Št. 207 ŠD Krašnja - Športna unija Slovenije
Št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015, cena 1,00 EUR Izdajo časopisa je omogočilo podjetje M&P Burja d.o.o. 2 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 ČISTILnA AKCIJA V KS KRAŠnJA V soboto 11.4.2015, je občina organizirala čistilno akcijo s sloganom Očistimo našo občino Lukovica. K sodelovanju so povabili krajevne skupnosti in lokalna društva. Občina je ponudila vreče za smeti ter odvoz nabranih smeti, za zaščitno opremo, torej rokavice, smo morali na KS poskrbeti sami. V KS smo se odločili, da očistimo ob cestah in bolj obljudenih sprehajalnih poteh, saj tam največkrat končajo nemarno odvržene smeti iz vozil, se pa nekateri posamezniki potrudijo in odvržejo v naravo tudi večje količine odpadkov navkljub dobro organizirani službi za ravnanje z odpadki v občini. K udeležbi smo povabili preko spletne strani, preko letakov obešenih na nekaterih ključnih mestih KS ter z letaki razdeljenimi v PŠ Krašnja in v baru Pod lipo. Udeleženci akcije na končni postaji v baru Pod lipo. Ne glede na maloštevilno udeležbo smo nabrali kar nekaj vreč smeti … Udeležba je bila skromna. Najverjetneje je k temu prispevalo tudi po dolgem času izredno lepo toplo vreme, ki so ga številni krajani izkoristili za delo na njivah, v gozdovih ali okrog svojih domovanj. Nekateri, predvsem mladi starši s svojimi kratkohlačniki pa so se odzvali, saj so prepoznali v akciji tudi vzgojno noto. Glede na nabrane odpadke je osveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki še vedno potrebno. V vrečah za smeti so se znašle številne odvržene pločevinke piva in prazne škatlice cigaret. Ugotovili smo tudi, da se proti Krajnemu Brdu in Vrhu nad Krašnjo vozijo številni ljubitelji hitre prehrane in prigrizkov, saj smo pobirali veliko ostankov vrečk in ovojev raznih čipsov, napolitank, bombonov in čokoladic. Vsebina konča v želodčkih, ovoj pa v gozdu. Nekateri svoje vrtne odpadke obogatene s plastično in aluminijasto folijo kompostirajo kar ob cesti, ne pa na kakšnem bolj primernem mestu. Našli smo tudi rabljene otroške plenice, pa plastične zaboje in stara ohišja televizijskih sprejemnikov … Ob koncu akcije smo se zbrali v baru Pod lipo, kjer so otroci dobili zaslužen sladoled… Za pogostitev se baru Pod lipo najlepše zahvaljujemo. Varovanje okolja mora postati naš način življenja, zato odpadke mečimo v koše za smeti. Odpadke ločujmo v ločene zabojnike, kupujmo izdelke, primerne za večkratno uporabo. Predvsem pa se zavedajmo, da ohranjamo okolje čisto ne samo za nas, temveč tudi za prihodnje generacije. GODBA LUKOVICA ZAIGRALA nA PREDVEČER PRAZnIKA DELA Pred 1. majem, praznikom dela, tradicionalno v Krašnji zaigra tudi godba na pihala. Tudi letos smo zadnje aprilsko popoldne nestrpno pričakovali godbo. Občinstvo je bilo tokrat številno, saj smo se letos veselili tudi nove popestritve, kamniških mažoretk. Ob napovedanem času so prikorakala brhka dekleta ob spremljavi živahnih napevov, v veselje starih in mladih. Po programu smo povabili godce in dekleta na kratko pogostitev. Ob slovesu so še enkrat zaigrali in pustili prijeten vtis za uvod v večerna praznovanja. POZIV STARŠEM OTROK, KI UPORABLJAJO OTROŠKO IGRIŠČE V KRAŠnJI Novo igrišče v Krašnji je dobro obiskano in je prijetna popestritev za naše malčke, pa tudi nekoliko starejše otroke. Da bi igrala dolgo služila namenu, jih je potrebno tudi primerno 3 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 vzdrževati. Zato vabimo vse starše, ki so redni gostje igrišča, da se zberemo v soboto 13.6.2015 ob 9:30 na igrišču in skupaj obnovimo zaščito na lesenih delih igral. Za material bo poskrbljeno, zaščito opremo prinesite seboj. Dobrodošli tudi otroci! za KS Krašnja Urša Kos InTERVEnCIJE In DOGODKI V PGD KRAŠnJA V preteklem obdobju smo imeli eno intervencijo, ki se je na koncu izkazala, da požara v naravi ni. Dobili smo poziv, da gori trava pri cestninski postaji Kompolje.Ko smo prišli na kraj, ni bilo požara. Javili smo na ReCo, da v Kompoljah ni požara, da pa pri cestniski postaji v Lokah požigajo vejevje, vendar gre za kontroliran požig. Opravili smo še pogled okoliša in se vrnili v garažo. Če požigate vejevje, travo ali opravljate kakšen drug požig in ga nadzirate, pokličite 112 ali lokalne gasilce in povejte, da opravljate kontroliran požig, s tem obvestite ReCo (112). S tem ste nam prihranili kakšno intervencijo, ki se na konce izkaže kot nepotrebna. Gasilci smo se udeležili dveh Florjanovih maš, ene v Praprečah in druge v Šentgotardu. Šli smo tudi na pogrebe naših kolegov. Obiskali smo tovarno Krka. V Pečah je potekalo tekmovanje mladine v orientaciji v sorganizaciji GZ Lukovica, Moravče, Domžale in Mengeš. Naši mladi so se odrezali odlično. Zasedli so eno prvo mesto, tri ekipe so bile druge, vsaka v svoji kategoriji, eno tretje mesto in četrto mesto. Ekipe, ki so bile prve in bodo šle na regijsko tekmovanje, ki ga letos organizira GZ Lukovica in bo v Krašnji 24.5. 