilna oprema PRIPOROČA
za ostala vozila:
gasilnik na prah 4 kg
za vozila
kategorij M1
in N1:
gasilnik na
prah 2 kg
NUDIMO TUDI OSTALE VRSTE GASILNIKOV
ZA VSA VAŠA VPRAŠANJA SMO VAM NA VOLJO
POKLIČITE 07/33-72-620 ali PIŠITE NA E-mail: [email protected]
SVETOVANJE, DOBAVA IN MONTAŽA
GALLUS SM d.o.o.
Obrtna cesta 10
8310 Šentjernej
Tel.: 07 33 72 620
Fax. 07 33 72 621
GSM: 041 622 248
PE KOPER: GALLUS SM d.o.o.
Ferrarska ulica 12, 6000 Koper
Tel.: 05 99 45 807
E-mail: [email protected], internet: www.gallus.si
12
// Transport // januar – februar 2015.
(prej 2-kilogramski gasilnik ali 6-kilogramski gasilnik), am­
pak po gasilni sposobnosti. Kaj to pomeni in kakšen gasilnik
sedaj izbrati, da bo ustrezen? Gasilno sposobnost razberemo
iz nalepke na gasilniku oziroma iz navodil, ki so na gasilniku
največkrat potiskana. Pomembne so številke pred črko A in
B. Te vrednosti morajo biti vsaj tolikšne, kot jih predpisuje
Pravilnik. Ali več! Novost je v tem, da pri izbiri gasilnika ni
več pomembna masa polnila, temveč učinkovitost – gasilna
sposobnost gasilnika!
Gasilna sposobnost
Gasilnike ločimo med drugim tudi po njihovi gasilni sposob­
nosti. Gasilna sposobnost se meri v razredih gašenja A in B.
Razred gašenja A so tekočine, razred gašenja B pa so trde
snovi. Katero številko si bo gasilnik pridobil pred črko A in
B, pokažejo testiranja v kontrolnih laboratorijih, ki se opra­
vljajo skladno z evropskim standardom EN3 in je obvezno za
vsak gasilnik, ki se trži na območju EU. Gasilno sposobnost
mora imeti obvezno vsak gasilnik zapisano na nalepki na ga­
silniku (tisti starejši gasilniki, ki tega nimajo, niso ustrezni!).
Tako je treba pri izbiri in nakupu gasilnika biti pozoren na
zapisane številke pred črkama A in B! Gasilnik, ki bo dosegel
gasilno sposobnost 8A in 55B, bo največkrat gasilnik, polnjen
z dvema kilogramoma prahu. Večina proizvajalcev dvokilo­
gramskih gasilnikov, ki jih ponujajo na našem trgu, dosega
silniki, ki lahko dosegajo to sposob­
nost. To pomeni, da je gasilnik polnjen
s kakovostnejšim prahom in je izdelan
iz kakovostnejših materialov, da lahko
z manjšo količino prahu doseže večjo
sposobnost gašenja. Tako so na trgu
tudi tri- in štirikilogramski gasilniki, ki
dosegajo vsaj predpisano gasilno spo­
sobnost glede na novi pravilnik in so
seveda ustrezni.
Obvezna oznaka EN3
Dobavitelji gasilnikov so prav zara­
di uvedbe novega pravilnika ponudili
manjše gasilnike od šestkilogramskih,
najmanj to sposobnost ali celo več (kar
je glede na novi pravilnik tudi ustrezno,
saj pravilnik pravi najmanj 8A in 55B).
Iz tega vidimo, da je za vozila kategorij
M1 in N1 (to so tovorna vozila z največ
osmimi sedeži poleg voznika in vozi­
la za prevoz blaga z največjo maso do
vključno 3,5 tone) največkrat ustrezna
izbira gasilnika po novem pravilniku
gasilnik, polnjen z dva kilograma prahu
– dvokilogramski gasilnik.
Več dilem in sprememb pa prinaša izbi­
ra gasilnika, ko gre za uporabo v vozilih
nad 3,5 t in vozilih z več kot osmimi
(poleg voznika) potniki in priklopniki.
Tu je do sedaj ustrezal dvokilogram­
ski gasilnik, po novem pa gasilnik z
gasilno sposobnostjo 21A in 113B,
kar pomeni, da moramo pri izbiri in
nakupu pogledati gasilno sposobnost
gasilnika in ne velikost gasilnika! Iz
prakse pa lahko povemo, da to pome­
ni, da je ustrezen vsak šestkilogramski
gasilnik, ki ima zapisane številke pred
črkama A in B (manjših številk od 21
in 113 ne bomo nikjer našli, ker to je
minimum za šestkilogramski gasilnik).
Vendar pa so ustrezni tudi manjši ga­
saj se zavedajo problema namestitve
večjega gasilnika na vozilo. Lastnik vo­
zila se lahko sam odloči, kje bo gasilnik
namestil, lahko v ali zunaj kabine, kjer
mu dopušča prostor.
Pa še nekaj, vsi gasilniki morajo biti iz­
delani po evropskem standardu EN3,
ki je obvezen za vsak gasilnik, name­
ščen tudi na vozilu, in na to oznako
bodo še posebej pozorni pri kontrolah
v tujini. Zato preverite, da ima vsak
vaš gasilnik v vozilu nekje na nalepki
tudi dobro vidno oznako EN3 oziroma
zapisano, da je izdelan po standardu
EN3.
V mojem svetu je
pomembna
učinkovitost. In
moj Cool Liner
znamke Krone.
Vrhunska učinkovitost
hlajenja
KRONE zmogljiva prikolica je na voljo v izvedbi Cool Liner Duoplex Steel z jeklenimi
ploščami vzdolž celotne dolžine. Robustno, praktično, učinkovito. KRONE polprikolice Cool Liner so izdelane po meri za intenzivno uporabo v prevozu blaga pri zahtevani
temperaturi. Šasija, konstrukcija in oprema − vse je stabilno in premišljeno izdelano.
Od fleksibilnega zračnega kanala, za tekočino neprepustnih tal, do zadnje ključavnice iz
nerjavečega jekla: vse najmanjše podrobnosti so usklajene z najvišjimi zahtevami.
Transport // januar – februar 2015. //
13
Aktualno
Usposabljanje voznikov
Usposabljanje je proces pridobivanja, razvijanja in izboljšanja tistih sposobnosti,
veščin, navad in kompetenc, ki omogočajo večjo učinkovitost in s tem doseganje ciljev.
Dobro usposobljeni kadri so temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti vsake
organizacije, ne glede na dejavnost. Usposabljanju se v zadnjem desetletju posveča
vedno večja pozornost.
Besedilo: Marko Kroflič, dipl. inž. tehnol. prom.
Namen usposabljanja voznikov je iz­
polnjevanje pričakovanj, da bo voznik na
podlagi svojih kvalifikacij usposobljen za
začetek in opravljanje svojega poklica ter
izpolnjevanje novih zahtev, ki izhajajo s
trga cestnega prometa. Glavna dolžnost
pridobitve temeljnih kvalifikacij in re­
dnega usposabljanja je izboljšanje pro­
metne varnosti v cestnem prometu in
varnosti voznika, vključno z dejavnost­
mi, ki jih voznik opravlja, ko vozilo mi­
ruje. Sodobna narava vozniškega poklica
bo tudi pripomogla k zanimanju mladih
za ta poklic.
S procesom usposabljanja tako voznikov
državljanov kot tudi nedržavljanov čla­
nic EU se izenačujejo pogoji za delo in
preprečujejo neenaki pogoji konkurence.
Kot dokaz, da voznik izpolnjuje pogoje,
se vozniku izda spričevalo o strokovni
usposobljenosti, kar potrjuje njegove te­
meljne kvalifikacije in redno usposablja­
Cilji usposabljanja voznikov:
– Poznavanje značilnosti kinetične verige.
– Poznavanje tehnične lastnosti in delovanje varnostnih mehanizmov, da se lahko nadzoruje
vozilo, zmanjša obraba in preprečijo motnje v delovanju.
– Sposobnost optimizacije porabe goriva.
–Sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe
vozila.
– Sposobnost zagotavljanja udobja in varnosti potnikov.
–Sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe
vozila.
– Poznavanje socialnega okolja cestnega prometa in predpisov, ki ga urejajo.
– Poznavanje predpisov o prevozu potnikov.
– Zdravje, varnost na cesti in varovanje okolja, storitev, logistika.
– Ozaveščanje voznikov glede nevarnosti na cesti in nesreč pri delu.
– Zmožnost preprečevanja kaznivih dejanj in tihotapljena ilegalnih priseljencev.
– Zmožnost preprečevanja fizičnih tveganj.
– Ozaveščanje o pomenu telesne in mentalne sposobnosti.
– Zmožnost ocene razmer v sili.
– Sposobnost z vedenjem prispevati k pozitivni podobi podjetja.
– Poznavanje socialnega okolja cestnega prevoza in tržne ureditve.
– Poznavanje socialnega okolja prevoza potnikov po cesti in tržne ureditve.
14
// Transport // januar – februar 2015.
Globe
V primeru, da pri sebi nimate vozniškega dovoljenja, v katerem je vpisana
temeljna kvalifikacija, ali izkaznice o vozniških kvalifikacijah, znaša kazen od 170
in 420 evrov.
nje. Vozniki celotne EU so tako izenačeni
med seboj in od njih se pričakuje enaka
usposobljenost.
Minimalne zahteve, ki jih je treba izpol­
njevati za temeljne kvalifikacije in redno
usposabljanje, so v zvezi z varnostnimi
predpisi, ki jih je treba upoštevati med
vožnjo in ko vozilo miruje. Razvoj de­
fenzivne vožnje (predvidevanje nevar­
nosti, upoštevanje drugih udeležencev v
cestnem prometu), ki je povezan z učin­
kovito porabo goriva, pozitivno vpliva
tako na družbo kakor tudi na celoten
sektor cestnega prometa. Izvzeti so vo­
zniki tistih vozil, ki opravljajo dejavnosti
v prometu, ki manj vpliva na varnost v
cestnem prometu.
Kot dokazilo, da je voznik ustrezno
usposobljen, se uporablja usklajena
koda, ki je določena samo za ta namen
(95) skupaj z rokom veljavnosti. Vpiše
se v vozniško dovoljenje ali izkaznico o
vozniških kvalifikacijah, ki morajo upo­
števati tudi zahteve za zaščito pred po­
narejanjem.
Usposabljanje voznikov poteka v poo­
blaščenih centrih za usposabljanje, ki
jim pooblastila izda ministrstvo, pri­
stojno za promet. Pooblaščeni centri za
usposabljanje morajo zadostiti merilom
– vsebina programa za pridobivanje te­
meljne kvalifikacije in rednega usposab­
nike kot tudi izpitno komisijo ter biti
ustrezno ogrevan in prezračevan, ob
tem pa zagotovljene tudi sanitarije za
udeležence usposabljanja. V prostorih
je treba zagotoviti tudi ustrezne učne
pripomočke (računalnik, projektor, ta­
bla), strokovno literaturo in sklope vo­
zil (menjalnik, motor).
Kader, ki izvaja usposabljanje za pri­
dobitev temeljne kvalifikacije ali redno
usposabljanje voznikov, mora imeti naj­
manj visoko strokovno izobrazbo ter
pet let delovnih izkušenj na področju
vsebin, za katere izvaja usposabljanje.
Za izvajanje praktičnega dela zadostuje
srednješolska izobrazba in pet let delov­
Kaj je koda 95?
Je dodatna informacija oziroma omejitev, ki se vpiše na vozniško dovoljenje
v obliki enotne kode. 95 se vpiše vsem
voznikom, ki izpolnjujejo obveznosti
strokovne usposobljenosti, predvidene
v Direktivi 2013/59/ES. Poleg kode se
navede tudi datum veljavnosti – primer
95 (10. 9. 2016).
nih izkušenj kot voznik inštruktor (in­
štruktor drugih voznikov v podjetju, ki
izvaja prevoze).
Kdo so izjeme pri usposabljanju?
ljanja, ustrezno usposobljen kader za
obvezno usposabljanje za pridobitev
temeljne kvalifikacije in rednega uspo­
sabljanja. Pooblaščen center mora ime­
ti tudi učitelja vožnje in razpolagati z
motornimi vozili ustrezne kategorije,
za katere izvaja program pridobivanja
temeljne kvalifikacije ali rednega uspo­
sabljanja. Pri izvajanju usposabljanja je
treba zagotoviti ustrezen prostor, kjer
mora biti dovolj prostora tako za voz­
Kode 95 ne potrebujejo vozniki, ki upravljajo vozilo, ki ne doseže hitrosti 45 km/h, jih uporablja slovenska vojska, policija, civilna zaščita ali gasilci, se z vozili izvajajo preizkusi ali
testi, se vzdržujejo ali obnavljajo ter na preizkusni vožnji v okviru servisa ali popravila vozila.
Prav tako ni potrebno, da ima voznik vpisano kodo 95, če se z vozili izvajajo vožnje za nujne
primere ali izvajanje reševalnih akcij, se z vozili izvaja prevoz poškodovanih ali pokvarjenih
vozil. V času vožnje vozil, ki se uporabljajo za učne ure vožnje oseb, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo o pridobitvi temeljne kvalifikacije in ob rednem usposabljanju. V
primeru, da voznik opravlja prevoze za lastne potrebe in osebne potrebe ali pa se z vozilom
prevaža material in oprema, ki jo ta uporablja pri svojem delu, če vožnja vozila ni voznikova
primarna dejavnost, tudi ni potrebno, da ima voznik vpisano kodo 95.
Transport // januar – februar 2015. //
15
Statistika // prve registracije V 2014
Uspešno leto
Slovenski transport je v ponovnem vzponu. V zadnjih dveh letih smo iz dobrih 1000
registriranih tovornih vozil nad 6 ton prišli že skoraj na 1500 prvih registracij.
Če seštejemo vsa gospodarska vozi­
la, prvič registrirana v lanskem letu, šte­
vilka krepko preseže 10.000. Levji delež
pri tem nosijo lahka gospodarska vozila
s skupno težo do 3,5 tone. Slednjih smo
lani registrirali 7000, medtem ko je svo­
je prve registracije prejelo skoraj 1500
novih tovornih vozil in še enkrat toliko
rabljenih. In če k temu prištejemo še
avtobuse in priklopna vozila, je številka
veličastna.
Če pogledamo prve registracije tovornih
vozil nad 6 ton po mesecih, nam statisti­
ka pokaže, da se je leto začelo slabo, saj
smo bili priča prenosa kar 180 registracij
iz leta 2013 v leto 2014, predvsem na
račun možnosti naročila vozil z Euro 5
motorjem. Prodaja je dno dosegla avgu­
Prve registracije novih tovornih vozil nad 6 ton
6,115,99 t
Delež %
Nad 16 t
delež %
Skupaj
Delež %
1. MERCEDESBENZ
22
19.4
382
27.7
404
27.1
2. MAN
34
30.1
260
18.9
294
19.8
3. IVECO
49
43.6
90
6.5
139
9.3
4. RENAULT
4
3.4
101
7.3
105
7
5. VOLVO
0
0
224
16.4
224
15
6. SCANIA
0
0
247
17.9
247
16.6
7. DAF
4
3.5
74
5.3
78
5.2
113
100
1378
100
1491
100
Znamka
Skupaj
16
// Transport // januar – februar 2015.
sta, ko je bilo registriranih vsega 86 vo­
zil, nato pa se je trend obrnil navzgor in
do oktobra se je prodaja praktično pod­
vojila. November in december sta bila
zopet bolj umirjena, vsi prodajalci pa so
povedali, da bo tudi letos kar nekaj pre­
nesenih registracij, čeprav so bila vozila
nabavljena novembra ali decembra.
Po letih krize se je očitno veliko prevo­
znikov odločilo posodobiti vozni park,
stroga zakonodaja tako pri nas kot v
Evropi pa prav tako narekuje nabavo no­
vih vozil, saj stara ne izpolnjujejo stro­
gih ekoloških standardov in so s tem po­
sledično bolj obremenjena z različnimi
taksami in cestninami. Kljub temu pa
statistika pokaže, da je ob 1500 novih
tovornjakih prve registrske ploščice pre­
jelo še 1600 rabljenih, ki so v Slovenijo
prišli iz tujine.
Minimalni razred
Razred od 3,5 do 6 ton skupne dovo­
ljene mase je že leta najmanjši pri nas.
Vrti se okoli številke 30 registracij na
leto in tudi lani ni bilo nič drugače.
Skupaj je bil trg velik 33 vozil, od tega
sta Mercedes, ki je prodal 11 vozil in
Volkswagen z 10 vozili zabeležila vsak
po 33-odstotni tržni delež. 6 vozil je
Mercedes-benz – AC Intercar
Na področju tovornih vozil smo z letom 2014 zelo zadovoljni,
saj je trg zabeležil solidno rast, ki je nismo pričakovali. Naša
rast prodaje je bila večja od rasti trga, tako da smo uspeli svoj
tržni delež v primerjavi z letom 2013 še nekoliko izboljšati,
kar nas uvršča v skupino držav Evropske unije, kjer blagovna
znamka Mercedes-Benz dosega najvišje tržne deleže.
Za letošnje leto
pričakujemo, da se
bo trg umiril nekje
na nivoju med letoma 2013 in 2014,
poleg tega načrtujemo
dodatne
aktivnosti na področju zniževanja
porabe in uvajanja
novih sistemov za
povečanje aktivne
 Damjan Cirman, direktor področja gospodarskih vozil: »Smo v
in pasivne varnosti
skupini držav Evropske unije, kjer
v gospodarskih vozilih.
blagovna znamka Mercedes-Benz
dosega najvišje tržne deleže.«
Transport // januar – februar 2015. //
17
Statistika // prve registracije V 2014
na trg spravil še Iveco, Renault 3 in vsi
drugi 3. Nekega večjega zanimanja za
ta vozila pri nas ni in nič ne kaže, da
se bo v prihodnje kaj spremenilo. Ali
opravljamo prevoze z večjimi vozili, še
rajši pa z manjšimi kombiji, za katere
ne potrebujemo vozniškega dovoljenja
kategorije C in s tem povezanega uspo­
sabljanja NPK.
Vmesni razred
Nekakšen vmesni razred med manjšimi
dostavniki in »pravimi« tovornjaki je
razred od 6,01 do 15,99 t skupne do­
voljene mase, ki je sicer lani, glede na
leto 2013, zrasel za kar 36 odstotkov, a
to v številkah pomeni še vedno le 113
registracij. Že nekaj let je v tem razre­
du vodilni Iveco in tudi lani je bilo tako,
Registracije po motorni moči nad 16 ton
DAF – Cordia
Z letom, ki je za nami, smo zadovoljni.
Poslovali smo uspešno. Glede na dejstvo, da naša prodaja temelji 95-odstotno na vozilih nad 16 ton, je naš tržni
delež zadovoljiv. Zadovoljni smo tudi z
našo novo pridobitvijo, poslovno enoto v
Mariboru, ki je zaživela nad našimi pričakovanji. Za letos napovedujemo boljše
rezultate, saj so naša vozila kakovostna,
bogato opremljena in varčna. Še bolj se
bomo potrudili pri poprodajnih in servisnih storitvah, tako da se še bolj približamo strankam.