2015. Lepo vabljeni, da navijate za naše ekipe, da se uvrstijo na državno prvenstvo jeseni, ki bo v Litiji. Za PGD Krašnja Gregor Rožič 4 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 V skupinah, ki delujejo v našem kulturnem društvu se vedno kaj dogaja VEČER DOMOLJUBnIH In PARTIZAnSKIH PESMI Žal letos ni bilo med nami Silva Andrejka, ki je bil na ta večer vedno zelo dobre volje in je prvi zaplesal ob zvokih harmonike. Pogrešali smo ga in bilo jih je kar nekaj, ko so mi ob koncu rekli: »Letos pa ni Silvota.« Prišli pa so Zinka, Tomaž in Mira. Tako je bil Silvo v mislih še bolj z nami. S ŠTAJERCEM V LJUBLJAnI V DOLU PRI LJUBLJAnI Večer petja domoljubnih in partizanskih pesmi, ki je v Krašnji tradicionalno vsako leto na predvečer Dneva upora, postaja vedno bolj obiskan. Veseli smo, da pridejo med nas tudi iz drugih krajev naše občine. Tako v KUD Fran Maselj Podlimbarski vidimo, da smo naredili prav, ko smo začeli ohranjati te pesmi in jih skupaj zapojemo na prijetnem večeru. Na srečanju preberemo še nekaj pesmi z domoljubno vsebino. Letos so jih brale Irena Pustotnik, Brigita Rožič in Maruša Čebulj. Še bolj veselo postane, ko zaigrajo Srečko Strehar, Uroš Križman, Miro Klopčič in Ivan Lindič, spremlja pa jih naše petje. Po prireditvi posedimo v gasilskem domu na prijetnem druženju. Naš »ravnatelj« iz igre, Marjan Ljubić, nam je organiziral gostovanje v Dolu, kjer je tudi doma. Bilo ga je kar malo strah, ker ni vedel, ali bomo imeli gledalce. Krašnjani namreč nismo še nikoli igrali v Dolu, pa tudi njihove prireditve so običajno ob sobotah ali petkih, naša predstava pa je bila v nedeljo. Že med tednom smo pripravili oder in razsvetljavo. Ko smo prišli v Dol Grega, Jernej, Gabrijel, Slavica in jaz, se nam je zdel oder velik, ko pa smo ga napolnili z našim pohištvom, je bila slika Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 čisto drugačna. Strah, da ne bo obiskovalcev, je bil odveč. Nekaj gledalcev, ki so si predstavo ogledali v Krašnji, Marjanova angažiranost in pomoč dolskega gospoda župnika je privabila v župnijsko dvorano veliko ljudi. Bili smo res presenečeni, gledalci pa zadovoljni, saj so igralce nagradili z aplavzom tudi med prizori. Uspeh predstave je odvisen tudi od počutja igralcev v skupini. Postali smo res prijetna druščina. Naše igralke so vsak večer prinašale na vaje sladke domače dobrote, v Dolu pa sta nas presenetili družini Rožič in Ljubić. Ob koncu predstave sta nam pripravili pravo pojedino. Da se radi družimo tudi, če ne igramo, je bil skupinski obisk predstave v Moravčah, kjer so igrali člani gledališke skupine iz Peč. MOŠKA PEVSKA SKUPInA OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPInA V zadnjem mesecu so imeli kar dva nastopa. Najprej so 18. aprila zapeli na Vokalnem večer kvartetov in kvintetov na Turjaku, 26. aprila pa v Motniku na prireditvi Nedeljsko popoldne v Motniku. PLETEnJE KIT IZ PŠEnIČnE SLAME Učenci gledališkega krožka, ki ga je v šoli vodila Vesna Čebulj, so otrokom v vrtcu in svojim sošolcem zaigrali igrico Žabica Nagica. Pripravljali so jo vse leto. Bila je prijetna igrica plesa, petja in igre. ŠOPEK PESMI In SMEHA ZA PRAZnIKE V MARCU Skupina pevk in pevcev ljudskih pesmi pripravi vsako leto prireditev za praznike v marcu. Tako je bilo tudi letos 29. marca. Prireditev je pripravila Magda Kreft, nastopili pa so tudi otroci z igrico Žabica Nagica. Ko so se mladi igralci priklonili, so povabili na oder še pevke in pevce, da so skupaj zapeli pesmico Jaz pa grem na zeleno trav'co. Naše pletilje so zelo delovne. Na Brdu so učile plesti učence turističnega krožka in jim tako pomagale, da bodo dosegli boljše rezultate na tekmovanju šol. Med 1. In 3. majem 2015 se je v okviru spomladanske razstave tulipanov v Volčjem Potoku s svojo turistično ponudbo predstavilo območje Srce Slovenije, ki sega od Kamnika do dolenjskih gričev. V treh dneh se je na razstavnem prostoru zvrstilo preko 150 sodelujočih. S svojimi unikatnimi izdelki se je na stojnicah predstavilo 13 rokodelcev. Dogajanje pa sta popestrila tudi nastopa Godbe Domžale in plesalci Kanje Trzin. 