200- 250- 300- 350- 400- 450- 500- 550- 600249 299 349 399 449 499 549 599 750
1. DAF
0
1
0
2
4
66
1
0
0
74
2. IVECO
0
9
3
2
13
45
18
0
0
90
3. MAN
0
6
7
1
87
157
2
0
0
260
4. MERCEDES
3
4
13
7
121
228
6
0
0
382
5. RENAULT
0
16
3
3
1
78
0
0
0
101
6. SCANIA
0
0
0
0
72
128
41
1
5
247
7. VOLVO
0
6
0
1
2
150
63
0
2
224
3
42
26
16
300
852
131
1
7
1378
Skupaj
 Majda Bitenc Menart, direktor:
»Letos bomo dvignili nivo naših
storitev in tudi prodaje.«
pregled trga nad 3,5 tone
18
// Transport // januar – februar 2015.
MAN – MAN Truck & Bus Slovenija
saj je skoraj pol vozil v razredu z značko
Iveco. Natančneje 49 jih je bilo, sledita
pa mu še MAN s 34 in Mercedes z 22
registracijami. Drugi igrajo obrobno
vlogo, saj sta po 4 vozila registrirala še
Renault Trucks in DAF, drugi pa nič.
V podjetju MAN Truck & Bus Slovenija smo s poslovanjem v letu 2014 zadovoljni. Uspelo
nam je povečati tako prodajo tovornih vozil kakor tudi prodajo avtobusov in storitev. Doseženi 20-odstotni tržni delež na področju tovornih vozil nad 6 t utrjuje naše mesto na trgu.
Največjo rast beležimo na področju prodaje avtobusov, kjer smo leto zaključili kot vodilni
na trgu, s 33-odstotnim tržnim deležem. V
primerjavi z letom 2013 se je tržni delež  Martin Strier, direktor MAN
Truck & Bus Slovenija: »V podjetju
povečal za zavidljivih 14 %. Verjamemo, da MAN Truck & Bus Slovenija rasti
so rezultati odsev kakovosti naših vozil in slovenskega trga gospodarskih vozil
storitev, kar ne nazadnje potrjuje Poročilo v letu 2015 ne pričakujemo«.
o gospodarskih vozilih TÜV, ki že tretje leto
zapored ugotavlja, da so MAN-ova vozila
najbolj zanesljiva. In ne nazadnje osvojeni
naziv „Bus of the Year 2015“, ki ga je prejel
zgibni avtobus s pogonom na plin – MAN
Lion’s City GL CNG. Ponosni smo na številne zmage, ki so hkrati potrditev za naše delo in motivacija za v prihodnje. Večja
gospodarnost voznih parkov naših strank,
dodatna utrditev uspešnega položaja na
slovenskem trgu ter krepitev kakovosti in
konkurenčnosti naših celovitih transportnih
rešitev so naši cilji za naprej.
Statistika // prve registracije V 2014
Prve registracije nad 16 ton - primerjava 2013-2014
Mercedes-Benz
Scania
2013
2014
Volvo
DAF
Iveco
Tudi tu ni videti izboljšave oziroma ve­
čjih prodajnih številk v prihodnje, saj
pri nas tudi dostavo vršimo z velikimi
»šleperji«.
MAN
Renault Trucks
Tu smo lani registrirali kar 1378
vozil, kar je 28 % več kot leto po­
prej. Če smo še na začetku leta
mislili, da se bodo naši prevozniki
ustrašili in ne bodo začeli z mno­
žičnim nakupom vozil z Euro 6
motorji, je bil strah povsem neu­
pravičen. Skozi različne olajšave
in subvencije se da razliko v ceni
nekoliko kompenzirati, dejstvo pa
ostaja, da drugega kot Euro 6 na
našem trgu ne moreš več kupiti (če
govorimo o novih vozilih).
S skoraj 28-odstotnim tržnim dele­
žem je zopet na prvem mestu Mer­
cedes, ki je lani uspel registrirati v
Tržni delež po znamkah nad 16 ton
Iveco – Rufus, d. o. o.
Z lanskim letom lahko rečemo, da smo zadovoljni, saj smo v prav vseh segmentih,
ki jih pokrivamo, povečali tako prodajo kot
tudi okrepili tržne deleže. Mnenja smo, da
v letu 2015 ne bi smelo priti do kakih večjih odstopanj in smatramo, da se je trg
gospodarskih vozil stabiliziral.
Iveco predstavniška pisarna
20
Težek razred
Razred nad 16 ton je že od nekdaj
najbolj priljubljen razred pri nas.
// Transport // januar – februar 2015.
tem razredu 382 vozil. Očitno je, da
je prenova actrosa zaživela v polnem
sijaju in se kupcem vozilo dopade ta­
ko v oblikovnem kot tudi tehničnem
pogledu. Drugo mesto si je nazaj pri­
boril še en nemški proizvajalec to­
vornjakov – bavarski MAN. Slednji je
uspel registrirati 260 vozil, Volva, ki
je bil še lani na drugem mestu, pa je
prehitela še Scania. Slednji je uspe­
lo registrirati 247 vozil, medtem ko
Volvu 224 vozil. Velik skok sta za­
beležila tudi Renault Trucks, ki je
prodajo povečal za enkrat, saj je 101
vozilo prejelo nove tablice, in Iveco,
ki je po letih tavanja in iskanja pra­
vega uvoznika ter prodajalca le-tega
našel v podjetju Benussi in prodajo z
28 vozil v letu 2013 dvignil za trikrat
na 90 vozil v lanskem letu. S 74 regi­
striranimi vozili dobrih 5 odstotkov
tržnega deleža drži še DAF. Še vedno
pa imamo Slovenci radi velike tovor­
njake z močnimi motorji. Kar 62 %
vseh vozil je bilo prodanih v razredu
motornih moči od 450 do 500 KM.
Scania Slovenija, d. o. o.
Scania je v letu 2014 predstavila drugo generacijo motorjev Euro 6 z dokazano
najnižjo porabo goriva do zdaj, kar naše stranke zelo cenijo. Z doseženim rezultatom v letu 2014 smo zadovoljni, povečali smo prodajo in pa tudi svoj tržni delež.
V letu 2015 pričakujemo podoben oziroma malo večji obseg prodaje.
 Harald Woitke, direktor Scania Slovenija, d. o. o.: »Imamo že drugo generacijo
Euro 6 motorjev, tudi v V8 konfiguraciji.«
Statistika // prve registracije V 2014
Volvo Trucks – volvo
V Sloveniji se je v prejšnjem letu prodaja gospodarskih vozil bistveno
izboljšala. Zaradi rasti
tržišča je prišlo tudi do
določenih sprememb v
razmerju moči. Volvo
Trucks bi lahko ta zagon
še boljše izkoristil, a načeloma nismo nezadovoljni z doseženimi rezultati
v letu 2014. Še posebej,
če se osredotočimo na
naše motorje Euro 6, ki
 Tomislav Orehovec, direktor prodaje:
predstavljajo vse tisto, »Ponos­ni smo, da so tovornjaki Volvo ekonomičkar odlikuje Volvo: kako- ni, ter da uvajajo številne inovativne sisteme,
vost, ekonomičnost in kot je na primer dinamično upravljanje.«
skrb za okolje.
Veseli smo, ker so naši kupci v letu
2014 prepoznali kakovost in ekonomičnost naših motorjev Euro 6, in
smo zato z novim optimizmom pozdravili leto 2015, v katerem pričakujemo predvsem nov zagon, ki nas
bo vrnil med vodilne udeležence na
tržišču.
Volvo Trucks je še vedno na vodilnem
mestu na področju inovativnih tehnologij, ki lahko našim kupcem omogoči
številne prihranke pri poslovanju. Vsi
vemo, kako pomembno je zmanjševanje teh stroškov v svetu prevozništva.
22
// Transport // januar – februar 2015.
47 ponosnih lastnikov je prevzelo
Scanio z V8 motorjem, Volvo pa je
registriral enega junaka s 650-konj­
skim in enega s 750-konjskim mo­
torjem.
Tudi letos smo za komentar poprosili
uvoznike, ki so vsi po vrsti s prete­
klim letom zadovoljni, napovedi za
naprej pa se razlikujejo. Eni so opti­
misti in računajo na ponovno rast,
drugi pa bi bili že zadovoljni, če bi
trg ostal na sedanjem nivoju. Tudi mi
težko napovemo, kaj se bo zgodilo v
letošnjem letu. Večjih novosti ne pri­
čakujemo, saj so bile le-te obsežne v
preteklih letih. Še največ se govori o
prihodu nove kabine pri Scanii, kjer
ne zanikajo, da pospešeno delajo na
novem projektu, a nočejo objaviti,
kdaj naj bi projekt tudi dejansko za­
živel. Čakamo pa tudi na novo kabino
pri MAN-u. Lastnik tako Scanie kot
tudi MAN-a je že nekaj časa Volkswa­
gen, tako da bomo to vprašanje na­
slovili v Wolfsburg.
Pojasnilo k objavljenim podatkom
Kot vir in osnova objavljenim podatkom služijo podatki iz baze Ministrstva za notranje
zadeve Republike Slovenije o prvič registriranih vozilih v Sloveniji in podatki uvoznikov.
Podatki ne vključujejo začasno registriranih vozil v Sloveniji, niti enodnevnih registracij. Strinjamo se, da pregled najbrž ni
idealen in dopuščamo rahla odstopanja, je
pa zelo dober približek dejanskemu stanju
na trgu tovornih vozil v Sloveniji.
eTransport.si
NOVA SPLETNA STRAN
Prilagojena tudi za
mobilne uporabnike.
Prvič registrirana rabljena tovorna vozila
Znamka
1. MERCEDES
2. MAN
3. IVECO
3. RENAULT
4. VOLVO
5. SCANIA
6. DAF
OSTALI
Skupaj
Od 6 do
16 ton
89
53
55
11
3
0
3
2
216
Nad 16
ton
574
375
180
77
63
57
63
0
1389
Skupaj
Delež %
663
428
235
88
66
57
66
2
1605
41.3
26.7
14.7
5.5
4.1
3.5
4.1
0.1
100
Renault Trucks – Volvo
Leto 2014 je bilo za Renault Trucks zelo zanimivo. Po vsej Sloveniji smo predstavljali novo paleto, ki jo je Renault Trucks v distribuciji še razširil in posodobil. Renault Trucks je eden izmed
največjih proizvajalcev gospodarskih vozil na svetu, proizvajalec
s tradicijo, ki je na trgu vse od leta 1894. Tako smo lani praznovali 120. jubilej ter ponosno prevzeli dve priznanji za serijo T, to
sta tovornjak leta v Sloveniji 2014 in mednarodni tovornjak leta
2015. Zagotovo nam bosta ti dve priznanji pripomogli k boljšim
prodajnim rezultatom, saj slovi Renault Trucks po kvalitetnih, robustnih in gospodarnih vozilih.
V preteklem letu smo želeli okrepiti našo prisotnost na trgu in
povečati tržni delež. Ocenjujemo, da smo leto 2014 zaključili
uspešno, saj smo število registriranih vozil glede na 2013 skoraj
podvojili.
V letu 2015 želimo naše proizvode še bolj približati kupcem in
tako povečati tržni delež.
 Silvo Kastrevec, direktor
Pred nami je leto, v kateprodaje: »Serija T je osvorem se bo Renault Trucks
jila naslov tovornjak leta v
Sloveniji 2014 in mednarodni
še naprej dokazoval na potovornjak leta 2015.«
dročju optimalne porabe
goriva in kvalitetne servisne mreže. Za stranke pa
bomo vsekakor tudi to leto
pripravili zanimive prodajne in poprodajne akcije.
Zanašam se na sposobnost
... s Kögel Cargo:
 Optimalna st abilnost nadgradnje
v skladu z DIN EN 12642 Code XL
 Hitrejši proces nakladanja
 Odlično varovanje tovora
Izkušnje s tovornimi vozili od leta 1934
www.koegel.com
Vaš Kögel partner v Sloveniji
Petrans d.o.o.
Leskoškova cesta 12
1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: 01 587 30 97
www.petrans.si
gsm: 051 608 744
email: [email protected]
Statistika // prve registracije V 2014
Lahki program
Med lahkimi dostavniki s skupno težo do 3,5 tone že nekaj let
kraljuje Peugeot, ki je kljub rahlemu padcu tržnega deleža vseeno
zadržal vodilni položaj, saj je na trg poslal 1512 vozil. Z manjšim
zaostankom mu sledi Volkswagen s 1307 registracijami, še 20
manj pa jih je zbral Renault. Te tri znamke predstavljajo skoraj
60 % celotne prodaje, saj je Citroën na 4. mestu registriral kar
750 vozil manj kot bratranec Peugeot. Sledijo še Fiat, Ford in
Opel, na osmem mestu pa najdemo romunsko Dacio, ki je glede
na leto 2013 lani naredila največji skok. Deseterico zaključujeta
še Mercedes in Iveco.
Zadnji dve leti sta bili polni novosti v tem segmentu. Na trgu so
sedaj povsem nova vozila pri Oplu in Renaultu, pri Citroënu, Peu­
geotu in Fiatu, pri Fordu ter pri Mercedesu. Letos pa bo svoj delež
zagotovo okrepil Volkswagen, saj že marca prihaja nov caddy, še
pred poletjem pa povsem nov transporter T6. Osvežitve bosta
deležna tudi partner in berlingo, Renault pa se že nekaj časa pri­
pravlja, da v Slovenijo pripelje svoj električni program, v katerem
vidno vlogo igra kangoo z.e.
Lahka gospodarska vozila do 3,5 tone
2013
TD
2014
TD
Razlika
2013 in
2014
1. PEUGEOT
1820
27.06%
1512
21.67%
-308
2. VOLKSWAGEN
1159
17.23%
1307
18.73%
148
3. RENAULT
1343
19.96%
1287
18.44%
-56
4. CITROEN
688
10.23%
760
10.89%
72
5. FIAT
615
9.14%
581
8.33%
-34
6. FORD
358
5.32%
431
6.18%
73
7. OPEL
259
3.85%
347
4.97%
88
8. DACIA
74
1.10%
241
3.45%
167
151
2.24%
147
2.11%
-4
Znamka
9. MERCEDESBENZ
10. IVECO
77
1.14%
140
2.01%
63
11. OTHER
70
1.04%
84
1.20%
14
12. SKODA
38
-
56
-
18
13. TOYOTA
36
-
40
-
4
13
14. MITSUBISHI
9
-
22
-
11
-
10
-
16. RENAULT
TRUCKS
8
-
4
-
-4
17. GIOTTI
VICTORIA
0
-
2
-
2
18. HYUNDAI
4
-
2
-
-2
19. LAND ROVER
0
-
2
-
2
1
-
1
-
15. NISSAN
20. BMW
6727
24
6978
// Transport // januar – februar 2015.
0
251
Peugeot-Citroën
V letu 2014 beležimo rast trga lahkih gospodarskih vozil za 3,73 %
glede na leto 2013. Peugeot je zasedel prvo mesto z 21,67-odstotnim
tržnim deležem, Citroën pa četrto z
10,89-odstotnim tržnim deležem. To
je več, kot smo pričakovali.
Rezultat je posledica dobrega dela
znamk, dobre in celovite ponudbe
(posebej organizirana storitev prodaje in vzdrževanja vozil za podjetja  Jožko Tomšič, geneoziroma poslovne stranke). Slednjega ralni direktor Peugeot
razširjamo v letošnjem letu na vse Slovenija, d. o. o. in Cikoncesije pri obeh blagovnih znam- troën Slovenija, d. o. o.
kah. Po vzoru zelo uspešnih programov lojalnosti Moj Peugeot in
My Citroën Plus za fizične osebe program letos širimo še na Moj
Peugeot in My Citroën Plus za podjetja.
Letos pričakujemo stabilen trg in stabilno uspešnost na delu trga,
ki ne pripada tako imenovanim enodnevnim registracijam (po nekaterih informacijah kar do 50 %).
Renault
Skupni trg lahkih gospodarskih
vozil na slovenskem trgu je bil v
minulem letu v rahlem porastu.
Razmere v gospodarstvu resda
še vedno niso najbolj ugodne,
vendar pa imamo na drugi
strani kljub vsemu še mnogo
uspešnih podjetij, ki za zagotovitev in širitev svojih poslovnih
procesov redno obnavljajo svoj
vozni park.
Renault je v lanskem letu na
slovenskem trgu s svojimi
modeli zadržal tržne položaje,
prepričani pa smo, da bomo z
dobro komercialno strategijo in  Marjan Murn, direktor
Direkcije prodajne mreže
že predstavljenimi argumenti,
predvsem v obliki povsem novega trafica in prenovljenega masterja, tudi v letu 2015 svoj položaj na trgu še dodatno okrepili.
Bistvenih sprememb na sami velikosti skupnega trga lahkih gospodarskih vozil pa v letošnjem letu napram letu 2014 ne pričakujemo.
Vsekakor pa bo velika novost v letošnjem letu prihod električnega
kangooja na slovenski trg, s čimer se začenja »elektrifikacija« lahkih gospodarskih vozil.
3
%
Prihranite tri odstotke
goriva z našimi zadnjimi
izboljšavami.
Posodobljen Scania Eco-roll
Nova Scania 450 Euro 6 SCR
Novo olje, ki varčuje z
gorivom
Prostovrteči retarder
Gremo naprej.
DODATNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU UČINKOVITOSTI GORIVA.
Za nas ne obstajajo premajhni deli. Vsak del ima svoj pomen. Zato vedno
izboljšujemo vse, kar delamo. To je tisto, kar nas žene naprej.
Po predstavitvi serije Scania Streamline smo nadaljevali z izboljšavami in
razvojem naših tovornjakov. Zadnji rezultat razvoja je serija posodobitev, ki
zmanjšajo porabo goriva za tri odstotke.
Izjemen izkoristek goriva potrjujejo dejstva. Spremljajte
zmogljivost naših motorjev na področju porabe goriva na
www.scania.com/moveforward.
Scania. Vedno s pogledom naprej.
www.scania.si
Statistika
Prometna varnost
Za konec pa še prometna statistika, ki nam jo je posredovala generalna policijska
uprava. Povprašali smo jih, v koliko nesrečah so bila udeležena tovorna vozila in koliko
prekrškov so storili vozniki z njimi.
Pripravil: Drago Menegalija, Predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje
kriminalitete, Generalna policijska uprava
Vozniki tovornih vozil so bili v letu
2014 udeleženi v 2161 prometnih ne­
srečah (od skupno 17.899), in sicer v 20
prometnih nesrečah s smrtnim izidom
(od tega 5 na avtocestah, 4 na glavnih
cestah, 5 na regionalnih cestah in 6 v
Uravnotežen pregled
Na vseh cestah, razen na avtocestah,
prevladujejo slovenski prevozniki, zato
ocenjujemo, da je razmerje med ugotovljenimi kršitvami domačih in tujih prevoznikov ustrezno. Na podlagi predstavljeni
podatkov hkrati lahko ocenimo, da policisti nadzor opravljajo na vseh področjih,
kjer imajo za to zakonske možnosti.