5 6 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Na koledarju za naslednje mesece pa je vpisanih že veliko povabil. OB 70. OBLETnICI OSVOBODOTVE KOnCEnTRACIJSKEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEn Na povabilo Srca Slovenije so 1. maja pletle v Volčjem Potoku tudi naše »preužitkarice«. Dan je bil hladen in deževen, tako jih je kar precej zeblo. Kljub temu so zdržale in privabile k svoji mizi veliko gledalcev (Na fotografiji »dopoldanska izmena«). V nedeljo, 10. maja so se odpeljale na Bled, kjer je bila prva tekma svetovnega pokala v veslanju. Ob tej priložnosti je bil organiziran Urbanov sejem. Stojnice so bile ob jezeru v Mali Zaki, kjer je potekalo tekmovanje. Tako je bilo ljudi, ki so se sprehodili in se ustavili pri naših pletiljah zelo veliko. V okviru društva izgnancev Domžale sem sprejela vabilo in se udeležila spominske prireditve ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen v Avstriji. Prijetna skupina 30 udeležencev smo se z udobnim avtobusom v zgodnjih jutranjih urah 10. maja odpravili na pot. Ta nas je vodila preko Maribora, čez mejni prehod Šentilj, mimo Gradca po avtocesti v smeri Linz v Zgornji Avstriji. Po petih urah vožnje smo prispeli v urejeno srednjeveško mesto Mauthausen, 3 km oddaljeno od Linza. Koncentracijsko taborišče se nahaja na hribu nad omenjenim mestom. Pripeljali smo se do taborišča, od koder smo se peš napotili k spomeniku slovenskim žrtvam. Vsaka država, ki 7 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 se vsem žrtvam poklonili ob skupni svečanosti. Ura je bila 11, ko je bilo uradnega dela konec. Pretreseni in šokirani smo si po skupinah ogledovali ostanke taborišča. Nemogoče si je predstavljati, kako so živeli, trpeli in umirali. Še polni vtisov smo se pozno popoldne zapeljali čez Šentilj in bili presrečni, da smo spet doma. »Tudi zrak je drugačen,« je bilo slišati z zadnjih sedežev v avtobusu. Ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacizma in fašizma sem vam to moje doživetje napisala v SPOMIN žrtvam in OPOMIN nam, ljudem. Zdenka Šraj je imela jetnike v tem taborišču, jim je po vojni postavila svoj spomenik. Podstavek našega spomenika je kvadrataste oblike iz kamna. Na njem je obeležje – ozko in visoko približno 2 m, tudi kamnito in kvadraste oblike. Pred njim stoji iz železa narejen skelet človeškega telesa z dvignjenimi rokami. Na obeležju je izpisana samo beseda OBTOŽUJEM, v spomin slovenskim žrtvam v taborišču Mauthausen, imenovanem tudi PEKEL NA ZEMLJI. Taborišče so gradili taboriščniki iz nemških koncentracijskih taborišč avgusta 1938. leta. Stoji v neposredni bližini kamnoloma, nahajališča granita. Kamen je bil namenjen za gradnjo stavb in tlakovanje cest po nemških mestih. Do taborišča se ovinkasto vzpenja cesta. Na vrhu hriba se razprostira širna ravnina, kjer so bile postavljene barake (20-25), namenjene jetnikom. Ti so bili iz vse Evrope in tudi drugih celin. Taborišče je imela v oblasti Himmlerjeva zloglasna SS od avgusta 1938 do 5. maja 1945, ko so ga osvodobili ameriški vojaki. Po podatkih je bilo v tem času zaprtih 200.000 ljudi, med njimi tudi 3500 Slovencev. Življenje jetnikov se je tu štelo v urah in dnevih. To je bilo eno najhujših uničevalnih taborišč. Jetnike so pretepali in pobijali ter jih morili s plinom. Naduti, prežeti s prezirom in cinizmom, izšolani za izvajanje nasilja, so SS-ovci jetnike trpinčili do smrti. Za tisoče je bila edina pot iz tega pekla SMRT. Kamnolom se nahaja v globeli pod taboriščem, kamor je speljana kamnita pot, ki se strmo po stopnicah (približno 180) spušča navzdol. Tu, v tej globeli so jetniki trpeli neznosne muke in delali v nečloveških razmerah, prenašali najhujša ponižanja prežeta s hudobijo SS-ovcev. Na tisoče jih je umrlo na tem s krvjo prepojenem prostoru. Dve naši udeleženki sta si še in še ogledovali ta kraj, saj sta bila njuna očeta tu jetnika. Na srečo sta se po vojni živa vrnila domov. 10. maja 2015 se je ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen nepregledna množica ljudi iz vse Evrope in tudi od drugod poklonila spominu na vse jetnike, ki so svoje življenje končali tu, v PEKLU NA ZEMLJI. To je del polpretekle zgodovine, katere tvorci so si zamislili svet samo za njihovo izbrano raso, ki naj bi prevladovala nad drugimi. Mnoge narode so obsodili na iztrebitev, tudi Slovenci smo bili na tem seznamu. Ob 9h so se pričele slovesnosti ob posameznih spomenikih. Pogled mi je obstal na množicah prisotnih. Posebno veliko je bilo ob spomenikih mladih (iz Španije, Francije, Češke, Italije). Izredno množični so bili predstavniki Rusije, Poljske, Izraela, Češke, Španije, Srbije, Črne gore in še bi lahko naštevala. Mnoge delegacije so se žrtvam poklonile s petjem. Posebno izraelski predstavniki, oblečeni v svečane uniforme in s petjem, so ponosno izstopali v tem prostoru. Nešteto ljudi jim je prisluhnilo. Ob vsem tem vzdušju je bila slovenska proslava skromna. Predstavnica države Slovenije, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, dr. Anja Kopač Mrak je imela svečani