26
naselju). V 457 prometnih nesrečah so
se udeleženci poškodovali (največ na ce­
stah v naselju 206) in v 1684 prometnih
nesrečah z materialno škodo.
Za primerjavo navajamo še leto 2013, ko
so bili vozniki tovornih vozil udeleženi v
2262 prometnih nesrečah, in sicer v 16
nesrečah s smrtnim izidom (6 na avtoce­
stah, 6 na glavnih cestah, 3 v naselju in
1 na lokalni cesti). V 439 nesrečah s te­
lesnimi poškodbami in 1807 prometnih
nesrečah z materialno škodo.
Ugotavljanje kršitev
Policija je v letu 2014 (podatki še niso
dokončni) obravnavala 37.956 kršitev (v
letu 2013 34.114 kršitev), ki so jih storili
vozniki tovornih vozil oziroma pravne in
odgovorne osebe ter samostojni podje­
// Transport // januar – februar 2015.
tniki, ki se ukvarjajo s prevozi v cestnem
prometu.
Policija je obravnavala 19.097 kršitev
(51 %), ki se nanašajo na slovenske pre­
voznike in 18.859 kršitev (49 %), ki se
nanašajo na tuje prevoznike. Podobno
razmerje smo beležili tudi v letu 2013.
V spodnjih dveh tabelah je razvidno
število kršitev domačih in tujih prevo­
znikov glede na posamezne subjekte,
dodatno pa smo izpostavili še kršitve,
vezane na socialno zakonodajo (Zakon o
delovnem času in obveznih počitkih mo­
bilnih delavcev – ZDCOPMD). Iz pregle­
da je hkrati razvidno, da je nadzor med
domačimi in tujimi prevozniki uravnote­
žen, hkrati pa se v primerljivem deležu
izvedejo tudi postopki zoper pravne in
odgovorne osebe.
Policisti so ugotovili največ kršitev
Zakona o pravilih cestnega prometa
(24.660), in sicer 14.184 pri slovenskih
prevoznikih in 10.476 pri tujih prevoz­
nikih.
Sledijo Zakon o cestah (7236 kršitev
oziroma 2426 pri slovenskih in 4810
pri tujih prevoznikih), ZDCOPMD
(3203 kršitev oziroma 1042 pri sloven­
skih in 2161 pri tujih prevoznikih) in
Zakon o motornih vozilih (2292 kršitev
oziroma 1103 pri slovenskih in 1189
pri tujih prevoznikih). Manjše število
kršitev so policisti ugotovili še s podro­
čij Zakona o obveznih zavarovanjih v
prometu, Zakona o prevozu nevarnega
blaga in Zakona o prevozih v cestnem
prometu. Predstavljeni podatki se na­
našajo na cestna preverjanja, ki so bila
izvedena na celotnem cestnem omrežju
v RS (na vseh vrstah cest).
Nadzor prometa na
avtocestah
Po podatkih DARS-a (podatki se nana­
šajo na štetje, ki je bilo izvedeno v letu
2013) je delež tujih vozil (v cestnin­
skih razredih R3 in R4) na avtocestah
73,5-odstoten in delež slovenskih vozil
26,5 %.
V spodnji tabeli so prikazani izvedeni
ukrepi, ki se nanašajo le na avtoceste. Po­
licija je na avtocestah obravnavala 14.326
kršitev, veliko večino oziroma 79 odstot­
kov ugotovljenih kršitev pa so policisti
ugotovili pri tujih prevoznikih. Poleg kr­
šitev prometnih pravil (ZPrCP) izstopajo
predvsem kršitve Zakona o cestah (preo­
bremenitve vozil) in kršitve ZDCOPMD
(kršitve socialne zakonodaje).
DOMAČI PREVOZNIKI
ZDCOPMD
OSTALI PREDPISI
SKUPAJ
VOZNIKI TOVORNIH VOZIL
695
16.173
16.868
PRAVNE OSEBE
195
1011
1206
ODGOVORNE OSEBE
31
369
400
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
121
502
623
19.097
TUJI PREVOZNIKI
ZDCOPMD
OSTALI PREDPISI
SKUPAJ
VOZNIKI TOVORNIH VOZIL
1.418
14.917
16.335
PRAVNE OSEBE
707
1604
2311
ODGOVORNE OSEBE
22
113
135
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
14
64
78
18.859
UGOTOVLJENE KRŠITVE NA AVTOCESTAH
SKUPAJ
SLO
TUJCI
SLO
TUJCI
Zces-1 (Zakon o cestah)
4470
635
3835
14 %
86 %
ZDCOPMD
2352
521
1831
22 %
78 %
ZJC
(Zakon o javnih cestah)
49
10
39
20 %
80 %
ZMV
(Zakon o motornih vozilih)
658
171
487
26 %
74 %
ZOZP (Zakon o obveznih
zavarovanjih v prometu)
5
4
1
80 %
20 %
ZPrCP (Zakon o pravilih
cestnega prometa)
6696
1659
5037
25 %
75 %
ZPCP (Zakon o prevozih v
cestnem prometu)
24
13
11
54 %
45 %
ZPNB (Zakon o prevozu
nevarnega blaga)
37
17
20
46 %
54 %
ZVoz (Zakon o voznikih)
35
15
20
43 %
57 %
Transport // januar – februar 2015. //
27
Tehnika // Renault trucks optifuel lab 2
Izvrstna
energijska bilanca
Renault Trucks je pionir na področju zmanjševanja porabe goriva. Z novim projektom
nadaljuje svoje raziskave za čim bolj učinkovito izrabo goriva pri vozilih s priklopnikom.
Z laboratorijskim vozilom Optifuel Lab 2 ponuja koncentrat vrste tehnologij, ki na
različne načine vodijo k zmanjševanju porabe goriva in pomenijo odskočno desko za
vgradnjo v serijsko izdelana vozila prihodnosti.
Besedilo: Andrej Godeša / Fotografije: Renault Trucks
Nižanje porabe goriva je bila
osrednja točka razvoja Renault
Trucks T, z jasnim ciljem, da bi po­
stal profitni center podjetja. Da­
nes Renault Trucks gradi priho­
dnost in nadaljuje razvoj z enakim
tempom. Te raziskave izvajajo v
laboratorijskem vozilu Optifuel
Lab 2, ki je nadaljevanje projekta
Optifuel Lab. Tega so začeli na
28
 Premični
strešni spojler
se med mirovanjem odpre, da
vozniško kabino
zaščiti pred soncem, pri hitrosti
nad 50 km/h
pa avtomatično
sklopi.
// Transport // januar – februar 2015.
Dva vira električne energije
Sončne celice, vgrajene na prikolici Optifuel Lab 2, so bile načrtovane posebej za ta projekt. Izpolnjevati morajo posebne pogoje. Claude Covo je pojasnil: »Sončne celice se morajo prilegati na obliko priklopnika, da ne bi vplivale
na aerodinamiko vozila.« Sončne celice, razvite za projekt Optifuel Lab 2, so
lahke, upogljive in izdelane iz 48 modulov, ki pokrivajo površino 40 kvadratnih
metrov. Njihov izkoristek je za 30 % višji kot pri standardnih celicah.
Kljub stalnemu napredku pri dizelskih motorjih del uporabljene energije izgubimo v obliki toplote, zato je Renault Trucks razvil napravo za vračanje
energije toplote v izpušnem sistemu. Ideja je preprosta: toploto izpušnih
plinov spremenimo v električno energijo. Kot pravi Claude Covo: »S tehničnega vidika deluje sistem na principu Rankine ciklusa. Toplotni izmenjevalec
zajame odvečno toploto v izpuhu. Vbrizgana tekočina se zaradi vpliva toplote
upari. Ta para poganja električni generator.« S tem je vozilo dobilo nov vir
električne energije, ki razbremeni običajni alternator.
 Renault
Trucks je pionir
na področju
zmanjševanja
porabe goriva.
v okviru Optifuel Lab 2. Claude
Clovo je povedal: »Za tem pro­
jektom stoji ideja, kako z mo­
torjem na notranje izgorevanje
porabiti kar najmanj energije.
Dodatne naprave, kot so klima,
vodna črpalka, črpalka goriva in
hidravlična črpalka volana, zdaj
napaja elektrika. Ko smo priklo­
pili še sončne celice, smo v nji­
hovo napajanje vključili nov vir
električne energije. Dodaten vir
napajanja je tudi sistem na pod­
lagi Rankine ciklusa za zajema­
nje in ponovno uporabo energije
iz izpuha. Če voznik ali vozilo
potrebuje energijo, računalnik
preračuna predvideno porabo in
najde najbolj učinkovit oziroma
najbolj dostopen vir energije (so­
larne celice, Rankine itd.) in po­
razdeli energijo v realnem času.
Optifuel Lab 2 temelji na princi­
pu ponudbe in povpraševanja. Če
se potreba po energiji poveča in
če je ta cenejša, toliko bolj sistem
izkorišča prav ta vir.«
S prioriteto koriščenja »brezplač­
nih« virov energije, med njimi
solarnih celic in toplote iz izpu­
šnega sistema, je uporaba gene­
ratorja, priključenega na motor z
podlagi Vozila Renault Truck T že
leta 2009. Podobno kot je prvi del
projekta pripomogel k razvoju vo­
zil, ki ustrezajo pogojem EURO 6,
bo drugi del projekta pomagal pri
razvoju komponent, ki jih bodo
vgrajevali v prihodnje generacije
vozil. Pri projektu Optifuel Lab 2
so uporabili 20 tehnologij, od ka­
terih so štiri usmerjene neposre­
dno v nižanje porabe: upravljanje
z energijo, aerodinamika, kotalni
upor in voznikovi elektronski po­
močniki. Vodja projekta Claude
Clovo je predstavil najpomemb­
nejše tehnologije, ki jih razvijajo v
okviru laboratorija.
Optimiziranje energije
Optimalna izraba različnih virov
energije je osrednja točka razi­
skovalnih dejavnosti, izvedenih
Transport // januar – februar 2015. //
29
Tehnika // Renault trucks optifuel lab 2
Zmanjšanje kotalnega upora
Povsem v smislu aerodinamike je bil popolnoma na novo zamišljen tudi kotalni upor vozila. Pri tem so uporabili samosvojo rešitev z uporabo nivoja
olja v zadnji osi, ki se ves čas prilagaja glede na potrebo po mazanju in
hlajenju. Če je vozilo močno obremenjeno in potrebuje visok navor, sistem
poveča količino olja v pogonski osi. Pri stabilni hitrosti se potreba po mazanju in hlajenju pogonske osi zmanjša, zato se zmanjša tudi količina olja
v obtoku. Posoda z oljem je integrirana v ohišje osi. Na ta način sistem
zmanjša energijske izgube, povezane z mazanjem.
Optifuel Lab 2 je opremljen tudi s posebej razvitimi prototipnimi gumami
proizvajalca Michelin. Optimizirane so za kar najnižji kotalni upor in dodajo
pomemben prispevek k nižanju porabe goriva.
notranjim izgorevanjem omejena
in s tem reducirana tudi poraba
goriva.
Vzporedno z naprednim upra­
vljanjem virov energije je Re­
nault Trucks namensko omejil
tudi potrebe po energiji v voz­
niški kabini. Posebno pozornost
so namenili toplotni izolaciji
kabine. Steklene površine so
izdelali iz posebnega izolirnega
stekla. Na vrh kabine so pritrdili
premičen usmerjevalnik zraka.
Med mirovanjem je »spojler« to­
liko dvignjen, da kabino varuje
pred soncem. Odvečno toploto
odvaja iz kabine poseben odvod,
ki ga prav tako napaja sonce. Ko
vozilo spelje, se »spojler« spet
zloži tako, da izboljša aerodina­
miko.
Renault Trucks je za prezrače­
vanje vozniške kabine vgradil
klimatsko napravo, ki jo poganja
izključno elektrika iz sončnih ce­
lic. Sistem deluje tudi med miro­
vanjem vozila in ob izključenem
motorju.
Efekt vodne kaplje
»Razvoj aerodinamike Optifuel
Lab 2 je zajel celotno vozilo, torej
tako vlečno vozilo kot tudi priklo­
pnik,« je pojasnil Claude Covo. »Z
ustvarjanjem perfektne harmo­
nije med obema deloma vozila
smo dosegli efekt vodne kapljice
in s tem zmanjšali zračni upor ter
posredno tudi porabo.« Premični
strešni »spojler«, ki se med miro­
vanjem odpre, da vozniško kabi­
no zaščiti pred soncem, se pri hi­
trosti nad 50 km/h avtomatično
sklopi. Tako nastane perfektno
nadaljevanje kabine v prikoli­
co. Še močnejši kapljični efekt
ustvarjajo obokana oblika strehe,
70 centimetrov široki stranski
usmerjevalniki zračnega toka v
zadnjem delu vozila in stranske
obloge prikolice. Poleg tega so
stranska vzvratna ogledala nado­
 Stranska
vzvratna ogledala so nadomeščena s kamerami, ki ne motijo
zračnega toka.
Podpora vozniku
 Sončne celice, vgrajene na
prikolici Optifuel
Lab 2.
30
// Transport // januar – februar 2015.
meščena s kamerami, ki ne moti­
jo zračnega toka.
Optifuel Lab 2 ima vgrajen tudi
premični »spojler« pod prednjo
rešetko hladilnika. V iztegnje­
nem stanju izboljša zračni tok
pod vozilom in zmanjša trenje
pod šasijo. Pri hitrosti pod 50
km/h se ta usmerjevalnik zraka
avtomatično zloži, da se ne bi
poškodoval ob stiku z neravno
cesto ali hitrostnimi ovirami.
Na koncu vprašanje nižanja po­
rabe goriva vedno obstane pri
obnašanju voznika med vožnjo.
Ustrezen način vožnje lahko
zmanjša porabo v stotih kilome­
trih za več kot 3 litre. To so pri
načrtovanju ustreznih elektron­
skih pomočnikov upoštevali tudi
razvojni inženirji. Optifuel Lab
2 je opremljen s prilagodljivim
omejevalnikom hitrosti.
Omejevalnik hitrosti je opre­
mljen z vgrajenim GPS siste­
mom, ki neprestano preračunava
in skuša vnaprej predvideti op­
timalno hitrost glede na položaj
tovornjaka in profil ceste. Claude
Covo je dodal še: »Če sistem za­
zna približevanje vožnje v klanec
ali spuščanje v dolino, lahko, ne
glede na to, kako vozi šofer, sa­
mostojno spreminja hitrost za 2
do 3 km/h. In to kontinuirano.«
Prav tako se prilagaja pedal za
plin. Pedal postane trši ali meh­
kejši glede na to, ali mora voznik
pospešiti ali upočasniti vožnjo.
Če sistem na primer predvidi
krožni promet ali konec vožnje
navkreber, potem pedal otrdi
in prisili voznika, da zmanjša
pritisk na pedal. Ko je sistem
aktiviran, dobi voznik opozorilo
o nameravani akciji (krožni pro­
met, vožnja navkreber, navzdol,
cestninska postaja itd.) s sve­
 Rezultati
premičnega laboratorija bodo
znani v prvem
četrtletju leta
2015.
Aerodinamični
difuzor na zadku
prikolice izboljša
kroženje zraka.
tlobnim simbolom na armaturni
plošči. S takšnimi pripomočki
voznik svoj način vožnje vedno
ustrezno prilagodi situaciji, kar
mu pomaga izboljšati tudi pora­
bo goriva.
Testno vozilo Optifuel Lab 2
trenutno vozi po evropskih ce­
stah. Rezultati premičnega la­
boratorija bodo znani v prvem
četrtletju leta 2015. Želja, ki jo
jasno izraža Renault Trucks, pa
ostaja ves čas enaka: proizvaja­
lec želi svojim kupcem ponuditi
vozilo, ki bo vedno bolj varčno
pri porabi.
Kot uradni in pooblaščeni zastop­
nik nakladalnih ploščadi BÄR, vam
nudimo prodajo, servis in dobavo
rezervnih delov.
Test // MERCEDES-BENZ VITO 111 CDI
Obrtnik
v svečani obleki
Besedilo in fotografije: Borut Štajnaher
Mercedes v razredu lahkih gospodarskih vozil že leta igra vidno vlogo. Vito je
star znanec, njegova zgodba pa se je začela leta 1987 z modelom B100. Deset
let pozneje se je na trgu pojavil prvi vito, leta 2003 druga generacija, tokrat pa
smo lahko preizkusili tretjo generacijo, ki je radikalno spremenjena, izboljšana in
tehnološko dovršena.
32
// Transport // januar – februar 2015.
Inteligentni sistem luči
Med varnostne sisteme sodi tudi inteligentni sistem luči LED, ki prilagaja osvetlitev svetlobnim,
cestnim in vremenskim razmeram. Tudi zadnje luči so narejene s pomočjo LED diod, ki zagotavljajo
boljšo vidljivost v različnih vremenskih pogojih.
Višina
1,25 m
Širina 1,2 m

Izza potniškega prostora se
nahaja, z mrežo
ločen tovorni
del.
Dolžina
1,2 m
Vito je vozilo za vse namene, od
obrti do družinskih potreb, zvečer
pa se z njim lahko odpeljete tudi
na ples ali v gledališče. Lahko je
delavec ali gospod v svečani oble­
ki. Da bi to dosegli, ni bil dovolj
le redizajn, temveč je vito sedaj
povsem nov avtomobil, z resnimi
konstrukcijskimi spremembami.
Če začnemo z izgledom, mislim
da se strinjamo, da je vozilo oče­
su prijetno, pa čeprav nastopa v
razredu, kjer lepota ni najvažnejši
adut. Vsekakor je najbolj vpadljiv
sprednji del z moderno oblikova­
nimi lučmi in masko, ki ob bolj­
 Štirje okrogli
merilniki in prikazovalnik v sredini, ki ponuja
številne dodatne
informacije.
Ročni menjalnik
in velik odlagalni prostor pod
njim.
Transport // januar – februar 2015. //
33
Test // MERCEDES-BENZ VITO 111 CDI
Učinkovit motor
84 kW je dovolj za solidna pospeševanja in končno hitrost okoli 150 km/h.
Motor z inovativnimi tehnologijami Blue EFFICIENCY dosega nizke vrednosti
izpustov in nizko porabo. Vito je sedaj tudi bolj prijazen do uporabnika, saj
ima motor predpisan servisni interval na vsakih 40.000 prevoženih kilometrov ali na vsaki dve leti.
 Na zadku so
enojna dvižna
vrata, luči pa se
ne zajedajo več v
sam stebriček.
šem pogledu spominja na tisto pri
actrosu.
Ob vstopu v vozilo najprej občuti­
mo visoko stopnjo končne obdela­
ve in zavidljivo ergonomijo. Vozni­
kov položaj je veliko bolj naraven,
čeprav se sedi še vedno dokaj viso­
ko. Plošča z merilniki je moderno
oblikovana z dvema velikima in
dvema majhnima okroglima me­
rilnikoma, med njimi pa je displej.
Velika površina armaturne plošče
ponuja številne predale in pregra­
de, ki so zelo uporabni, še posebej,
ko morate nekam odložiti potne
naloge, dobavnice, telefon, raču­
nalnik … Na voljo so tudi odlaga­
lišča za kozarce, v vrata pa lahko
odložite liter in pol veliko plasten­
ko. Izza sprednjih sedežev so v
drugi vrsti trije posamični sedeži,
ki se lahko nastavljajo tako vzdol­
žno kot tudi po naklonu. Kabina
je od tovornega prostora ločena s
pregradno mrežo. Testno vozilo
je bilo dolgo dobrih 5 metrov in
je imelo 3,2 metra dolgo medosno
razdaljo. To omogoča, da je izza
potniškega dela še 1,2 metra dolg
tovorni del, ki je povsem raven, vi­
34
Osebna izkaznica:
Mercedes-Benz vito 111 CDI
Motor
Prostornina (ccm):
Največja moč (kW/KM):
Največji navor v Nm pri vrt/min:
Mere (d x š x v (mm)):
Medosna razdalja (mm):
Masa/nosilnost (kg):
Menjalnik:
Najvišja hitrost (km/h):
Pospešek 0-100 km/h (s):
Povprečna poraba na 100 km (l):
Emisije CO2 (g/km):
// Transport // januar – februar 2015.
soko dvigajoča se enokrilna zadnja
vrata pa odkrivajo vsega 50 centi­
metrov visok nakladalni rob.
Na cesti se je avtomobil izkazal
za precej živahnega, čeprav števil­
ke v prometni tega ne obljubljajo.
1,6-litrski CDI razvija 84 kW (114
KM). To je dovolj, da boste po avto­
cesti brezskrbno križarili vse tam
do 150 km/h, kljub 2,8 t skupne
teže. Udobni, varčni in ekonomični
vožnji streže tudi ročni 6-stopenj­
ski menjalnik. Dovolj je, da voznik
zavzame vozni pas na avtocesti,
prestavi v šesto prestavo in gleda,
kako za njim izginjajo kilometri.
Voznik tu nima občutka dejanske
velikosti vozila in se počuti kot v
nekoliko večjem osebnem avtomo­
bilu. Nekoliko drugače je v ozkih
mestnih ulicah, a majhen rajdni
krog omogoča veliko okretnost.
Edino, kar sem pogrešal, so bili
senzorji za vzvratno vožnjo, saj se
je na dolžino potrebno navaditi.
Za konec naj omenim še bogato
opremljenost in številne pomoč­
nike za večjo aktivno in pasivno
varnost. Zmogljive kolutne zavore
na vseh kolesih so podprte z ESP
sistemom, posebne omembe pa
sta vredna sistema Attention As­
sist, ki spremlja vaše reakcije med
vožnjo in vas opozarja, da je mor­
da čas za počitek. Še bolj zanimiv
pa je sistem za pomoč pri udarih
bočnega vetra, ki pomaga ohranja­
ti želeno pot.
Mercedes je tako zopet izdelal ra­
znovrstno vozilo, ki bo zadovoljilo
številne uporabnike z različnimi
poklici in hobiji.
Tubodizelski, common-rail, nameščen spredaj, pogon na
sprednja kolesa
1598
84/114
250/1500-2500
5140x1928x1910
3200
1800/1000
6-stopenjski, ročni
165
12,4
6,5
169
eTransport.si
Renault Trucks
Optidriver Xtrem
Vozila iz serije Renault Trucks K so lahko po novem
opremljena tudi z avtomatiziranim ročnim menjalnikom
Optidriver Xtrem. Opremljen s programom za upravljanje prestavnega razmerja, prilagojenim posebej za
zahtevne situacije in veliko vlečno moč, ki omogoča obvladovanje tovora do 120 ton v vseh voznih razmerah,
je Optidriver Xtrem primeren zlasti za vozila, ki jih uporabljajo v rudnikih in kamnolomih, transport težkega
tovora in težka zemeljska dela.
Ta nadvse robustni menjalnik ima vstopno gred s šestimi ozobljenimi sekcijami namesto štirih, ter posebej
dimenzionirane in termično obdelane zobnike, ki so zasnovani za povečanje moči celotnega sklopa. Renault
Trucks svojim kupcem, ki delujejo v težkih razmerah,
tako omogoča, da izkoristijo prednosti avtomatiziranega ročnega menjalnika na področju udobnosti vožnje in
manjše porabe goriva. Optidriver Xtrem izboljšuje tudi
okretnost vozila, s čimer je delo na terenu varnejše.
NOVA SPLETNA STRAN
Prilagojena tudi za
mobilne uporabnike.
Tehnika // VOLVO HIBRIDNA TEHNOLOGIJA
Elektrika in
nafta skupaj
Besedilo in fotografije: Martin Skušek
»Razvita država ni tista, v kateri imajo revni avtomobile, temveč tista, v kateri bogati
uporabljajo javni transport.« Gustavo Petro, župan Bogote
Zeleno ozaveščeni Švedi k
zmanjšanju emisij poskušajo
pripomoči z uvedbo hibridnih
vozil v mestni promet. Pri skoraj
dva tisoč prodanih tovrstnih vo­
zilih so vodilni v tem segmentu
avtobusov. Ne le, da prispeva­
jo k zmanjšanju onesnaženja,
temveč tudi pridno pridobivajo
izkušnje ter izpopolnjujejo svoj
izdelek. Enega takšnih izdelkov
smo lahko preizkusili po uli­
cah Splita – volvo 7900 hybrid.
Avtobus je narejen iz kombina­
cije jekla in aluminija. Tovrstna
kombinacija je ravnotežje med
trdnostjo in težo, odpornostjo
zgradbe avtobusa na korozijo in
ne nazadnje z nizko lastno težo.
Posebnost vozila je tudi ta, da so
36
vrata, prezračevanje, krmiljenje
in zavorni sistem (zračni kom­
presor) sedaj gnani s pomočjo
elektrike. Tovrstno delovanje
teh sistemov pri volvu 7900
hybrid ne zmanjšuje samo po­
rabe, temveč tudi omogoča, da
so ti sistemi ves čas v delova­
nju, tudi ko je motor ugasnjen.
Srce volva 7900 hybrid je seveda
pogonski sklop. Tu gre za kombi­
nacijo dizelskega in električnega
motorja. Običajno v avtobusih
zasledimo 7- ali 9- ali celo večlitr­
ske motorje, v volvu pa najdemo
le 5-litrski motor. Manjši motor,
teža, nižja poraba. Ob dizelskem
motorju pa tu najdemo še sklop­
ko, električni generator motor­
ja (I-SAM), dvanajststopenjski
// Transport // januar – februar 2015.
 Prostorna notranjost, proste pohodne površine,
ergonomični sedeži in velike steklene površine.
Pri delovanju paralelnega
hibrida se njegova moč na
pogonsko os prenaša preko
menjalnika. Pri zaviranju se
funkcija elektromotorja spremeni v
funkcijo generatorja. Tako se potrebna
sila pri zaviranju spreminja v elek­
trično energijo, ki se shranjuje v
baterije (Brake Blending fuction).
Seveda pa ne smem pozabi­
ti novega Volvo I-Start sis­
tema, ki je sestavljen iz dveh
baterijskih sklopov, za kar
ima posledično večjo izkorišče­
menjalnik, elektronske krmilne
enote, energijski pretvornik DC/
DC 600 V/24 V, baterije in pomo­
žnega električnega pogonskega
sistema (glej shemo). Stop & Go
način delovanja pomeni, da je
dizelski agregat izključen, ko je
avtobus na postajališču, čakajoč
na zeleno luč ali pa kako drugače
mirujoč vozilo. Avtobus spelje in
pelje s pomočjo električne ener­
gije do hitrosti 20 kilometrov na
uro. Nato delujeta elektromotor
in dizelski motor skupaj.
 Motorni
sklop kombinira
dizelski in električni motor.
Ekološki hotel
Ni bilo naključje, da je potekala predstavitev hibridnega
avtobusa in nastanitev novinarjev v »zelenem« hotelu. Družinski hotel Split na samem obrobju mesta je edini hotel s
certifikatom energijske učinkovitosti razreda A, kar pomeni
porabo energije 15,68 kWh/m2. Za celotno pripravo 8000
litrov tople uporabljajo sončno energijo. Objekt ima projektirano sončno elektrarno moči 9,9 kW. Zbrana deževnica
se uporablja kot tehnološka voda za zalivanje zelenih površin. Večina razsvetljave je v LED tehnologiji … Lastnik pravi, da je njihov cilj ponuditi gostu uslugo na najvišjem nivoju,
pri tem pa bivati ekološko, ozaveščeno in odgovorno.
Servisne storitve
Pri Volvu ponujajo številne
dodatne sisteme in servisne
storitve – Fleet
Management,
pogodba
o
vzdrževanju
vo­zila (Service Contract)
in pogodba za
rezervne dele
(Parts Supply).
Tudi skrb za baterije lahko prepustite Volvu. S Hybrid Battery Contract
se izognete nepričakovanim stroškom in zmanjšate izpade vozila. Povedano drugače, vi vozite, Volvo pa bo poskrbel za vse drugo.
nost in daljšo življenjsko dobo. En niz je name­
njen le zagonu motorja, drugi niz pa je name­
njen napajanju drugih električnih porabnikov.
39 odstotkov prihranka pri porabi goriva v pri­
merjavi z običajnim avtobusom z emisijskim ra­
zredom Euro 6 je rezultat vseh naštetih dejavni­
kov pri volvu 7900 hybrid. Pomemben podatek
je tudi, da se je tudi izpust CO2 zmanjšal za 39 %.
Prav tako se je za 50 % zmanjšal izpust nevarnih
snovi, kot so NOx in trdni delci. Pri Volvu so na­
redili primerjavo med serijskim in vzporednim hi­
bridom. Pri enakih parametrih je izkoriščenost pri
serijskem hibridu 36-odstotna, pri vzporednem
Transport // januar – februar 2015. //
37
Tehnika // VOLVO HIBRIDNA TEHNOLOGIJA
Da so Švedi verjetno na pravi poti za
ohranitev narave, je dejstvo, da je bil
na lanskem hannovrskem salonu pred­
stavljen naslednik – volvo 7900 electric
hybrid. Toda Švedi v rokavu skrivajo še
eno karto. Karto z oznako popolnoma
električnega avtobusa (full electric), ki
pa bo najverjetneje predstavljen jeseni
v Kortriyku.
 Pri Volvu je na voljo tudi zgibni avtobus volvo 7900 hybrid.
TEHNIČNI PODATKI
Dimenzije in mase
Model
dvoosni
Dolžina (m)
10,6 / 12,0
Širina (m)
pa 42-odstotna. Posledično je poraba
15 % manjša pri vzporednem hibridu.
Pri Volvu je na voljo tudi zgibni avtobus
volvo 7900 hybrid. Le-ta ima v primer­
javi z dvoosno verzijo manjšo porabo
za 15 % goriva in 15 % manj izpusta
CO2 na prepeljanega potnika na vsak
kilometer. Ko pa že omenjamo potni­
ke, je tudi za njih dobro poskrbljeno.
Najprej omenimo zmanjšanje hrupa.
S sistemom Stop & Go se je zmanjša­
la uporaba dizelskega motorja. Tako se
je zreduciral hrup, ki ga povzroča mo­
tor. K dodatnemu zmanjšanju hrupa
prispeva uporaba elektromotorja pri
speljevanju in zaviranju. Troje dvokril­
nih vrat (štiri vrata pri zgibni verziji),
nizko dno vozila in nagib vozila omo­
gočajo velik pretok potnikov. Prostorna
notranjost, proste pohodne površine,
ergonomični sedeži in velike steklene
površine, poleg učinkovitega sistema
prezračevanja, so dejavniki, ki vpliva­
jo na dobro počutje potnika v vozilu.
Tudi na upravljavca tega skupka napre­
dne tehnologije niso pozabili. Na voljo
sta dve armaturni konzoli – EBSF (Vol­
vo) in VDV. Obe sta nastavljivi skupaj z
volanskim obročem. V sredino armatu­
re so nameščeni nujno potrebni števci
in displej. Tako se voznikova pozornost
ohranja in se po nepotrebnem ne od­
vrača od sledenja dogajanja v prometu.
Delovni prostor je narejen okoli vozni­
ka. Na sredini univerzalnega delovnega
prostora je vrtljiv sedež s številnimi na­
stavitvami. Opcijsko je na voljo I-Coa­
ching assists, ki beleži način voznikove
vožnje, z zbranimi podatki pa lahko vo­
znik način svoje vožnje še izboljša.
38
18,0
2,55
Višina (m)
NDM (kg)
zgibni
3,28
19.000
29.000
Prenos moči
Standard emisij
Euro 6
Volvo D5K 240, 4 valji, postavljeni linijsko z
vbrizgom po skupnem vodu
240
918
Volvo I-SAM
Dizelski motor
Največja moč (KM)
Največji navor (Nm)
Elektromotor
Največja izhodna
Moč (kW)
Največji navor (Nm)
Sistem za shranjevanje
energije
Prenos
Prva os
Zadnja os
Vzmetenje
Krmilni
mehanizem
Pnevmatike
Platišča
120
800
150
1200
Litij-ionske baterije
Volvo I-Shift avtomatski sistem prestavljanja
Osi, vzmetenje, krmiljenje
Volvo RFS – nizka toga os
Toga pogonska os z dvojno redukcijo z optimalno razdelitvijo
Elektronsko nadzorovano zračno vzmetenje z nagibno tehniko (kneeling),
na voljo v vseh verzijah
Hidravlično krmiljenje z električnim pogonom
275/70R 22.5
Na voljo so tudi jeklena platišča
Področja
Ventilacija in gretje
AC max. (kW)
Model
Največje število potnikov
Največje število sedežev
1* – pregibni sedež
Sistem vrat
Razporeditev vrat
Prezračevalni sistem
Ločeno območje za voznika in potnike
Močno prezračevanje, strešne grelne enote
28 ali 38
Število potnikov
Dvoosni
90 / 102
27+1* / 32+1*
Zgibni
154
41 + 1*
Vrata in sistem vrat
Električna ali pnevmatska
2+2+0 / 2+2+2
2+2+2+2
Zavore
Volvo elektronsko krmiljene kolutne zavore (EBS), elektromotor deluje kot retarder in
vrača zavorno energijo.
// Transport // januar – februar 2015.
MAN
Učinkovitost
pri terenski vožnji
Tovornjaki za prej omenjene
potrebe morajo imeti šasije prila­
gojene posebnim nadgradnjam, ro­
bustno podvozje, osi in vzmetenje,
ki bodo kljubovali večjim silam in
obremenitvam. V teh pogledih ima
MAN zanesljive rešitve. Povsem
raven zgornji rob okvirja omogoča
preprosto postavitev vsakovrstnih
nadgradenj. Za to poskrbijo tu­
di prosta mesta v šasiji. Glede na
zahtevnost prevoza je treba vedeti
tudi, koliko osi potrebujemo: dve,
tri ali štiri. MAN ponuja hipoidne
pogonske osi z nizkim trenjem ali
pogonske osi z zunanjimi plane­
tnimi zobniki, primerne za teren­
sko vožnjo, ker omogočajo višjo
razdaljo od tal in veliko vlečno silo
– idealno za najtežje pogoje. Zaradi
zagotavljanja uporabi primernega
vzmetenja ponuja MAN številne
40
različice podvozja, posebnost pa
je zračno vzmetenje za gradbiščna
vozila z dvoosnim agregatom AP,
ki ne potrebuje vzdrževanja. Elek­
tronski sistem za regulacijo nivoja
ECAS omogoča veliko udobja pri
vseh obremenitvah.
Terenska prestava
Kjer je MAN, tam je tudi pot. To­
vornjaki MAN s pogonom na vsa
kolesa se prebijejo tam, kjer drugim
spodrsne. Gradbišče, zimske službe
ali kakršna koli uporaba na terenu,
za vse velja isto: vozila MAN s stal­
nim ali priklopljivim pogonom na
vsa kolesa poskrbijo za mobilnost.
Za prenos moči na vse osi poskrbi
reduktor s cestnim ali terenskim
prenosom. Tehnični vrhunec je ele­
ktronski krmilnik reduktorja in za­
por (VSM), ki zagotavlja zanesljivo
// Transport // januar – februar 2015.
 Vozilo, ki je
bolj prilagodljivo, je tudi bolj
upora­bno.
aktiviranje zapor. Za pretvarjanje
moči v dinamično premikanje po­
skrbi menjalnik MAN TipMatic®,
ki se lahko upravlja v avtomatskem
Preverjena motorna tehnika,
nizka poraba, izvrstne komponente in popolnoma usklajene
tehnologije: MAN za Euro 6.
Transport ni
omejen le na cestne
 Kljub vklopljivem pogonu na
sprednja kolesa
se poraba ne
poveča.
na pomoč sta funkciji EasyStart pri
vožnji po cestah ali plezalna zavora
pri terenski vožnji. Voznik lahko na
strmini brez težav spelje brez sun­
ka in brez kotaljenja nazaj.
Vse to pa podpirajo zmogljivi štiriali šestvaljni motorji z visokim na­
vorom. Novi motorji so kljub no­
vim standardom Euro 6 bolj varčni
tako pri porabi goriva kot tudi pri
porabi AdBlueja. Glede na način in
vrsto uporabe je lahko prilagojen
tudi izpuh, ki je lahko nameščen
klasično ali pa je izpušna cev dvi­
gnjena izza kabine.
transporte. Veliko
tovornjakov mora
utrjene ceste
tudi zapustiti,
še posebej pri
prevozih gradbenega
materiala, pri
komunalnih prevozih,
v kmetijstvu,
MAN HydroDrive®
gozdarstvu, pri
požarih ali naravnih
katastrofah. Za to
potrebujemo posebej
prirejene tovornjake
z inovativno
tehniko in izjemno
gospodarnostjo.
in ročnem načinu. Bolj učinkovi­
ti uporabi na gradbiščih in terenu
je namenjen program menjalnika
MAN TipMatic® Offroad. Domisel­
 Suvereno
obvladujejo
vozne okoliščine
s pomanjkljivim
oprijemom, v
katerih bi tovornjaki s pogonom
samo na zadnjo
os obstali.
Kjer se konča cesta, vas popelje na­
prej hidrostatični pogon prednje
osi MAN HydroDrive®. Suvereno
obvladuje vozne okoliščine s po­
manjkljivim oprijemom, v katerih
bi tovornjaki s pogonom samo na
zadnjo os zagotovo obstali.
HydroDrive® sistem ponuja več
oprijema in optimalno vožnjo
po spolzkih klancih ali neutrjeni
podlagi. Vozilo tako postane bolj
prilagodljivo in s tem bolj upo­
rabno. Kljub vklopljivem pogonu
na sprednja kolesa se poraba ne
poveča. Sistem, ki je vgrajen v pe­
stu sprednjih koles, je za približno
400 kilogramov lažji od klasično
speljanega pogona na vsa kolesa.
Ker se lahko hidrostatični pogon
prednje osi vklopi kar med vožnjo,
dosežemo tudi prihranek stroškov
in časa zaradi preprečevanja ne­
načrtovanih postankov ob vklopu
dodatnega pogona.