govor, nato pa so k spomeniku položili venec. Tudi udeležba je bila majhna, le državniška delegacija in mi. Skupaj smo SIMOn BURJA – RAZISKOVALEC JAM Naša mala občina premore resnično veliko število izjemnih ljudi, ki s svojimi dejanji, znanji, sposobnostmi krepko presegajo naše meje občine in tudi države. Vendar pa jamarjev ni kaj dosti med njimi. - Simon, ste vi edini jamar v Črnem grabnu? Čeprav je jamarija res bolj malo razširjen šport, bi se nekaj jamarjev še našlo. - Kdaj in kaj vas je tako prevzelo, da ste se začeli ukvarjati z jamarstvom? Je potrebnega veliko predznanja za raziskovanje ali je dovolj že močna želja in volja? V katerem jamarskem društvu delujete? Z jamarstvom se ukvarjam približno sedem let. Že prej sem se potapljal in ker sem se potapljal čedalje več v naših jamah, sem vse prevečkrat zašel tudi v »suhe« jame. Ker so jame postajale tehnično zahtevne, sem se vpisal v najbližji klub, to je DZRJ Simon Robič Domžale. Za samo jamarijo ni potrebno neko predznanje, obstajajo pa tudi tečaji, kjer lahko zainteresirani dobi tehnično znanje, ki je potrebno. Dobi tudi uradno licenco (dovoljenje za samostojno raziskovanje) za raziskave. 8 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 - Prosim, najprej pojasnite izraz speleologija, ki se pogosto uporablja, da ga bodo razumeli tudi vsi naši bralci. Speleologija je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem kraških pojavov. Znanstveni cilji raziskav so predvsem geološke značilnosti, favna, flora. Bolj osnovni cilji pa so predvsem raziskovanje jam ter seveda evidentiranje tega. - So tudi v naši občini kake zanimive jame? Na območju med Moravčami in Domžalami je ostanek kraškega dela. Zato je tam nekaj zanimivih jam z značilnimi kraškimi pojavi. Omenil bi na primer Osoletovo jamo, kjer naše društvo tudi organizira vodenje za nejamarje, ki jih zanima kako zgleda pod zemljo. - V katerem delu Slovenije je največ jam in koliko so raziskane? - V Sloveniji je več kot 11.000 registriranih in vsako leto je cca 500 novih najdenih jam. Seveda je največ jam na področju slovenskega krasa, kjer so tudi najbolj znane jame kot Postojnska, Škocjanska in še bi lahko našteval. Tudi na območju Dolenjske in Kočevja je veliko jam. Malo drugačne pa so visokogorske jame, kjer jih največ najdemo na območju Kanina. - Kraške jame so večinoma izdolbene iz karbonatnih kamnin. So vse jame iz teh kamnin, oziroma iz katerih so še? Da, kraške jame so iz karbonatnih kamenin, večinoma apnenčastih, saj se kalcij raztaplja v vodi in se potem pod ze- mljo izloča iz vode, kjer nastajajo značilne kraške strukture. Obstajajo pa tudi drugačne jame, na primer vulkanske jame, ki so drugačnega izvora. - V knjigi Jame in jamarji, sem prebrala, da je jamar kot geograf, ki mora novo celino šele odkriti in narisati njen zemljevid. Verjetno ste se vi s to ugotovitvijo pogosto srečali. Jamarji raziskujemo področja, katerih ne moremo vnaprej predvideti, kaj se bo našlo. To je tudi srž jamarije, saj nikoli ne veš, kaj te čaka za prvim vogalom, ožine vode, velika brezna, konec, nov začetek …. - Pri nas je najgloblje raziskana in znana tako imenovana jama , če je to jama, Divje jezero pri Idriji. Koliko je vam znana? Divje jezero je najgloblje raziskana podvodna jama - izvir v Sloveniji. Saj so jo raziskali v dolžini 400 metrov in globine 160 metrov, kar je velik dosežek. Na žalost je razvpita predvsem zaradi smrtnih žrtev in je sedaj potapljanje v njem zelo omejeno. - Lani novembra ste bili izbrani za ime tedna, ker ste z ekipo jamarjev, raziskali oziroma opravili spust 1200 metrov globoko in še 89 metrski potop v Renejevem breznu na Kaninu. To zgodbo bi radi delili z vami tudi bralci Društvenega informatorja. Namen potopa v Renejevem breznu je predvsem iskanje nadaljevanja jame in iskanje suhih delov, katere bi potem jamarji po suhem povezali. Sam projekt predstavlja predvsem 9 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 - Jame zagotovo niso same, v njih so našle ali imajo svoj dom različna živa bitja, ki nikoli niso ugledala sončne svetlobe. logistični problem, saj je potrebno vso opremo (potapljaško, hrano, opremo za bivake, ..) spraviti naprej v visokogorje (vhod se nahaja na več kot 2200 m višine sredi Kaninskih podov) ter potem čez ožine in meandre cca 3 km globoko v Renejevem breznu. Skupina jamarjev za to potrebuje približno dva dneva in pol. Navedeno pove o kakšni zahtevnosti jame se gre. Tudi sami pogoji v jami so zahtevni (temperatura jame 2 stopinji, vlaga). Zato se je skupina razdelila na več manjših grup, ki so se lahko hitreje gibale po jami. Pri samem potopu sem sledil glavnemu rovu jame, vendar se je izkazalo, da glavni rov nima hitrega izhoda na suho ter