Učinkovito zaviranje
Pri terenskih vožnjah morajo biti
učinkovite tudi zavore, da pol­
no naloženo vozilo neželeno ne
zdrsne iz želene smeri. Za to skr­
bi MAN PriTarder®, ki ima velik
zavorni učinek, poveča varnost
vožnje in ohranja delovno zavoro
dlje časa pri življenju, MAN Brake­
Matic® z elektronskim zavornim
sistemom EBS pa omogoča de­
lovni zavori optimalno zaviranje.
Pomočnik za zaviranje v sili (EBA)
opozori pred nevarnostjo trka in v
nujnem primeru tudi samodejno
zavira. Na voljo pa je tudi ABS z
možnostjo aktiviranja terenskega
programa, ki zagotavlja varno za­
viranje na nestabilni podlagi.
Manj poškodb
Ko vozilo vozi zunaj utrjenih ce­
stišč, je podvrženo večji verjetno­
sti, da se bo na njem kaj poškodo­
valo oziroma zlomilo. Zato so na
vozilo nameščeni tridelni jekleni
odbijač z vlečnimi čeljustmi in in­
tegrirano premično stopnico na
prednji strani. Hladilnik je doda­
tno zaščiten z mrežo pred udarci
kamenja. Žarometi so dodatno
zaščiteni z mrežo in opremljeni s
sistemom za pranje. Izza kabine
je posebna stopnica za pregled to­
vora. Za boljšo preglednost pa je
naprava za pranje vetrobranskega
stekla opremljena še s sistemom
za predpranjem in izpiranjem.
Voznikov delovni
prostor
Med vožnjo se mora dobro po­
čutiti tudi voznik, zato je njegov
delovni prostor dobro opremljen
in prilagojen. Zasloni so tako do­
datno zaščiteni pred bleščanjem,
večfunkcijski volan pa omogoča
upravljanje z dodatnimi sistemi,
brez da bi volan spustili. Voznikov
sedež nudi veliko opore in številne
nastavitve, samodejna klimatska
naprava uravnava temperaturo v
kabini, možno pa je naročiti tudi
dodatno ogrevanje.
Kadar se ob vozniku želi v vozilu
peljati še več oseb, lahko izberemo
dvojno kabino, ki ponuja prostor
za do sedem oseb. Sedežni red je
razdeljen na tri sedeže v prvi in
štiri v drugi vrsti. Vsi sedeži so
opremljeni s tritočkovnimi varno­
stnimi pasovi, voznikov delovni
prostor pa je enak kot pri drugih
modelih TGS.
Transport // januar – februar 2015. //
41
Test // higer intercity v92
Za
vsakodnevno
uporabo
Kitajsko znanje in tehnologija ne poznata meja. Vse krasi tudi diskontna cena ali,
drugače povedano, veliko avtobusa za vložen denar. To velja tudi za avtobus, sedaj že
tudi pri nas znanega proizvajalca Higer.
Za Higer smo najprej slišali,
Sodobna podoba
ko se je z njim povezala Scania
in skupaj so začeli izdelovati tu­
ristični avtobus touring. Pred
štirimi leti se je podjetje Higer
Bus odločilo, da v Sloveniji po­
skusi s prodajo lastnih Higerje­
vih avtobusov, ki niso narejeni
v sodelovanju s Scanio, temveč
uporabljajo komponente dru­
gih priznanih proizvajalcev.
Tudi mi smo preizkusili model
higer H92, ki je kot prvi prišel
v Slovenijo in se še danes vozi
na linijah v lastništvu podjetja
Alpetour. Med tem časom je še
nekaj higerjev prejelo sloven­
ske tablice, mi pa smo preizku­
sili nov produkt, ki je na voljo,
to je medkrajevni avtobusV92.
Silhueta avtobusa je nekoliko
nižja, na sprednjem koncu jo
krasi moderen svetlobni sklop z
42
 Sedeži so ka-
kovostno oblazinjeni, nastavljivi,
na hrbtnem delu
imajo priročno
mizico in mrežico za drobnarije.
// Transport // januar – februar 2015.
vgrajenimi LED dnevnimi lučmi.
Rahlo nazaj nagnjeno, čez rob
vozila zavihano vetrobransko
steklo nudi dobro preglednost,
 Voznikov
delovni prostor
je preprost, a
pregleden in
ergonomičen.
 Motor prihaja
iz Cumminsovih
delavnic in zadovoljuje zakonsko
predpisane
norme Euro 6.
na vrhu pa skriva še digitalno tablo za leteči ali stoječi
napis linije. Velika vzvratna ogledala segajo precej na­
prej pred vozilo in dajejo optimalen občutek dogajanja
okoli vozila. Za večjo varnost in pregled okoli vozila je
na zadku tudi kamera, da po pomoti ne povozite kakega
betonskega cvetličnega lončka. Bok vozila ne preseneča
z oblikovalskimi domislicami, so pa na njem namešče­
na velika vrata prtljažnega prostora, ki je lepo obdelan,
obložen in meri 8 m3 . Na zadku je zanimivo preko stre­
ho zavito zadnje steklo, v katerem so zavorne luči v LED
tehnologiji, najdemo pa že tudi predpripravo za name­
stitev smučarskega kovčka. V avtobus vstopajo potniki
skozi dvojih vrat, ki jih odpiramo s pomočjo daljinskega
upravljanja. Vstopa se preko štirih stopnic, za eno sto­
pnico so dvignjeni tudi sedeži, še bolj pa se dvigneta za­
Test // higer intercity v92
dnji dve vrsti, da sprostita pro­
stor za pod njima vgrajen motor.
Slednji je dobro zvočno izoliran,
tako da se v potniški prostor ne
prenaša veliko hrupa in vibracij.
V spodnjem delu zadka prepeva
Cumminsov Euro 6 motor, ki iz
8,9 litra prostornine razvija so­
lidnih 265 kW/360 KM. Motor
v kombinaciji z ročnim 6-sto­
penjskim menjalnikom, kateri
prihaja iz ZF-ove delavnice in
ki ima dobro preračunana pre­
stavna razmerja, opravlja svoje
delo brez oklevanja. 1200 Nm
navora zmore brez težav prepe­
ljati 55 potnikov, voznika in vo­
diča ter vso njihovo prtljago. Na
testni progi, ki nas je popeljala
tudi po zaviti cesti do spodnje
postaje kabinske gondole na Ve­
liko planino, smo bili navdušeni
nad okretnostjo in odlično vo­
dljivostjo avtobusa.
Vse pri roki
Voznikov delovni prostor ni
zadnji krik mode, je pa lepo
urejen in vozniku na roko nu­
44
di vse, kar potrebuje. Sedež je
izdatno nastavljiv v vse smeri,
prav tako volanski obroč, roči­
ca menjalnika pa stoji na rahlo
povišani konzoli in lepo sede
v roko vozniku. Stopalki za
plin in zavoro sta podloženi v
petnem delu. Nekoga to moti,
nekomu pa je podloga v oporo.
Potnikom so na voljo kako­
vostno oblazinjeni sedeži, za
mestni transport pa so lahko v
vozilo nameščene tudi poseb­
ne kljuke, za katere se potniki
primejo, saj ima lahko avtobus
Osebna izkaznica
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Višina (mm)
Masa (kg)
Motor
Prostornina (l)
Najvišja moč (kW/KM)
Najvišji navor (Nm)
Prenos moči
Sklopka, zavore
Pnevmatike
// Transport // januar – februar 2015.
 Zanimivo
zaobljeno zadnje
steklo, izpod
katerega so
nameščene
zavorne luči in
smerokazi.
 Moderen
svetlobni sklop z
LED dnevnimi lučmi, dobro osvetljuje cestišče.
Servisni moduli
so moderni.
 Dolžina avtobusa znaša 12
metrov, medosna razdalja pa
točno pol toliko.
tudi 23 stojišč. Vozilo pa lahko
uporabljamo tudi za turistične
prevoze, saj ima vgrajen kako­
vosten hi-fi in videosistem z
dvema LCD monitorjem. Ser­
visni moduli so moderni, v njih
pa so ob bralnih lučkah in pre­
zračevalnih režah še zvočniki.
Za hlajenje skrbi klima naprava
s strešnim gretjem Konvekta,
za ogrevanje pa Webasto z ra­
dijatorji.
Kljub medkrajevnem poreklu pa
si je takšen avtobus nabiral te­
stne kilometre v manj razvitih
deželah na bolj zahtevnih ce­
stah, zato o kakovosti izdelave
ne gre dvomiti, pogonski sklop
ter tehnične komponente pa ta­
ko in tako prihajajo iz Evrope.
12.300
2550
3400
12.300
Cummins ISL 360, Euro 6
8,9
265/360
1200
Ročni 6-stopenjski menjalnik ZF
SACH, koluti Wabco ABS, ESP
Michelin 295/80R22,5 Alu platišča - opcija
Zveza ZŠAM
Varna udeležba mlajših v prometu
Poznavanje prometnih predpisov je postala nuja, še posebej pri izpostavljenih skupinah
državljanov, med katere prav gotovo sodijo najmlajši. Vsi, ki imajo kakršno koli zvezo
s prometnimi predpisi in izvajajo nadzor nad prometom, morajo po svojih najboljših
močeh poskrbeti, da se znanje, ki je nujno na področju prometne varnosti, širi v vse
pore družbe. Vrsto let kranjsko združenje ZŠAM izvaja avtobusno učno uro za učence
osnovnih šol. Ura je letos potekala v malo drugačni obliki, predvsem je bilo posvečenega
več časa prehajanju učencev preko cest, uporabi prehoda za pešce in uporabi kolesa.
Letos so bile na vrsti osnovne šole, ki
imajo lokacijo na Planini pri Kranju, to
so OŠ Jakoba Aljaža, OŠ Matije Čopa in
OŠ Staneta Žagarja. Po predhodnih uvo­
dnih razgovorih se je vodstvo Združenja
šoferjev in avtomehanikov odločilo, da
bo letos ciljna starost učencev tretji ra­
zredi osnovnih šol.
Število udeležencev je bilo precej vi­
soko – kar 143 učencev, ki se je v treh
dneh, kolikor je trajala učna ura, zvr­
stilo v avtobusu, ki ga je za ta namen
ponudila Alpetour potovalna agencija,
d. d. iz Kranja. Vlogo voznika avtobusa
je odigral kar predsednik ZŠAM Kranj
gospod Izidor Parte, v ekipi pa so bili
že stari znanci učne ure: Ivan Zadnikar,
kot nekdanji poklicni voznik avtobusa,
je učencem spregovoril o nevarnostih,
ki prežijo na potnike v avtobusu, Ma­
tjaž Mozetič, učitelj vožnje in CPP iz
šole vožnje B&B iz Kranja, je vodil uro
med vožnjo po Kranju, ko so si učenci
lahko neposredno ogledali (in slišali),
kako je treba ravnati, da so varni v pro­
metu, Vili Čimžar, vodja prometa na
AP V Kranju, je učencem spregovoril o
uporabi voznih kart, obnašanju na avto­
busnih postajah in izbiri pravega avto­
busa takrat, ko stoji na postaji več vozil,
podpisani Franjo Jurman pa sem vodil
in zaključil učno uro.
Posebno vlogo sta letos pridobila pro­
metna policista, ki ju je vsak dan poso­
dila Postaja prometne policije iz Kranja.
Najprej je policist učencem razložil teo­
retična pravila, ki veljajo na cestah ta­
krat, ko želi pešec cesto prečkati ali ko
hodi po pločniku. Pozneje sta policista
učence razdelila v delovne skupine, ki so
pod njunim vodstvom opravile preha­
janje preko ceste, pri tem pa so morali
pokazati, kam imajo usmerjen pogled in
kako se pravilno prehaja preko ceste ozi­
roma uporabi prehod za pešce. V gostej­
šem mestnem prometu se je pokazalo,
da prehajanje le ni tako preprosto, vsaj
za male ljudi. So pa vsi zelo disciplinira­
no izvajali zahteve policistov, od samih
pogledov levo–desno, do dviganja rok
takrat, ko se prehodu bližajo motorna
vozila.
Na prav poseben način so predavatelji
posvetili pozornost mrtvim kotom, ki se
pojavljajo med vožnjo ob straneh avto­
busa. Na teh površinah voznik namreč
(zlasti pri zavojih na desno na križiščih)
ne vidi dobro drugih udeležencev, zato
je zelo pomembno, da pešci in kolesarji
upoštevajo možnosti, da jih ob bokih vo­
zila voznik večjih vozil težko opazi.
Sodelujoči pri učni uri smo ugotovili, da
je ta zaradi praktičnih in neposredno
vidnih situacij v prometu za učence ze­
lo zanimiva. Vse skupine so pokazale
dobro sodelovanje in zanimanje za pra­
vila. Med vožnjo je učitelja vožnje in
predpisov gospoda Mozetiča preneka­
teri opozoril na napačna ravnanja zlasti
kolesarjev, ki so se nekontrolirano gibali
v prometu ali prehajali preko ceste, ne
da bi se predhodno dobro prepričali, ali
ravnajo varno in prav.
Vsem sodelujočim, še posebej Alpeto­
urju potovalni agenciji, d. d., Postaji
prometne policije in šoli vožnje B&B iz
Kranja, hvala v imenu vseh sodelujočih
učencev. V prizadevanjih za vsakoletno
učno uro združenju nudi vso pomoč tudi
Svet za preventivo in varnost v cestnem
prometu Mestne občine Kranj.
Velja prepričanje, da smo mladim ude­
ležencem dodali en kamenček znanja o
varnosti v cestnem prometu.
Franjo Jurman
ZŠAM Kranj
Transport // januar – februar 2015. //
45
Aktualno // Varnost transportnih kartic
Plačilne kartice
za transport
Uporabniki se danes srečujemo s celo vrsto plačilnih
kartic. Brez njih praktično ni dnevnega poslovanja.
Gorivo, cestnine in celo kazni lahko plačujemo, z
nekaterimi pa tudi dvigamo gotovino.
V reviji so bile že predstavljene raz­
lične vrste in tipi kartic, ki so danes na
tržišču, kakor tudi, zakaj se uporabljajo.
V tem članku bomo skušali predstaviti
pasti in samo varnost kartic.
S karticami plačujemo udobno in brez­
gotovinsko. Poznamo več vrst plačilnih
kartic. Nekatere kartice imajo na zadnji
strani magnetni zapis, novejše pa pose­
ben čip in magnetni zapis. Vse kartice so
Izguba/najdba kartice
1)Vsaka kartica ima na zadnji strani pod magnetnim zapisom, kjer se nahaja številka kartice, tudi telefonsko številko, na katero v primeru izgube ali najdene kartice pokličemo.
2)Ko se nam oglasi upravnik kartice, moramo povedati kje in kako smo kartico izgubili ali
našli, ter naše podatke in podatke o kartici.
3)Kartico se nato blokira in je z njo onemogočeno plačevanje.
4)Ponovno naročimo kartico.
5)Dobimo novo PIN številko.
46
// Transport // januar – februar 2015.
Besedilo: Boštjan Saje, inž. log.
druge pa ne. S karticami lahko plačuje­
mo gorivo, cestnine, trajekte, mostove,
tunele, parkirnine itd.
Balkanizacija
Po podatkih policije se zlorab kartic največkrat lotijo nepridipravi iz Balkanskega območja: Bolgari, Romuni … Na
tem območju se zgodi tudi
največ zlorab, saj je stopnja
zaščite nižja kot v zahodni
Evropi. Nepridipravi vam
vdrejo v vozilo, poskenirajo
magnetni zapis na karticah
in vam le te pustijo, tako da
sploh ne veste, da so vam
karkoli ukradli. Poskeniran
zapis nato namestijo na
prazne kartice in s PIN kodo, ki so vam jo prav tako
ukradli, vršijo plačila in dvige gotovine.
 Če posumite, da je pri uporabi kartice šlo karkoli narobe, prekličite kartico.
Vsi ponudniki kartic imajo svoj 24 urni servis in vam kartico blokirajo takoj.
zaščitene s PIN kodo, ki jo pozna voznik in upravitelj v podjetju, ki je zadolžen za kar­
tice. Ko ta da kartico vozniku, je voznik dolžan kartico spraviti in jo čuvati, dokler se
ne vrne nazaj s poti. Ko voznik plača na primer gorivo s kartico, dobi potrdilo o pla­
čilu, da je storitev opravljena, ponudnik pa pošlje podjetju fakturo o plačani storitvi.
Priporočljivo je, da vse opravljene storitve, ki jih voznik opravi v času potovanja, ne­
kam zapiše. Prav
tako mora shraniti račune o opravljenih storitvah
in jih po končani vožnji oddati v računovodstvo
podjetja.
Kaj lahko plačujemo s
karticami?
Če želimo plačevati s karticami, moramo ta­
kšno kartico imeti. Vsak izdajatelj kartice ima
svojo spletno stran, kjer se nahaja obrazec,
kako se kartica naroči in kaj z njo lahko
plačujemo. S karticami lahko plaču­
jemo skoraj vse. Na trgu je zelo
veliko plačilnih kartic, ki se
uporabljajo za transport.
Naj omenimo nekatere.
Najbolj priljubljena je
zagotovo DKV, druge
pa so UTA, OMV ROU­
TEX, SHELL, PETROL,
MOL, AS24, IDS Q8
itd. Nekatere kartice
zahtevajo članarino,
 Še posebej bodite
pozorni, če uporabljate
več različnih kartic in
več različnih PIN kod.
Prednosti in slabosti
Največja prednost je zagotovo ta, da
nam ni treba s sabo nositi velike količine
gotovine. Transakcija je opravljena ta­
koj. Za podjetje je poslovanje preprosto.
Prednost kartic je tudi v tem, da dobi
lastnik en zbiren račun 1- do 2-krat na
mesec in se ne ubada z majhnimi računi,
natisnjenimi na termo papir, ki čez čas
zbledi, račune pa je potrebno hraniti 10
let. Veliki potrošniki naftnih derivatov
se lahko dogovorijo tudi za kakšen po­
pust, česar pri plačevanju z gotovino ni
mogoče dobiti. Prav tako morate za po­
vračilo DDV-ja imeti originalno faktura,
kar vam v tujini na črpalki zelo neradi
napišejo. Pri plačevanju s karticami pa
vam fakturo izda izdajalec kartice.
Med slabosti pa zagotovo na prvo me­
sto spada zloraba. Pri gotovini nam
ukradejo le toliko kolikor je imamo, pri
kartici pa nam lahko nepridipravi nare­
dijo veliko več škode. Če pozabimo PIN
kodo kartice, je ne moremo uporabljati.
Zavarovalnice pa tega poslovanja nočejo
zavarovati, saj se močno razlikuje od ro­
kovanja z osebno bančno kartico (šef da
kartico vozniku, ki na njo manj pazi kot
na lastno).
Pri DKV-ju so nam povedali, da obrav­
navajo letno 15 do 20 zlorab kartic. Ža­
lostno je to, da oni prej ugotovijo, da se
s kartico nekaj dogaja kot pa stranka,
zato predlagajo, naj si stranke uredijo
tedenski limit, omejijo število transak­
cij, uredijo SMS ali e-mail sporočanje o
opravljenih transakcijah
Rokovanje
Voznik naj s kartico ravna kot z lastno
bančno kartico. Pri vnašanju PIN kode,
naj tipkovnico pokrije z roko. Kartico
imejte vedno pri sebi, PIN kode pa ločeno. Če shranjujete PIN kode v telefonu,
jih poskusite zamaskirati, tako da dodate še eno ali dve številke in ne dajajte
imena kodam npr: DKV 1234. Če posumite, da je pri uporabi kartice šlo karkoli
narobe, prekličite kartico. Vsi ponudniki
kartic imajo svoj 24 urni servis in vam
kartico blokirajo takoj.
Transport // januar – februar 2015. //
47
LUTZ
CMR odgovornost in
zavarovanja (4. del)
V zadnjih treh izdajah revije Transport smo dodobra predstavili odgovornost cestnega
prevoznika in točke, na katere mora biti prevoznik pri sklepanju zavarovanj pozoren.
Podrobno smo predelali tudi prvo poglavje Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz
tovora po cesti (Konvencija CMR) in sovpadajoča vprašanja s področja plačil, tovora,
cest, vozil in prevoza preko meje.
Besedilo: Herbert Hasenhütl, Karl Jungmann in Otmar J. Tuma
V zadnji izdaji smo se osredotočili na
2. člen Konvencije CMR in sovpadajoča
vprašanja s področja zavarovanja, dota­
knili pa smo se tudi prevoza po morju v
primeru »havarije« pri prevozu s trajek­
tom in zavarovanja takšnih prevozov.
V tokratni izdaji pa se bomo posvetili 3.
členu Konvencije CMR (primerjaj tudi 78.
ZPPCP-1), ki govori o osebah, za katere je
prevoznik odgovoren.
V skladu s 3. členom Konvencije CMR je
cestni prevoznik odgovoren za dejanja
in opustitve svojih sodelavcev ter vseh
drugih oseb, ki jih uporablja za izvršitev
prevoza, kadar sodelavci in druge osebe
ravnajo v sklopu svoje zaposlitve, kot da
bi bila ta dejanja oziroma opustitve nje­
gove lastne.
Iz te določbe je tako moč implicitno skle­
pati, da lahko prevoznik, če določenega
posla oziroma naročila ne more izpeljati
sam, najame podprevoznika. In če poši­
ljatelj blaga ni eksplicitno prepovedal pre­
daje posla podprevozniku, potem lahko
prevoznik v primeru potrebe najame tudi
podprevoznika, ta pa lahko posel preda
drugemu podprevozniku in tako dalje,
vse do na primer desetega podprevozni­
ka, ki posel dejansko izvede. In ker je v da­
našnjem času moč naročila preprosto in
hitro prepošiljati preko elektronske pošte
in ker lahko vsak podprevoznik to stori z
minimalno truda, obenem pa nekaj za­
služi, so tovrstne verige podprevoznikov
nekaj povsem običajnega. Problem pa je
v tem, da ‚najvišji‘ v tovrstni verigi, torej
pošiljatelj in glavni prevoznik (ali špedi­
ter, ki je prvotno podpisal pogodbo o pre­
vozu, imenovan tudi ‚špediter s fiksnimi
stroški‘, pravno odgovarja po Konvenciji
48
CMR), največkrat
niti ne vesta, kateri
‚eksotični‘ podpre­
voznik tovor dejan­
sko prevaža. Poleg
tega prvi v verigi
odgovarja tudi za
vse druge podizva­
jalce. To pomeni, da
prevoznik v okviru
CMR Konvencije
brez lastne krivde
škodno odgovarja
tudi za druge podi­
zvajalce, in sicer ta­
ko, kot bi sam storil škodno dejanje. In to
tako daleč, kot je moč določiti iz tretjega
člena Konvencije CMR. Ob temeljitejšem
pregledu postane jasno, da naj bi pravne
norme 3. člena Konvencije CMR prepre­
čile, da oškodovani kljub temu, da je bila
v prevoz vključena tretja oseba, ki je rav­
nala protipravno, ne ostane praznih rok.
Med drugim je odgovornost za tovrstno
neprimerno dejanje tretje osebe, četudi
ne gre za kršitev v tako veliki meri, opre­
deljena v pravnem redu številnih držav.
Preverite podprevoznika
Glavni prevoznik odgovarja tudi v prime­
ru zatajitve pri prevozu blaga, ki nastane­
jo kot posledica uporabe podprevoznika,
na primer tudi v primeru, ko je določen
prevarant naročilo za prevoz blaga prejel
preko internetne borze tovora in prevo­
zov. Škoda zaradi zatajitve nastane zaradi
namernega dejanja. Tovrstno dejanje je
sankcionirano v skladu z 29. členom Kon­
vencije CMR, med drugim tudi z izgubo
vseh pravic in določb ter z omejitvami,
// Transport // januar – februar 2015.
ki so navedene v 4. poglavju Konvencije
CMR. Med te pogoje sodi tudi omejitev
odgovornosti, ki je zapisana v 23. čle­
nu Konvencije CMR. Ta predpisuje, da
odškodnina ne sme presegati 8,33 ra­
čunskih enot za kilogram kosmate teže
primanjkljaja (približno 9,5 €/kg). To po­
meni, da glavni prevoznik posledično od­
govarja brez kakršnih koli omejitev za ce­
lotno nastalo škodo, to pa lahko povzroči
v primeru prevoza vrednejšega blaga (kot
je na primer elektronika), katere prevoz
se pogosto ureja preko borz tovora in pre­
vozov, izjemno visoke stroške. Vrednosti
blaga tukaj namreč pogosto presegajo več
sto tisoč evrov.
Ni nujno, da pride v vseh primerih do
tovrstnega oškodovanja, pri katerem po
navadi izgine večji del tovora ali pa kar ce­
loten tovornjak. Tudi običajne tatvine na
nezavarovanih parkiriščih in prometne
nesreče so po navadi s strani sodišč razso­
jene kot groba kršitev, kar prav tako vodi
do odgovornosti brez omejitev.
Potem, ko vsak v verigi naročil po pogodbi
odgovarja svojemu predhodniku, v skladu
s 3. členom Konvencije CMR pa se ureja
tudi razmerje med tistim, ki se v verigi
nahaja za njim (podprevoznik), strokov­
njaki podjetja Lutz Assekuranz svetujejo,
da se nujno in kar se da natančno preve­
rijo podprevozniki (registracija podjetja,
obrtno dovoljenje, potrdilo o zavarovanju
…) in da si vsak podjetnik, ki posle na­
prej predaja tretji osebi, zagotovi ustre­
zno zavarovanje odgovornosti. Ustrezno
pomeni, da si zagotovi tudi zavarovanje
odgovornosti po 29. (2) členu Konvencije
CMR – in to z dovolj visoko zavarovalno
premijo (na primer v primeru, ko nastane
za milijon evrov škode) –, ki lahko pokri­
je nastalo škodo. Ustrezen inštrument za
tovrstno zavarovanje je tako imenovano
CMR subsidiarno zavarovanje.
Za zaključek še trije
pomembni napotki
V transportnih pogodbah so pogosto za­
pisana določila, kot na primer, da morata
tovorno vozilo in njegov voznik prenoči­
ti izključno na varovanem parkirišču, da
morata biti pri prevozu prisotna dva voz­
nika ali da mora biti tovorno vozilo opre­
mljeno z dvojno protivlomno zaščito. Ze­
lo pomembno je, da prvi in vsak naslednji
prevoznik v prevozni verigi naprej preda
natančna navodila, s čimer se zagotovi
natančno spoštovanje določil naročnika
prevoza, obenem pa se izniči možnost iz­
govorov, da določila niso bila jasno poda­
na in da jih ni bilo moč spoštovati.
Pomembno je tudi, da ima vsako CMR za­
varovanje tudi element pravnega varstva,
ki vsakega zavarovanca ščiti pred neupra­
vičenimi škodnimi zahtevki. Pri prevoznih
verigah, kot že opisano, lahko pride do te­
ga, da originalni pošiljatelj kot pošiljatelj
toži prvega v prevozni verigi za odškodni­
no, zadnji v prevozni verigi, tisti, ki je pre­
voz dejansko izpeljal, pa zaradi ugodnega
izida na sodišču negativno priča proti pr­
vemu v prevozni verigi. Vmesni prevozni­
ki v prevozni verigi lahko v pravnem sporu
vložijo tožbo ali pa so toženi. Procesni rizi­
ko tako obstaja za vse udeležene v tovrstni
verigi, zaradi česar je smiselno, da imajo
prav vsi v verigi CMR zavarovanje. In to
ne samo za upravičeno dodelitev terjatev,
temveč tudi za obrambo pred neutemelje­
nimi terjatvami, saj tovrstno zavarovanje
krije tudi stroške odvetnikov.
V določenih pogojih CMR zavarovanja
(ne pri Lutz Assekuranz) se predvideva,
da je moč naročilo predati naprej nasle­
dnjemu izvajalcu zgolj enkrat, v naspro­
tnem primeru CMR zavarovalno varstvo
ne velja. Tukaj je potrebno biti izjemno
pozoren, da ima podprevoznik prepoved
predaje posla naslednjemu podprevozni­
ku (kar pa kljub morda natančni razlagi
omenjenih pogojev ni vedno očitno).
Priporočljivejše je zamenjati ponudnika
CMR zavarovanja, ki tovrstnih rigidnih
omejitev nima zapisanih v zavarovalni
polici, s tem pa tudi ne pride do neprije­
tnih presenečenj.
Za nadaljnja vprašanja in za različne za­
varovalne rešitve so vam strokovnjaki
podjetja Lutz Assekuranz na voljo. Nada­
ljevanje sledi.
Vprašanja naslovite na
[email protected].
Besedilo: Janez Kukovica
Z bencinskim centom do bolje
vzdrževanih cest?
Medtem ko so slovenske avtoceste še v razmeroma solidnem stanju, pa glavne in
regionalne ceste nezadržno propadajo. V ustreznem stanju je le še četrtina teh cest.
Direkcija Republike Slovenije, ki upravlja s temi cestami, je v lanskem letu komaj
zagotavljala redno vzdrževanje, za investicijsko vzdrževanje pa denarja ni bilo (razen
nekaterih objektov, ki so bili sofinancirani z evropski sredstvi).
Gospodarjenje s cestami se je
znašlo na kritični točki, ko je treba za
njihovo vzdrževanje zagotoviti dodaten
denar, sicer utegne nadaljnje dezinve­
stiranje v obstoječo cestno infrastruk­
turo povzročati gospodarsko škodo
njenim uporabnikom, stroški popravil
in obnova čez nekaj let pa bi bili nepri­
merno večji kot sedaj. V teh okoliščinah
se je rodila tudi zamisel o bencinskem
centu – po zgledu bencinskega tolarja,
ki smo ga plačevali v letih od 1998 do
2008.
Zamisel je prišla iz Združenja občin
Slovenije, torej od županov, ki se na
terenu najbolj neposredno srečujejo z
lokalnimi cestnimi problemi. Očitno se
jim je z njihovega zornega kota in pa
glede na zgled nekdanjega bencinske­
ga tolarja to zdela v tem trenutku naj­
boljša, najbolj operativna in učinkovita
zamisel, vendar pa je naletela na kate­
gorično zavračanje med avtoprevozni­
ki, ki v bencinskem centu vidijo po­
skus reševanja problema razpadajočih
slovenskih cest predvsem na njihovih
plečih.
Dolžina cest
Skupna dolžina državnih cest, s katerimi upravlja Direkcija RS za ceste, znaša
okoli 6.000 kilometrov. Glede na sedanje
stanje cest strokovnjaki ocenjujejo, da bi
bilo potrebno samo za redno in investicijsko vzdrževanje letno zagotavljati 250
milijonov evrov. Vendar je tudi potem, ko
so ji bila dodeljena še sredstva za odpravo posledic žleda in poplav, skupni znesek dosegel komaj 70 milijonov evrov.
50
Množično polnijo rezervoarje v tujini
V sekciji za promet pri OZS so ocenili,
da tega bremena – od litra motornega
bencina in plinskega olja naj bi se v ta
namen letos pobiralo 4,5 centa, po­
zneje pa 9 centov – poslovno ne prene­
sejo. Že prevoznikom z nekaj vozili bi
se mesečno poslovni stroški povečali
preko 1000 evrov. Ob tem, da so v naši
državi pogonska goriva med najdražji­
mi v neposredni soseščini držav, bi to
pomenilo, da bodo v prihodnje še manj
konkurenčni na mednarodnem trgu.
Hkrati bo to pomenilo tudi, da se ne
bodo s svojimi vozili več ustavljali na
domačih bencinskih črpalkah, ampak
se bodo z gorivi oskrbovali pri cenejših
// Transport // januar – februar 2015.
sosedih. To se dogaja že zdaj in učinki
te »selitve« slovenskih avtoprevoznikov
nikakor niso zanemarljivi: zaradi kon­
kurenčnejše Avstrije so v Gornji Radgo­
ni že zaprli prvo črpalko na naši strani.
Kot sporoča tamkajšnji avtoprevoznik
Miran Jelen (član upravnega odbora
prometne sekcije), je sentimentov z
narodno zavednostjo konec, prevozniki
s tamkajšnjega konca pa so se že odlo­
čili, da se »kolektivno« organizirajo in
skušajo pri Avstrijcih pridobiti še kak
količinski popust pri nabavi naftnih
derivatov. Prepričan je, da bo država z
uvedbo bencinskega centa več izgubi­
la kot pridobila, saj bodo prevozniki s
kupovanjem goriv v tujini tudi davčno
polnili tuje državne blagajne in ne domače. Glede ideje, ki
je vzniknila med slovenskimi župani, še pripominja, da pri
odkrivanju dodatnih virov za cestne potrebe le-ti niti enkrat
niso pomislili na to, da bi – po avstrijskem zgledu – racionali­
zirali lokalno samoupravo.
Nasprotovanje bencinskemu centu pa je v svojem televizij­
skem nastopu utemeljil tudi predsednik sekcije Andrej Klo­
basa. Opozoril je, da država vsako leto pobere več sredstev od
letnega nadomestila za uporabo cest, vendar pa je problem
teh sredstev, da poniknejo v integralnem proračunu, z njimi
pa se je v preteklosti predvsem pokrivalo izgube železnice.
Problem je po njegovem preprosto rešljiv: teh sredstev je do­
volj, treba pa bi jih bilo uporabiti strogo namensko.
Za cestni sklad kot stabilen finančni vir
Eno od rešitev za zagotovitev stabilnega vira financiranja za
vzdrževanje cestne infrastrukture predlaga tudi Direkcija za
infrastrukturo. In sicer se zavzema za ustanovitev posebnega
evidenčnega računa za obnovo cest, na katerega bi se nasle­
dnjih šest let stekala namensko zbrana sredstva iz obvezne
letne dajatve za uporabo cest ter delež trošarin, zbranih s pro­
dajo pogonskih goriv (ideja cestnega sklada). Kot poudarja,
tega vira ne razume kot nove dajatve, ampak kot spremenjen
način upravljanja s sredstvi, ki so jih lastniki vozil namensko
plačali za vzdrževanje in obnovo državnega cestnega omrež­
ja ter delom dajatev, ki so bile plačane ob nakupu goriva. Za
nadaljnje usklajevanje predloga je direkcija pripravila tudi
projekcijo izvedbe ukrepov v programu, ki ga je poimenovala
Strateške ceste, ta pa naj bi zagotavljal 200 milijonov evrov
letno za potrebe investicijskega vzdrževanja. Šestletni učinek
tako financiranega investicijskega vzdrževanja bi zaustavil
propadanje slovenskih državnih cest in na koncu tega obdo­
bja ustvaril vsaj minimalno podlago za investiranje v cestne
izboljšave in novogradnje.
Trenutno je v državnem proračunu za ukrepe na omrežju dr­
žavnih in regionalnih cest predvidenih 106 milijonov evrov,
je pa seveda vprašanje, kaj se bo s to vsoto zgodilo po reba­
lansu proračuna.
Transport // januar – februar 2015. //
51
RELI DAKAR 2015
Rusko znanje
in nemška moč
Reli Dakar je najtežja reli preizkušnja na
svetu. Skoraj 9000 kilometrov dolga dirka ne
prizanaša in privede tako voznike kot tudi stroje
do meja zmogljivosti – in velikokrat, na žalost,
tudi preko teh meja.
Besedilo: Matej Jurgele
Salar de Uyuni, nato pa so se spustili na najbolj suho
področje na svetu, puščavo Atakama.
Z napetim bojem za zmago v kategoriji tovornjakov pa
so postregle tri Kamazove ekipe. Svetlomodri tovornja­
ki so imeli tudi letos vse pod kontrolo in trojna zmaga v
kategoriji tovornih vozil je za proizvajalca iz Tatarstana
več kot upravičena. Od leta 2009, ko se je reli iz Afrike
preselil v Južno Ameriko, je Kamaz tam izgubil zgolj eno
dirko, in sicer leta 2012, ko je Nizozemec Gérard de Ro­
oy s svojim ivecom uspel premagati Ruse.
Dirka se je začela 4. januarja v Buenos Airesu in kljub
nekaterim nevšečnostim na posameznih etapah je eki­
pa Kamaz Master dosegla tisto, po kar so prišli. Osvoji­
li so vsa tri prva mesta, dirko pa je osvojila ekipa Ajrata
Mardejeva, na drugem mestu je pristala ekipa Edvarda
Nikolajeva, Andrej Karginov pa je skozi ciljno črto pri­
Nemalokrat spremlja zmago srečnih ekip tudi smrt njihovih so­
tekmovalcev. In medtem, ko je zmagovalna ekipa Kamaz Master, ka­
tero so sestavljali Ajrat Mardejev, Ajdar Beljajev in Dimitrij Svistunov,
veselila letošnja zmage, so se morali sorodniki in prijatelji motorista
Michala Hernika soočati z njegovo smrtjo. »To sodi k Dakarju, kot tu­
di visoke temperature in pomanjkanje spanja,« je bilo moč slišati v
boksih.
In prav temperature so bile tiste, ki so zaznamovale začetek dirke
vseh dirk, ki se je odvijala v Argentini, Čilu in Boliviji. In tudi največja
imena iz sveta motošporta, kot je Carlos Sainz, niso mogla skrivati
negodovanja. Ob nekem intervjuju je celo dejal, da mu je bilo slabo od
lastnega načina vožnje ali kot je sam dejal: »Zdi se mi, da sem zaradi
svoje vožnje dobil morsko bolezen.« In njegovo petkrat­no prevračanje
in poznejši odstop naj ne bi imel nobene povezave s tem. Med samo
preizkušnjo so dirkači prečkali Ande, največje slano jezero na svetu
52
// Transport // januar – februar 2015.
Nič več MAN
Iz relija Dakar 2015, kjer je ponovno
prevladovala ruska ekipa Kamaz, smo
izbrskali zanimivost. Kamaz tovornjake
poganjajo Liebherr motorji, kar je tudi zapisano na vozilih, to pa nekako ni
v skladu s pravili, saj naj bii vse komponente na dirkalniku morale izhajati iz
tovornjakov, ki so v serijski proizvodnji.