gre vedno globlje, tako da sem se moral na doseženi globini obrniti. Seveda se nazaj grede zariše poligon jame. Vračanje na površje je potekalo v obratnem vrstnem redu. V sami jami smo bili pet dni. V akciji je sodelovalo več kot 15 najbolj izkušenih jamarjev in je predstavljal enega od večjih jamarskih projektov v Sloveniji. - Jame so pogosto polne tudi vode. Kakšna je ta voda? Človek bi pričakoval, ker teče tako globoko, da je čista, pitna, bistra. V visokogorskih izvirih je voda res čista in bistra, saj je vpliv človeka majhen in voda se tudi prečisti. V nižjih kraških izvirih je zelo različno. Sam Kras ima zelo majhno možnost očiščenja, saj voda ne teče skozi plasti zemlje, kjer bi se očistila. Tipično je to v primeru podzemnega toka reke Reke, kjer lahko vidiš pritoke umazane vode, ki prihajajo s površja tudi »očiščene« vode iz čistilnih naprav. - Če že govoriva o vodi, pa dajva še o zraku. Kakšen zrak dihate jamarji tam globoko spodaj? Naravne jame ne predstavljajo težav z zrakom, saj same kamenine prepuščajo zrak, zato je v jamah mogoče normalno dihati zrak. Obstajajo redke izjeme, kjer zaradi gnitja organskih snovi ali umetnih zaprtij rovov, obstaja nevarnost pomanjkanja kisika. - Kako zgleda plezanje v jamo, po rovih? Najbrž ni tako kot pri plezalcih, ki plezajo na visoke vršace, po gladkih stenah. Razlika je že v tem, da oni plezajo v višave, vi pa v nedrje naše ljube zemlje. Jamarji se poslužujemo predvsem vrvnih tehnik za premagovanje raznih brezen. Zaradi specifike se uporablja predvsem tehnično plezanje. Prostega plezanja je malo. V jamah je tudi veliko ožin, meandrov. Tudi sama struktura tal se hitro menja. Od kamenja do blata, vse skupaj pa zahteva kar nekaj kondicije za premagovanje. Predvsem slovenske jame so poznane po zelo raznoliki favni in flori, ki je endemska za jamski svet. To so predvsem manjši organizmi kot pajki, hroščki. Daleč največja žival jamskega sveta je slavna človeška ribica. Ker so organizmi zelo izolirani drug od drugega, se pojavlja zelo veliko družin organizmov. - Iz zgodovine je znano, da so se ljudje poleti tudi lahko hladili s hladnimi sladicami, hranili pokvarljiva živila na hladnem, celo na ledu. Tudi pri nas imamo menda jame, imenovane ledenice, kjer so nekdaj tovorili led v večja mesta. Vam je poznana kaka taka jama? Predvsem je znana Paradana s Trnovskega gozda. Od tam so pred drugo svetovno vojno tovorili kose ledu do Trsta, od tam pa vse do Egipta. Zaradi specifičnih razmer (različnih prepihov v jami) v jami, se blizu vhodnih delov jame nahaja led, ki se tudi poleti ne stali. Samo jamo smo pomagali raziskovati tudi člani našega kluba. Sedaj je globoka čez 850 m ter dolga približno 7000 m. - Je med vami jamarji, tudi kaj deklet? Se ravno tako navdušeno spuščajo v skrivnosti jamskega sveta? Da, tudi dekleta so aktivne jamarke, nekatera celo bolj kot kak jamar, vendar številčno so še vedno v manjšini. - Koliko jam ste doslej že obiskali oziroma raziskali? Imate v načrtu kak nov velik izziv tudi zunaj Slovenije, morda celo Evrope? Koliko jam sem raziskoval, niti ne vem natančno. Če čas dopušča, obiščemo tudi kakšno tujo jamo. Letos aprila smo na povabilo italijanskih jamajev sodelovali v raziskavah jam na otoku Samar, kjer smo pod vodo uspeli povezati več jam v enoten sistem, ki je dolg čez 17 km. Kar se pa tiče načrtov, jih je preveč za prosti čas, ki je na voljo. Mogoče kaj več o njih, ko bodo bolj konkretni. Milena Bradač SOnČEV MRK Sončev mrk je nebesni pojav, ki nastane, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico; Luna je med Zemljo in Soncem. Luna Sončevi svetlobi zapre pot na Zemljo, zato del Zemljine površine zaide v senco. Poznamo več vrst 10 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Sončevih mrkov. Pri popolnem Sončevem mrku Luna na ožjem območju Zemlje, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnome prekrije Sonce. Takrat nastane tema, nebo pa izgleda kot ponoči. Med popolnim mrkom lahko opazujemo tudi Sončevo krono (njegovo zunanjo atmosfero). Popolni mrki se pojavijo povprečno na 18 mesecev. Delni Sončev mrk je viden iz širšega območja Zemlje. Takrat Luna zakrije samo del Sončeve svetlobe. Pri kolobarjastem mrku pa Luna zakrije srednji del Sončevega površja. Najbolj redek je hibridni Sončev mrk, pri katerem lahko z dela Zemlje opazujemo popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk. Letos 20. marca, smo imeli v Sloveniji (oz. v večjem delu Evrope, na Kanarskih otokih, severu Afrike, Bližnjem vzhodu in v osrednji Aziji) možnost opazovati delni Sončev mrk. Popolni mrk pa je bil viden le s Ferskih otokov in z norveškega otočja Svalbard. Mrk se je v Sloveniji začel ob 9. uri in 32 minut, največ Sonca (61% površja) je Luna zakrila ob 10. uri in 40 minut, končal pa se je ob 11. uri in 52 minut. botali, mir pa utrdili s kraljevsko poroko. Gre za mrk 28. maja 585 pr.n.št. - V času starih južnoameriških kultur je bil Sončev mrk posebno pomemben, saj si ljudstva pojava niso znali razlagati. Predstavljal je smrt boga sonca. - Leta 1033 je bil v Sloveniji viden kolobarjasti Sončev mrk. Naslednji popolni mrk v Sloveniji pa bo viden šele 3. septembra 2081. Š. Novak KRESOVAnJE nA KOREnU 11. avgusta 1999 pa smo lahko na severozahodu Slovenije opazovali popolni Sončev mrk. Ta se je začel ob 11. uri in 23 minut, vrhunec je dosegel ob 12. uri in 47 minut, končal pa se je ob 14. uri in 10 minut. V drugih krajih po Sloveniji pa je bil viden le delni Sončev mrk. Nekaj zanimivosti o Sončevem mrku: - Najstarejši zapis o opazovanju Sončevega mrka najdemo v kitajskem tekstu Šu Čing. Gre za mrk 22. oktobra 2137 pr.n.št. - Najbolj znan mrk je v povezavi z Lidijci in Medejci, ki so se bojevali že 5 let. V šestem letu boja pa se je, po zapisih Herodota (starogrški zgodovinar), dan spremenil v noč. Prihod mrka je na leto natančno napovedal že Tales iz Mileta (starogrški filozof, astronom in matematik). Ob temi sta se vojski brž po- Pri nas ima kresovanje dolgo tradicijo. Sprva so kresove kurili na dan kresne noči, 21. junija. Tako naj bi soncu pomagali, da bi lahko čim prej zasijalo s polno močjo in ogrelo Zemljo. V času turških vpadov so kresovi služili prebivalstvu kot obveščanje na nevarnost. Tudi na predvečer 1. maja že dolgo kurijo kresove. Praznovanje 1. maja kot delavskega praznika sega v svetu in tudi v Sloveniji daleč nazaj v leto 1890. Delavci so na svoje pravice poleg shodov in govorov, opozarjali tudi s kurjenjem kresov. Kres naj bi bil zunanji simbol delavskih pravic, na katere so delavci želeli opozoriti. Pomen kresovanja ima tako korenine v naši zgodovini in kulturni dediščini. Kresovanje je tradicija, ki se na slovenskem ni prekinila, je pa skozi obdobja dobivala drugačne pomene. Danes kresovanje pomeni predvsem druženje. Na predvečer 1. maja smo tudi letos v času, ko je ugašalo sonce, opazovali prižiganje kresov na okoliških hribih po vsej naši dolini in širši okolici. Ob manjših kresovih po vaseh se ob prijetnem druženju zberejo vaščani in prijatelji. Že drugo leto so tudi v vasi Koreno pripravili tako kresovanje. Pobudnik zanj je Urankarjev Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Vinko, material za kres pa mu pomagajo pripravit tudi sovaščani. Letos smo s prižiganjem počakali in najprej opazovali, kako so kresove prižigali po drugih vaseh v Črnem grabnu, Moravški dolini in drugod. Najprej sta Vinko in Milena poskrbela za manjši ogenj, ki je v kotličku grel kuhano vino, nato pa je Vinko na veliko veselje otrok, ki so se čudili tako velikemu kresu, kres tudi prižgal. Do takrat se je na travniku nad vasjo zbralo veliko vaščanov in prijateljev iz Krašnje in Domžal. Vsaka gospodinja je s seboj prinesla kako sladko ali slano pecivo, Planinčeva Marjana pa je vse presenetila z odličnim golažem. Tako se je kmečka dira kmalu spremenila v bogato obloženo mizo. Nihče ni bil lačen, ne žejen in nikogar ob toplem ognju in prijaznem klepetu ni zeblo. Čas je neverjetno hitro mineval. Da je ura že pozna, so nas začeli opominjati najmlajši otroci, ki so kar po vrsti obsedeli v naših naročjih in se počasi zazibali v spanec. Klop smo vsake toliko primaknili bliže k ognju in nadaljevali z pogovorom. Opazovali smo, kako na okoliških hribih ugašajo kresovi in čas je bil, da se tudi mi poslovimo z željo, da bosta imela Vinko in Milena tudi naslednje leto voljo odstopiti prostor in pripraviti kres za zdaj že tradicionalno kresovanje na Korenu. Leto spet je naokrog, spet prišel je mesec marec, ki vedno znova poskrbi za prihod pomladnih dni. Ta mesec tudi praznik mamic je, ko spet smo tukaj mi, da vas razvedrimo in s programom razveselimo. V sredo, 18. marca 2015, sta s temi besedami Uroš in Lucija pričela z napovedjo programa prireditve za mamice in druge člane družine, ki so popolnoma napolnili avlo šole v Krašnji. Predstavili so se učenci Plesne šole Miki s štirimi plesi in skupina dramskega krožka z igrico Žabica Nagica. Vsak razred pa je pripravil svojo točko. Mojca Beguš Tič Celotna prireditev, ki je trajala 45 minut, je gledalce res navdušila, saj so z veseljem spremljali pester izbor recitacij, pesmic o mamicah, plese in igrico. Poleg programa pa smo za mamice v obeh oddelkih podaljšanega bivanja pripravili rožice iz papirja in srčke, v katere smo dali bonbonček in kratke verze o tem, kako pomembne so za otroke mamice. Ob odhodu je vsaka lahko vzela darilci za spomin na prireditev. 