Liebherr ne proizvaja tovornjakov, MAN
pa jih, torej gre za MAN-ov motor. Težava je v tem, da je MAN največji rival
Daimlerja in znamke Mercedes-Benz,
ki pa je lastnik dobre polovice Kamaza.
Najverjetneje je to zadnje leto, ko so Kamazove dirkalnike poganjajo veliki MAN
V8 motorji?
peljal kot tretjeuvrščeni. Ekipa Dimitrija Sotnikova je dirko
zaključila na petem mestu. Ta zmaga je tretja po vrsti in tri­
najsta, odkar ekipa nastopa. Kot so sporočili iz zmagovalnega
tabora, pa zmago posvečajo legendarnemu Ilgisarju Mardeje­
vu, očetu Ajrata, ki je v preteklem letu tragično zaključil svojo
življenjsko pot.
Cilj v zadnjem visokohitrostnem odseku je bil na dirkališču
Baradero, kjer so tekmovalce pričakali številni navijači. Etapa
Rosario–Buenos Aires pa je bila zadnja na reliju ob obali Atlan­
tika. V kategoriji tovornjakov je dirko v Buenos Airesu začelo
64 tovornjakov, na cilj pa je prišla malce več kot polovica ude­
ležencev. V 13 dirkaških etap, se je morala ekipa Kamaz Master
soočati z izjemno težkimi nasprotniki. Na dirki je nastopalo ve­
liko število tovornjakov: Iveco (4), Tatra (7), MAN (13), MAZ
(3), Ginaf (6), DAF (13), Renault (4), Mercedes (5) in Hino (2).
Za rusko ekipo je bila, poleg vse izkušenejše konkurence, dirka
naporna, tudi zato, ker so morali biti vsi Kamazovi tovornja­
ki, zaradi zahteve po zmanjšani delovni prostornini motorjev,
opremljeni z novimi 16,5-litrskimi motorji.
»To je eden izmed najlepših in najsrečnejših trenutkov v mojem
življenju,« je dejal Vladimir Chagin, vodja ekipe in sedemkratni
zmagovalec relija Dakar. Kot velika večina voznikov tovornja­
kov, se je tudi Mardejev odločil za nove Michelinove pnevmati­
ke XZL+, ki omogočajo odličen oprijem s podlago tudi pri niž­
jem tlaku. In to je vsekakor prednost pri vožnji po pesku.
Ekipa Kamaz Master je bila vse od začetka eden izmed favori­
tov. Nihče pa ni od nove generacije voznikov pričakoval tega,
kar jim je uspelo – trojna zmaga. Zanjo jim čestitamo tudi mi!
1
507
2
502
3
500
4
503
5
520
6
504
7
506
MARDEEV (RUS)
BELYAEV (RUS)
SVISTUNOV (RUS)
NIKOLAEV (RUS)
YAKOVLEV (RUS)
AKHMADEEV (RUS)
KARGINOV (RUS)
MOKEEV (RUS)
LEONOV (RUS)
LOPRAIS (CZE)
MARCO ALCAYNA (ESP)
VAN DER VAET (BEL)
SOTNIKOV (RUS)
DEVYATKIN (RUS)
AFERIN (RUS)
STACEY (NLD)
BRUYNKENS (BEL)
DER KINDEREN (NLD)
KOLOMY (CZE)
KILIAN (CZE)
KILIAN (CZE)
KAMAZ 42:22:01
-
KAMAZ 42:35:53 00:13:52
KAMAZ 43:13:01 00:51:00
MAN
44:18:38 01:56:37
KAMAZ 44:46:33 02:24:32
IVECO
44:51:30 02:29:29
TATRA
46:29:30 04:07:29
Transport // januar – februar 2015. //
53
Novice // LOGISTIČNE NOVICE
Pripravlja: Josip Orbanić
Avtomobilski terminal v
Luki Koper uspešno raste
Železniška povezava
Koper–Trst–Reka–Pulj
Na avtomobilskem terminalu v Kopru so sredi decembra premanipulirali polmilijonti avtomobil in tako dosegli peto zapovrstno leto rasti. Po rekordnem letu
2008, ko se je promet približeval 600.000 vozilom,
je sledil velik upad na nekaj več kot 300.000 vozil. Po
količini pretovorjenih avtomobilov v letu 2013 je bila
Luka Koper na lestvici evropskih avtomobilskih terminalov na enajstem mestu oziroma na drugem mestu
med sredozemskimi pristanišči (za Barcelono). Med
strankami Luke Koper je večina evropskih in azijskih
proizvajalcev avtomobilov, ki imajo svoje proizvodne
obrate locirane v Evropi, Sredozemlju in Aziji. V povprečju 60 % avtomobilov na ladje naložijo, 40 % pa
razložijo. Redne linije s Koprom vzdržujejo največji svetovni ladjarji, specializirani za avtomobile.
 Vizija železniških povezav na severnem Jadranu
 Gibanje pretovora avtomobilov v Luki Koper
Superhitra letala
Časopis MailOnline je objavil članek o prihodnjem razvoju letal z napovedjo skrajšanja poleta New York–
Los Angeles na 2,5 uri, kar pomeni prepolovljen čas
potovanj. Na relaciji London–New York bi trajalo potovanje približno tri ure. Hitrost letenja letal bo nad
1500 km/h, kar pomeni nadzvočno hitrost. Čeprav
so letala zasnovana na novih tehnologijah in razvoju,
se moramo spomniti projekta Concorde, ki je več let
deloval med Evropo in Ameriko, vendar je bil zaradi
ekoloških, ekonomskih in drugih dejavnikov opuščen.
Na blogu http://infrastruct.wordpress.com, ki objavlja razna razmišljanja o infrastrukturi v EU, smo
zasledili zanimiv predlog povezav med lukami in večjimi mesti na severnem Jadranu. Na sliki prikazujemo
eno od variant, ki omogoča, da bi bili vsi povezani. V
preteklosti so obstajale podobne variante, vendar je
realnost drugačna in odvisna zlasti od političnih in ne
od gospodarskih interesov in koristi prebivalstva.
Dogajanja v Splošni plovbi
Portorož
O Splošni plovbi Portorož imamo na splošno malo
informacij. Pozornost je decembra 2014, kot poroča Delo, vzbudila prodaja 24,25-odstotnega deleža
Mercate v stečaju. Stečajni upravitelj je namreč želel
prodati ta delež za 33,8 milijonov evrov, vendar zanimanja za to ni bilo. Vprašanje je, koliko je ta delež res
vreden. Stanje na pomorskem trgu ni dobro in Splošna plovba Portorož že nekaj let posluje z minusom.
Leta 2013 je le-ta znašal 6 milijonov evrov. Rešuje
se z rezervami od prej in s prodajo ladij. Ostalo jih
je le 13 s skupno nosilnostjo 611.442 ton. Večinski
lastnik Splošne plovbe Portorož je nemški Döhle ICL.
 Ladja Portorož je namenjena za prevoz razsutih
tovorov
 Superhitro letalo N+2, oblikovano pri podjetju
Lockheed Martin
54
// Transport // januar – februar 2015.
NOVIČKE
Skupni magistrski študij
logistike Celje–Novi Sad
Po nekajletnih pripravah se je v januarju letos začel
skupni študijski program Logistika sistema v ekonomiji. Gre za skupni program Univerze v Mariboru – Fakultete za logistiko Celje/Krško in Univerziteta u Novom
Sadu – Ekonomskog fakulteta u Subotici. Program
izvajajo profesorji obeh fakultet, s tem, da profesorji Fakultete za logistiko izvajajo specifične logistične
predmete, kot so Menadžment kvaliteta u logističkim
sistemima, Modeliranje u logistici, Planiranje logističkih centara, Međunarodna poslovna logistika itd. To je
prvi takšen projekt med Sloveniji in Srbijo, ter tudi kot
podpora EU in Slovenije Srbiji na njeni poti v EU.
Ministrstvo za infrastrukturo RS je dalo v javno razpravo Strategijo razvoja prometa
v Republiki Sloveniji. Najdete jo na njihovi spletni strani.
*
Slovenske železnice so 27. 11. 2014 objavile, da so končali elektrifikacijo proge
med Prestrankom in Logatcem, ki jo je februarja poškodoval žled. Ostaja pa še
odsek Logatec–Borovnica, ki zahteva kompletno obnovo in bo zaključen spomladi
2015.
*
Intereuropa Koper načrtuje za leto 2015 približno enak obseg in finančne kazalce,
kot leta 2014. Delnica Intereurope je v letu 2014 sicer občutno zrasla in je pristala
na približno 1,3 evra. Intereuropa se zadnjih nekaj let komaj vzdržuje nad vodo.
Bremena preteklosti so pretežka.
*
Air China je pri Boeingu naročila 60 novih letal Boeing 737. Posel presega vrednost
6 milijard dolarjev. Vse kaže, da bo Kitajska kmalu prehitela ZDA in postala največji
letalski trg.
*
Ljubljanska borza je sporočila, da je Luka Koper prodala 33-odstotni delež romunskega pristaniškega operaterja Railport Arad za 1,65 milijona evrov. Luka Koper
je ta delež kupila v času vodenja Roberta Časarja, vendar ni dosegla predvidenega
uspeha.
*
Kitajska načrtuje vložiti 40 milijard dolarjev v ponovno vzpostavitev »svilene poti«
med Azijo in Evropo, kar naj bi omogočilo boljše trgovanje in logistiko po kopenski
poti. Danes že vozijo vlaki po 10.000 km dolgi poti med Kitajsko in Nemčijo.
*
Clarkson Research napoveduje promet kontejnerjev Azija–Evropa v letu 2015 na
15,6 milijonov TEU. To je 7-odstotna rast.
*
Trgovina med Nemčijo in Rusijo je v letu 2014 upadla za 20 %. Zaradi nižanja cen
energije in padca vrednosti rublja ter posledično kupne moči je treba računati na
nadaljnje upadanje. Nemške avtomobilske tovarne so pripravljene na skrajševanje
delovnega tedna in celo zmanjševanje števila zaposlenih.
*
1. januarja 2015 je na svetu živelo približno 7,3 milijarde ljudi. V povprečju se
vsako sekundo rodi 2,6 človeka. Na svetu je 60 % Azijcev, 15 % Afričanov, 10 %
Evropejcev in 15 % drugih.
*
Leto 2014 je bilo najbolj varno na slovenskih cestah v zgodovini intenzivnega avtomobilizma. Umrlo je 108 ljudi, kar je 17 manj kot leta 2013. Na milijon prebivalcev
je to 52 ljudi. Med vzroki so na prvih mestih napačna stran in smer vožnje ter
neprilagojena hitrost vožnje.
 Avla Ekonomske fakultete Subotica, oddelek v Novem
Sadu
DHL
Hitrejša dostava
DHL Express, je ta mesec pričel s doslej prvo helikoptersko storitvijo dostave v Londonu. Z dnevno letalsko
povezavo iz DHL-ovega Heathrow sortirnega centra
do središča Londona, bo helikopter obšel promet in
čas potovanja skrajšal na vsega eno uro. DHL Express
kurir bo prevzel pošiljko in zagotovil dostavo v podjetja,
ki nudijo finančne, svetovalne in pravne storitve.
DHL-ov helikopter, Bell 206 Jet Ranger, za DHL upravlja Heli-Charter Ltd in lahko prepelje več kot 300 kg
pisem ter paketov.
Transport // januar – februar 2015. //
55
Logistika
Besedilo: Dr. Bojan Beškovnik
Globalna logistika z nižjimi
emisijami žveplovih oksidov
Področje omejevanja onesnaževanja zraka s transportno dejavnostjo se dinamično
spreminja. Sprejemajo se različni omejujoči predpisi in merila, s katerimi se skušajo znižati
emisije toplogrednih plinov v ozračje. Evropa si je zadala ambiciozen cilj, in sicer, da se
emisije do leta 2020 zmanjšajo za 20 do 30 odstotkov glede na stopnje iz leta 1990.
Med pomembnimi cilji je znižanje onesnaževanja zraka z emisijami žveplovega dioksida.
Globalna logistika temelji na preko­
morskem premikanju dobrin in izdel­
kov. Več kot 90 odstotkov celotne bla­
govne menjave se opravi v pomorskem
prometu, pri tem se uporablja več kot
50.000 trgovskih ladij različnih tipov
in razredov. Pozitivno je dejstvo, da je
pomorski promet glede emisij toplo­
grednih plinov okolijsko najprijaznejši,
vendar bodo ob neprestani rasti svetov­
nih potreb po premagovanju prostora
in uporabi pomorskega prometa nara­
ščale emisije toplogrednih plinov. Poro­
čilo Skupnega raziskovalnega središča
(JCR) Evropske komisije navaja poten­
cialno rast CO2 do leta 2050 za 150 do
200 odstotkov. Ob tem naj bi naraščalo
tudi onesnaževanja zraka, pri čemer je
tudi pomembno onesnaževanje z emisi­
jami žveplovih oksidov.
Žveplovi oksidi (SOx) nastajajo ob iz­
gorevanju fosilnih goriv, ki vsebujejo
žveplo. Tako nastajajo ob delovanju
pogonskih motorjev različnih transpor­
tnih sredstev. Žveplovi oksidi (CO2) se
ob vezavi v zrak in ob stiku z vodo pre­
oblikujejo v žveplovo kislino (H2SO4),
ki je škodljiva za okolje in človeka. Cilj
pomorske industrije je zniževati emisije
SOx na globalnem nivoju. Postavljen je
cilj znižanja dovoljene meje emisij na
globalnem nivoju na 0,5 odstotka ma­
snega deleža do leta 2020, medtem ko je
z letošnjim letom na omejenih morskih
območjih ta meja postavljena na 0,1 od­
stotka masnega deleža.
Convention for the Prevention of Pol­
lution from Ships – MARPOL) ureja
področje onesnaženje morja in zraka v
pomorskem prometu. Sprejeta je bila v
okviru MPO – Mednarodne pomorske
Tabela 1: ECA območja po Aneksu VI
Posebno področje in omejitev
Baltsko morje (SOx)
Severno morje (SOx)
​Severna Amerika (SOx, NOx in PM)
Omejevanje emisij z MARPOL
konvencijo
Konvencija o preprečevanju onesna­
ženja morja z ladij (ang. International
56
organizacije (ang. IMO – Internatio­
nal Maritime Organization). Aneks VI
posebej ureja področje onesnaževanja
zraka in je bil najprej sprejet leta 1997.
Pozneje je bil revidiran in zadnje spre­
​ZDA, Karibsko morje (SOx, NOx in PM)
Vir: IMO – Special Areas under MARPOL
// Transport // januar – februar 2015.
Sprejeto
26. 9.
1997
22. 7.
2005
26. 3.
2010
26. 7.
2011
Stopi v
veljavo
19. 5.
2005
22. 11.
2006
1. 8.
2011
1. 1.
2013
V izvajanju
19. 5.
2006
22. 11.
2007
1. 8.
2012
1. 1.
2014
membe Aneksa VI urejajo progresivno
zniževanje emisij SOx, NOx in prašnih
delcev. Urejena so tudi področja kon­
trole emisij ECA območij (Emission
Control Areas). Najprej je bilo leta
2005 uvrščeno morsko območje Balt­
skega morja in leto pozneje še področje
Severnega morja. Na obeh morskih ob­
močjih gre za kontrolo emisij SOx. Od
leta 2011 in pozneje 2013 so v ECA re­
gije dodana še področja Severne Ame­
rike, celotne ZDA in Karibskega morja.
Osnovni namen določitve ECA podro­
čij je zniževanje škodljivega onesnaže­
vanja z delovanjem pomorskega pro­
meta v gosto poseljenih področjih. Na
teh morskih območjih morajo ladjarji
upoštevati predpisane strožje meje
dovoljenih izpustov SOx in NOx. Tako
morajo voditi evidenco izpustov ob
vplutju v ECA območje.
Zniževanje dopustnih meja
Dopustne meje deleža žveplovih oksi­
dov se postopoma spuščajo, tako na
globalnem nivoju kot tudi na posebej
opredeljenih morskih območjih. Od
januarja 2012 se je meja dovoljenega
deleža SOx spustila s predhodnih 4,5
odstotka na 3,5 odstotka masnega de­
leža. Ta omejitev bo od leta 2020 (vme­
sna ocena bo opravljena leta 2018)
znižana na 0,5 odstotka. Če bi vmesno
poročilo izpostavilo težave zagotavlja­
nja strožjih pogojev, bi se lahko vpelja­
va zamaknila za dodat­nih pet let.
V omejenih morskih območjih ECA so
do julija 2010 bile dovoljene emisije
SOx do 1,5 odstotka masnega deleža. Z
julijem 2010 je bila meja spuščena na
1 odstotek, medtem ko je z letošnjim
januarjem dovoljena meja emisij SOx le
še 0,1 odstotka masnega deleža.
Slika 1: ECA območja (vir: marineinsight.com)
ga morska območja ob obalah Evropske
unije vključiti v ECA območje in tako
zagotoviti enake pogoje znotraj Evrop­
ske unije. Strožji predpisi namreč silijo
ladjarje k uporabi čistejših pogonskih
goriv in posledično zvišujejo operativ­
ne stroške. Tako ladjarji povišujejo cene
prevoza za destinacije, ki se nahajajo
v strožjih morskih območjih. Lokacije
oziroma pristanišča v Sredozemskem
morju in Jadranu naj bi bila delno favo­
rizirana zaradi nižjih stroškov ladjarjev,
saj na teh območjih še vedno veljajo viš­
je dovoljene stopnje SOx – 3,5 odstotka
masnega deleža.
Ladjarji uvajajo dodatke
na voznine
Ladjarji ugotavljajo višje stroške go­
riva zaradi uporabe čistejših oziroma
bolj rafiniranih goriv. Največji svetov­
ni kontejnerski ladjarji napovedujejo
višje stroške, ki se bodo med plovbo v
ECA območjih povišali celo za 50 od­
stotkov. Letni porast stroškov goriva
naj bi pri večjih ladjarjih presegal 150
Tabela 2: Mejne vrednosti dovoljenih emisij SOx v pomorskem prometu
Dopustne vrednosti SOx
zunaj ECA območij
Dopustne vrednosti SOx
znotraj ECA območij
Pred 1. 1. 2012 – 4,50 %
masnega deleža
Pred 1. 7. 2010 – 1,50 %
masnega deleža
Po 1. 1. 2012 – 3,50 %
masnega deleža
Od 1. 7. 2010 – 1,00 %
masnega deleža
Po 1. 1. 2020 – 0,50 %
masnega deleža
Po 1. 1. 2015 – 0,10 %
masnega deleža
Vir: IMO – Sulphur oxides (SOx) Regulation
Na evropskem nivoju se izvajajo različ­
ni pritiski, da bi bilo potrebno tudi dru­
ali celo 200 milijonov ameriških dolar­
jev. Tako uvajajo dodatke na osnovno
pomorsko voznino za tako imenovani
Low Sulphur Surcharge. Ti dodatki so
različni, in sicer odvisni od tega, ali je
začetno in končno pristanišče v ECA
območju. Če je le eno od pristanišč v
ECA območju, so ti dodatki praviloma
nižji (na primer Azija–Severna Evropa
ali Sredozemlje–ZDA). Zneski so med
20 in 100 ali več ameriških dolarjev za
20’ kontejner. Pri transportnih poteh,
kjer sta obe pristanišči v ECA regiji in
ladje več časa plujejo v ECA območju,
pa je ta znesek praviloma še višji. Za
večji oziroma 40’ kontejner je dodatek
tudi podvojen.