11 12 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Vsem obiskovalcem se zahvaljujem, da so se udeležili naše prireditve v tako velikem številu. Zahvaljujem pa se tudi Martini Mrak Tekavc in Vesni Čebulj za sodelovanje v programu s plesi in igrico. Vsem mamicam pa seveda ob tej priložnosti še enkrat čestitam ob bližnjem materinskem dnevu. Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (Tone Pavček) Brez sonca roža ne cveti, a nam brez mamic živeti ni. Zahvalim soncu se za cvet, A tebi, ker ves moj si svet. Brez tebe na svetu bilo bi hudo, Ob tebi in s tabo pa res je lepo! Z ljubeznijo tvoja me roka neguje in le tvoj nasmeh me osrečuje! Brez mam bi na svetu turobno bilo! Le kdo bi nas ljubil in objemal tesno?! Le eno in edino jaz mamo imam in tega zaklada nikomur ne dam! Mamica moja, v naročje me vzemi, nežno in toplo me k sebi prižemi. Naj bo tvoj praznik le s srečo pretkan, naj vsak dan za naju mamic bo dan. Milena Iglič, vodja prireditve KOLESARSKI IZPIT V KRAŠnJI vati v navideznih križiščih, pri mimovožnji, na prednostnih cestah itd. S simuliranjem situacij v prometu so se pripravljali na izpitno vožnjo. In da vaja dela mojstra, so učenci 5.c v petek, 3. 4., tudi dokazali. Tehniški dan z naslovom Kolesarjenje smo začeli že zjutraj in pospešeno vadili ter popravili še zadnje napake. Učenci so priznali, da jih je prihod policista Saša Veceja malce zmedel, nekaj treme in strahu je bilo čutiti med njimi. Ampak prijazen policist jih je lepo pozdravil in povedal nekaj besed o kolesarjenju v prometu in varnosti kolesarjev na cestah. Učenci so se dovolj dobro zbrali in pred policistom pokazali, da si zaslužijo kolesarsko izkaznico. Ko je policist vsem povedal, da so uspešno opravili izpit, je vsem odleglo in široki nasmehi so zasijali na ponosnih obrazih petošolcev. ˝Juhu, postal sem kolesar!˝ Učiteljici Helena Urbanija in Alenka Perhavec ZAKLJUČEK InTERESnE DEJAVnOSTI Učenci 5.c razreda so se zadnja dva meseca intenzivno pripravljali na kolesarski izpit. Pridno so se učili, spoznali so prometne znake in cestne predpise, osvojili so različna križišča in svoje znanje pokazali na teoretičnem delu izpita. Vsi učenci so uspešno preskočili prvo oviro do končnega cilja. Na vrsti je bilo urjenje v spretnostni vožnji. Poligon smo postavili na šolskem igrišču in vsak dan po pouku vadili. Napak je bilo iz ure v uro vse manj, s tem pa tudi kazenskih točk. ˝Petarčki˝ so bili z uspešno vožnjo na spretnostnem poligonu še stopničko bližje kolesarskemu izpitu. Sledil je prometni poligon. ˝Poglej nazaj čez levo ramo, odroči levo roko in zapelji na razvrstitveni pas za zavijanje na levo!˝ To je bil le delček navodil, ki so jih morali učenci upošte- 13 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Vsi smo se pogumno podali tudi v najbolj strmi hrib, pri čemer pa se nam je na pot postavilo nemalo ovir. Nekatere so ovirale kratke noge, druge slabša kondicijska pripravljenost, pa leta, odvečni kilogrami, neustrezna obutev … A vsi smo se potrudili po svojih najboljših močeh in osvojili cilj, ki smo si ga zastavili. Na vrhu smo si privoščili zasluženo malico, ostalo pa nam je še dovolj energije za igro na igralih in na travniku. Takole pogumno in ponosno so se učenci obeh krožkov Angleških uric predstavili svojim staršem na zaključni prireditvi. Peti, deklamirati, se pogovarjati v tujem jeziku pa res ne zna vsak… Mentorici Katarina in Tanja ŠPORTnI DAn ZA VSE GEnERACIJE Zadnji četrtek pred prvomajskimi prazniki smo se učenci in učiteljice PŠ Krašnja odpravili na Limbarsko goro. V okviru projekta Simbioza giba, katerega cilj je povezovanje generacij v športnem duhu, smo na pohod povabili tudi starše, skrbnike, stare starše in druge družinske člane naših učencev. Povabljeni so se vabilu lepo odzvali, saj nas je spremljalo več kot 15 dedkov in babic, mamic, očkov in drugih družinskih članov. Povratek v dolino je bil veliko lažji, končni sklep pa enoten: Zadovoljni smo, ker smo nekaj dobrega naredili za svoje telo. Vsem udeležencem pohoda se zahvaljujemo za prijetno družbo in upamo, da se še kdaj skupaj podamo na pot. Katarina Bergant nA KMETIJI JE LEPO 14 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Vesela sem bila, ker so si otroci prišli ogledat našo kmetijo./Anja/ Ko smo prišli na dvorišče, nas je pozdravila psička Rona./ Maša/ Biki so mi bili všeč in nisem se jih bal, ker so prijazno gledali./Max/ Pujsi so bili rdeči po glavi, ker so se napackali s hrano. / Luka / Slika 4204 Lovil sem mucke, ker so bili lepi in sem jih hotel božati./ Luka Š./ Dobro sem si ogledal traktor, saj ga mi imamo tudi doma. /Aljaž/ Slika 4202 Krave so najboljše, ker nam dajo mleko./Eva/ Všeč so mi bile kokoši, škoda da še nimajo piščančkov. Anja je