Najvišji dodatki bodo obračunani na
transportnih poteh iz ali za Baltsko
morje. Ladje se bodo na poti do balt­
skih pristanišč več časa zadrževale v
ECA območju, ki se začne z Angleškim
kanalom, nadaljuje v Severno morje in
zaključi z Baltskim morjem. Poleg tega
je gostota ladjevja višja in temu primer­
na je tudi prilagojena hitrost plovbe.
Ker ladjarji ne smejo skupno oziro­
ma poenoteno oblikovati pomorskih
voznin in dodatkov zaradi prepovedi
kartelnega dogovarjanja, se ti dodatki
med ladjarji zelo razlikujejo. Nekateri
bodo zvišali osnovne voznine in uvedli
nižje dodatke, spet drugi bodo upora­
bili višje dodatke in nekoliko znižali
osnovne voznine.
Vsekakor bo v naslednjem obdobju,
dokler ladjarji ne bodo opustili dodat­
ka in ga direktno upoštevali v pomor­
ski voznini, veliko preračunavanja in
primerjav, da bo kupcu jasno, kateri
ladjar oziroma servis je konkurenčnej­
ši. Torej več dela za pomorske agente,
špediterje in kupce storitev. Delo, ki pa
se ne bo dodatno poplačalo.
Transport // januar – februar 2015. //
57
Logistika
Besedilo: Josip Orbanić
Logistične napovedi 2015
Smo na začetku leta 2015 in zanima nas, kaj se bo dogajalo na logističnem parketu v
tem letu. Napovedi so tvegana zadeva, vendar moramo misliti na prihodnost, še boljše
pa je, če jo lahko oblikujemo. Lansko leto ob tem času smo bili pesimistični. Rasti v
Sloveniji v letu 2014 naj ne bi bilo. UMAR je za Slovenijo predvidel 0,8-odstotni upad.
In kaj se je zgodilo, da bomo na koncu pristali na približno 2,5-odstotni rasti? Pa se je
torej zasukalo v pozitivno smer. To potrjuje, kako težko je napovedovati. Pregledali smo
številna predvidevanja za letošnje leto in poskušamo izluščiti, kaj se bo dogajalo.
Gospodarska gibanja
Gospodarske napovedi za leto 2015
so skoraj preoptimistične. Pozitiven
trend pri nas se je začel v letu 2014.
Poglejmo, kaj o tem pravijo v različnih
merodajnih institucijah.
OECD je Sloveniji občutnejše zvišal
napoved gospodarske rasti. Naš BDP
naj bi bil v letu 2015 višji za 1,4 %.
Evropska komisija napoveduje Slove­
niji 1,7-odstotno rast v letu 2015 in
2,5-odstotno rast v letu 2016.
Slovenska vlada je v proračunskem
načrtu, ki ga je oktobra poslala v Bru­
selj, predvidela v letu 2015 1,6-odsto­
tno rast.
UMAR je v zimski napovedi, objavlje­
ni 23. 12. 2014, dal naslednje številke
rasti: 2014: 2,5 %, 2015: 2 % in 2016:
1,7 %.
Gospodarska zbornica Slovenije
je najbolj previdna in napoveduje
1,3-odstotno rast.
OECD napoveduje 1,4-odstotno, Ban­
ka Slovenije 1,3-odstotno in EBRD
1-odstotno rast v letu 2015.
Čim bolj gremo k operativni ravni,
tem bolj previdne so napovedi. Ver­
jetno bo nekje vmes. Za Slovenijo so
napovedane tudi naslednje zadeve, ki
so zanimive za logistično področje: iz­
voz + 4,7 %, uvoz + 4,1 %, rast zaseb­
ne potrošnje + 1,1 %, upad državne
potrošnje – 0,6 % in bruto investicije
v osnovna sredstva + 3,5 %.
Evropska komisija je v jesenski na­
povedi dala naslednje številke: v letu
2014 je rast v območju EU-28 1,3-od­
stotna, za leta 2015 napovedujejo 1,5
58
% in za leto 2016 2 %. Slabša situa­
cija je v evrskem območju, in sicer:
2014 0,8 %, 2015 1,1 % in 2016 1,7
%. Za posamezne države, naše najpo­
membnejše partnerice, so v letu 2015
napovedi naslednje: Nemčija 1,2 %,
Avstrija 1,2 %, Italija 0,6 %, Hrvaška
0,2 % in Madžarska 2,5 %, za svetov­
no pomembna gospodarstva pa: ZDA
3,1 %, Kitajska 7,1 %, Indija 6,4 %,
Japonska 1 % in Ruska federacija 0,3
%. Svetovno gospodarstvo naj bi po­
večalo BDP v letu 2015 za 3,8 %.
Napovedi za logistični trg
Logistični trg je ozko povezan z go­
spodarskimi gibanji v Sloveniji, EU in
globalno. Stopnje rasti na logističnem
trgu naj bi bile višje kot splošna rast.
Uvoz in izvoz sta namreč predvidena
s stopnjami nad 4 %, investicijska de­
javnost pa naj bi bila dinamična. Na
 Cene nafte Brent december 2009–
december 2014 (vir: MoneyAM.com)
// Transport // januar – februar 2015.
GZS so napovedali približno 2-od­
stotno rast na transportnem trgu,
vendar po našem mnenju bi morala
biti vsaj 3-odstotna ali več, glede na
stopnje rasti izvoza in investicijsko
dejavnost. Luka Koper je namreč po­
globila morsko dno na kontejnerskem
terminalu na 14 m in prihajajo nove
linije. Železnica bo sanirala primor­
sko progo, kar bo prispevalo k lažje­
mu, boljšemu in cenejšemu prevozu
proti Kopru in Italiji. Po pisanju časo­
pisa Finance več logistov napoveduje
5-odstotno, nekateri pa še višjo rast.
Nekoliko lažja situacija za prevoznike
je tudi pričakovanje, da se bodo cene
energije še nižale ali vsaj stagnirale.
Podatki kažejo, da se je v letu 2014
cena nafte skoraj prepolovila in padla
pod raven cen v letu 2010, ko so bile
nizke.
Na logistični trg vplivajo tudi trendi v
industriji, in sicer: digitalizacija proi­
zvodnje, internet stvari, robotizacija,
nosljiva tehnologija v proizvodnji in
skladiščih, družabni mediji, energen­
ti, demografska gibanja, 3D tiskanje,
selitev proizvodnje bližje potrošnji
(next-shoring) itd.
Trendi na logističnem trgu
Adrian Gonzalez v svojih logističnih
predvidevanjih za leto 2015 navaja
naslednjih pet pomembnih trendov:
– Ponudniki bodo oskrbno verigo
oblikovali in obravnavali kot ne­
prekinjen poslovni proces, namesto
projekta ali samostojnega enkra­
tnega procesa.
– Google bo pridobil ponudnika lo­
gističnih storitev (3PL) in/ali lo­
gističnega dobavitelja programske
opreme.
– 3PL ponudniki in prodajalci pro­
gramske opreme se bodo bolj osre­
dotočili na mala in srednja podjetja
ter v energetsko učinkovitost in
procese.
– Podjetja, ki bodo začela preobliko­
vati svoje procese odločanja, bodo
usmerjena k večji uporabi tehnolo­
gij za socialno mreženje.
– Konkurenčne grožnje, tako za 3PL
ponudnike kot tudi za njihove
stranke, bodo povzročile njihovo
preoblikovanje na način, da delajo
skupaj, kar pomeni, da bodo spre­
jeli bolj dolgoročni in partnerski
pristop. Več na: http://talkinglogi­
stics.com/2014/12/11/google-will­
-acquire-3pl-supply-chain-logistics­
-predictions-2015.
Vlaganja v logistično
infrastrukturo
Ministrstvo za infrastrukturo RS je
pripravilo Strategijo razvoja prometa,
ki je v javni razpravi. O tem bomo ob­
širnejše pisali v prihodnje. Vendar je
na EU že posredovan predlog črpanja
sredstev do leta 2020. Tako je prav­
zaprav več ali manj vse določeno, ker
lastnih sredstev primanjkuje. 3,25
milijarde evrov je na voljo Sloveniji
za črpanje iz kohezijskega sklada v
obdobju 2014–2020, kar je manj kot
v prejšnjem obdobju, ko smo imeli na
voljo 4,1 milijarde evrov. 460 milijo­
nov evrov evropskih sredstev lahko
porabimo za prometno infrastruktu­
ro do leta 2020.
Slovenija je za triletni EU investicij­
ski načrt, ki ga je pripravil predse­
dnik Evropske komisije Jean-Claude
Juncker, ponudila več infrastruktur­
nih projektov v skupni vrednosti nad
4 milijarde evrov. Projekti so prikaza­
ni v tabeli. Letos se bodo nadaljevale
začete investicije v železniško infra­
strukturo (Pragersko–Hodoš, Divača,
GSM-R, Kočevska proga itd.), luško
infrastrukturo, obnovo mostov in
cestišč, predor Markovec in nadalje­
vanje do Lucije. Upamo pa, da bodo
letos ali naslednje leto le začeli z gra­
dnjo drugega tira Koper–Divača.
Novosti v letu 2015
Leto 2015 bo dinamično tudi na pod­
jetniškem področju. Treba se bo pri­
praviti in sprejeti nekatere novosti,
ki zahtevajo kar nekaj priprav in stro­
škov. Navedimo naslednje: davčne
blagajne, davčne izvršbe, energetske
izkaznice, e-računi, elektronsko obve­
ščanje FURS-a, pavšalne obdavčitve
in nepremičninski davek. Vse več je
elektronskega poslovanja. Predlaga­
mo, da si pridobite informacije in se
pravočasno pripravite na navedene in
druge novosti.
Pomembnejši dogodki v
letu 2015
Leto 2015 bo bogato z različnimi do­
godki na logističnem področju. Na
prvem mestu omenjamo sejem Tran­
sport-logistika v Münchnu (5.–8. maj
2015). V Sloveniji bo tudi nekaj po­
membnih dogodkov. Transport Show
Ljubljana 2015 bo v BTC-ju 22.–23.
maja. Fakulteta za logistiko organizi­
ra 12. mednarodno konferenco ICLTS
11.–13. junija v Celju. Ta konferenca
sodi med 10 top logističnih dogodkov
v svetu po oceni Eurologisticshub.
com. Planet GV in Slovensko logistič­
no združenje organizirata 3. medna­
rodni kongres o oskrbnih verigah v
znanosti in praksi v oktobru. Zvrstila
se bo še vrsta drugih tradicionalnih
srečanj in dogodkov. Vsekakor ne gre
pozabiti na svetovno razstavo Expo
Milano 2015 z naslovom: Feeding the
Planet, Energy for Life, ki bo potekala
od 1. maja do 31. oktobra.
Omenimo še nekaj obletnic: 800 let
Magne carte (velika lista svoboščin,
nastala v Angliji leta 1215), 650 let
Novega mesta, 100. obletnica začetka
Soške fronte, 70. obletnica konca 2.
svetovne vojne, 40. obletnica elektri­
fikacije železnice Koper–Maribor, 20
let Pošte Slovenije in Telekoma Slo­
venije.
 Logistični indikator BVL kaže na dobro situacijo (rdeče), vendar so zaradi
politične in druge situacije pričakovanja
precej nižja (zeleno).
Vrednost
2015–2017
mio. €
1530
300
Projekt
Financiranje
Nadgradnja železniške infrastrukture in drugi tir Divača–Koper,
nadgradnja odseka Zidani Most–Celje in postaja Pragersko
Javno
Luka Koper – večja globina vhodnega kanala in bazena ter
dodatna infrastruktura
javno-zasebno
2015
200
100
Avtoceste Draženci–Gruškovje, druga cev Karavanškega predora;
odsek avtoceste Jagodje–Lucija–hrvaška meja, izboljšanje
varnosti v cestnem prometu in odprava ozkih grl Brezovica,
Ljubljana, Hrušica–avstrijska meja
javno-zasebno
2015
594
230
Avtocesta na tretji razvojni osi
javno
2016–2017
1700
100
Intermodalni logistični center Ljubljana
(890 novih delovnih mest)
javno-zasebno
2016–2017
200
100
4324
830
Skupaj
Začetek
Skupna
vrednost
mio. €
2016
Transport // januar – februar 2015. //
59
Servisne informacije
CENE BENCINA V EVROPI 21. 1. 2015
država
bencin 95
Albanija
165,000
ALL (1,176 EUR)
1,090 EUR (1,090 EUR)
1,306 EUR (1,306 EUR)
11.400,000 BYR
(0,792 EUR)
1,950 BAM (0,997 EUR)
2,290 BGN (1,171 EUR)
31,520 CZK (1,133 EUR)
1,070 EUR (1,070 EUR)
9,810 DKK (1,318 EUR)
0,999 EUR (0,999 EUR)
1,344 EUR (1,344 EUR)
1,287 EUR (1,287 EUR)
1,565 EUR (1,565 EUR)
8,520 HRK (1,106 EUR)
1,320 EUR (1,320 EUR)
197,600 ISK (1,280 EUR)
1,470 EUR (1,470 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,027 EUR (1,027 EUR)
1,480 CHF
(1,508 EUR)
1,160 EUR (1,160 EUR)
1,058 EUR (1,058 EUR)
325,000 HUF (1,045 EUR)
60,500 MKD (0,985 EUR)
18,360 MDL (0,963 EUR)
1,275 EUR (1,275 EUR)
1,555 EUR (1,555 EUR)
14,150 NOK (1,625 EUR)
4,510 PLN (1,067 EUR)
1,299 EUR (1,299 EUR)
4,930 RON (1,098 EUR)
36,210 RUB (0,501 EUR)
1,315 EUR (1,315 EUR)
1,240 EUR (1,240 EUR)
129,900 RSD (1,071 EUR)
1,120 EUR (1,120 EUR)
12,190 SEK (1,306 EUR)
1,470 CHF (1,498 EUR)
4,110 TRY (1,560 EUR)
17,900 UAH (0,932 EUR)
1,081 GBP (1,447 EUR)
Avstrija
Belgija
Belorusija
BIH
Bolgarija
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Irska
Islandija
Italija
Kosovo
Latvija
Liechtenstein
Litva
Luksemburg
Madžarska
Makedonija
Moldavija
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
Slovaška
Slovenija
Srbija
Španija
Švedska
Švica
Turčija
Ukrajina
V. Britanija
60
bencin
98/100
1,200 EUR (1,200 EUR)
1,373 EUR (1,373 EUR)
2,100 BAM (1,074 EUR)
2,610 BGN (1,334 EUR)
1,100 EUR (1,100 EUR)
1,039 EUR (1,039 EUR)
1,406 EUR (1,406 EUR)
1,341 EUR (1,341 EUR)
9,130 HRK (1,185 EUR)
1,570 EUR (1,570 EUR)
1,100 EUR (1,100 EUR)
1,076 EUR (1,076 EUR)
1,540 CHF (1,569 EUR)
1,121 EUR (1,121 EUR)
62,500 MKD (1,017 EUR)
1,307 EUR (1,307 EUR)
1,624 EUR (1,624 EUR)
4,790 PLN (1,133 EUR)
1,398 EUR (1,398 EUR)
1,270 EUR (1,270 EUR)
139,900 RSD (1,153 EUR)
1,250 EUR (1,250 EUR)
12,690 SEK (1,360 EUR)
1,530 CHF (1,559 EUR)
4,130 TRY (1,568 EUR)
19,000 UAH (0,989 EUR)
1,181 GBP (1,580 EUR)
Dizel
162,000 ALL (1,155 EUR)
1,080 EUR (1,080 EUR)
1,182 EUR (1,182 EUR)
11.700,000 BYR (0,813 EUR)
1,950 BAM (0,997 EUR)
2,220 BGN (1,135 EUR)
31,510 CZK (1,132 EUR)
0,990 EUR (0,990 EUR)
8,690 DKK (1,168 EUR)
1,069 EUR (1,069 EUR)
1,258 EUR (1,258 EUR)
1,156 EUR (1,156 EUR)
1,285 EUR (1,285 EUR)
8,120 HRK (1,054 EUR)
1,240 EUR (1,240 EUR)
199,600 ISK (1,293 EUR)
1,410 EUR (1,410 EUR)
1,050 EUR (1,050 EUR)
1,039 EUR
(1,039 EUR)
1,550 CHF (1,579 EUR)
1,100 EUR
(1,100 EUR)
0,984 EUR (0,984 EUR)
342,000 HUF (1,100 EUR)
51,000 MKD (0,830 EUR)
17,390 MDL (0,912 EUR)
1,161 EUR (1,161 EUR)
1,265 EUR (1,265 EUR)
13,200 NOK (1,516 EUR)
4,520 PLN (1,069 EUR)
1,119 EUR (1,119 EUR)
5,130 RON (1,143 EUR)
34,650 RUB (0,480 EUR)
1,205 EUR (1,205 EUR)
1,157 EUR (1,157 EUR)
139,900 RSD (1,153 EUR)
1,075 EUR
(1,075 EUR)
12,450 SEK (1,334 EUR)
1,540 CHF (1,569 EUR)
3,590 TRY (1,363 EUR)
17,300 UAH (0,901 EUR)
1,155 GBP (1,546 EUR
// Transport // januar – februar 2015.
Izžrebani reševalci:
Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz novembrske
številke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce::
Dušan Tušar, Cerkno
Simon Salezina, Dobje
Stanko Ule, Pivka
Slavko Oštir, Velenje
Franc Mlinar, Žiri
Marko Mužan, Brezje
NASLEDNJA ŠTEVILKA REVIJE
TRANSPORT IZIDE 6. marca
eTransport.si
Zabava // križanka
www.bijol.si
Nagrade podarja podjetje Bijol d.o.o.
Rešitve pošljite do 28. 2. 2015 na naslov:
Revija Transport, Linhartova 3,
1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«.
Ime in priimek
Naslov
Geslo
Novoletna zabava
Pred koncem lanskega leta je svojo tradicional­
no zabavo v Grosuplju organiziralo podjetje TCI d.o.o.,
uvoznik priklopnih vozil Krone za Slovenijo. Restavraci­
ja Kongo je bila nabito polna, saj so se povabilu odzvali
62
// Transport // januar – februar 2015.
številni prevozniki, šoferji, poslovni partnerji, znanci in
prijatelji direktorja podjetja TCI Željka Čurića. Za zaba­
vo do jutra je poskrbela skupina Mambo Kings, kasneje
pa še trubači.
MEGA PRIREDITEV  RAZSTAVA  SREČANJE PREVOZNIKOV  ZABAVA
gospodarska vozila - dostavniki - avtobusi - priklopniki - nadgradnje - rezervni deli - servisi - dodatna oprema
- pnevmatike - goriva - maziva - logistika - zavarovalnice - leasingi - borze prevozov - telematika
EK
T
PE
A
OT
B
SO
22. - 23. maj 2015
Ljubljana - BTC - Logistični center