obljubila, da jih bomo lahko prišli pogledat. /Lea/ Pobirali smo jajčka. V kuhinji pa smo se posladkali./Žan/ Pujsi so pravi pujski, saj je eden stopil kar v korito s hrano./ Marisa/ Na dvorišču smo se še malo poigrali. Ali poznate teto, ki se je lovila z nami? Slika 4205 Zahvaljujemo se mami Dragi, da nam je pripravila tako prijetno doživetje na kmetiji. Tanja Krevs GREGORJEVAnJE V VRTCU Čeprav je kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico, in sicer je to gregorjevo. Naše babice za 12. marec pravijo, da se na ta dan ženijo ptički. Stari običaj pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož. V vrtcu smo veliko prebirali na temo gregorjevega in ravno ta zgodba in njeno nadaljevanje, je bila otrokom iz najstarejše skupine najbolj pri srcu. Otroci ta običaj najbolj poznajo predvsem po izdelavi in seveda spuščanju ladjic, gregorčkov, v potoku. Tudi letošnje leto so otroci skupaj s starši izdelali ladjice vseh oblik in barv, z različnimi takšnimi in drugačnimi pripomočki in jih prinesli v vrtec, kjer smo pripravili pravo razstavo ladjic. Vsi skupaj smo najbolj nestrpno pričakovali trenutek, ko so naši gregorčki zaplavali po vodi. To nam je uspelo s pomočjo gasilcev iz Krašnje, saj so zajezili del potoka in naše ladjice skrbno spremljali od starta do cilja. Otroci so navdušeno opazovali potovanje svojih plovil. Prijetno druženje smo zaključili na vrtčevskem igrišču, kjer smo se zavrteli ob starih ljudskih rajalnih plesih. 15 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 ZAHVALJUJEMO SE GASILCEM IN OSTALIM SODELUJOČIM, SAJ NAM VEDNO PRISKOČIJO NA POMOČ. URŠA POGAČAR ZDRAVI In ČISTI ZOBJE V SKUPInI SOnČKI slikah so se otroci o pravljici še enkrat pogovorili in obnovili, kaj je prav in kaj ne. S seboj je prinesla velike plišaste živali in pa veliko zobno ščetko, ki je namenjena prikazu pravilne tehnike umivanja zob. Preko igre s sličicami so otroci ugotavljali, katera hrana otrokom koristi, katera pa jim škoduje. Po pogovoru so se razdelili v skupine. Nekaj otrok je umivalo zobe plišastim živalim, drugi so barvali pobarvanke o zobeh, tretja skupina otrok pa je vzela zobne ščetke ter odšla z go. Tino v kopalnico, kjer so si z njeno pomočjo pravilno umili zobe. Skupine so se zamenjale tako, da so bili vsi otroci pri vseh dejavnostih. Ta znanja bodo otroci s pridom uporabljali še naprej, tako doma kot v vrtcu. Veseli smo, da nas ga. Tini Kosec večkrat obišče, zato se ji zahvaljujemo za vse koristne in prijetne obiske pri nas. Urša Pogačar VRTEC nA OBISKU V skupini Sončki skrbimo poleg zdrave prehrane in pijače tudi za higieno zob. Otroci imajo v omarici zobne ščetke, s katerimi si po zajtrku temeljito in pravilno umijejo zobe. Pravilnega umivanja nas je naučila ga. Tina Kosec iz ZD Domžale, saj nas večkrat obišče v vrtcu in nam pokaže, kako se pravilno umiva zobe. Tudi tokrat nas je obiskala. Najprej je otrokom prebrala pravljico Novice z aleje mlečnih zobkov. Ob 16 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 V 1.c razred so ponovno pogumno prikorakali bodoči prvošolčki iz skupine Sončki. Sedaj so s prvošolci že dobri prijatelji, tako da ni bilo nobene zadrege. Otroci so poslušali pravljico Bobek in barčica, zgubali ladjice, naredili lutke in prisrčno odigrali svoje vloge. Skupaj so tudi prepevali pesmi in druženja je bilo kar prehitro konec. Ko bodo naši obiskovalci naslednjič vstopili v 1. razred, bo šlo pa že zares. Želimo jim čaroben, nepozaben prvi šolski dan. Tanja Krevs LETnI OBČnI ZBOR ŠPORTnEGA DRUŠTVA KRAŠnJA Sledilo je imenovanje in izvolitev organov občnega zbora. Za delovnega predsednika občnega zbora je bil imenovan in izvoljen Tomaž Andrejka, za zapisničarko Sabina Posar Budimlić, za podpisnika zapisnika pa Jernej Tič in Ivanka Urankar. V verifikacijsko komisijo so bili imenovani in izvoljeni Robert Pervinšek (predsednik), Uroš Cerar in Gregor Rožič. Jedro občnega zbora so bila prebrana poročila, poročilo predsednika, finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora o poslovanju društva v letu 2014. Finančno poročilo za leto 2014 je pokazalo, da je društvo delovalo racionalno, ob tem pa se ugotavlja, da je vedno težje zagotavljati finančna sredstva za tako obsežen program. Podana so bila poročila o blagajniških financah. Prihodkov v letu 2014 je bilo 11.388,34 Eur, odhodkov v enakem letu pa 10.989,60 Eur. Predsednik društva je predstavil program aktivnosti in finančni plan za leto 2015. Program po svoji zahtevnosti ne presega planov prejšnjih let. Predlog Pravilnika o finančnem in materialnem poslovanju je predstavil Tomaž Andrejka. Oboje so navzoči soglasno sprejeli. Program in finančni plan si lahko pogledate na spletni strani www.krasnja.si. Na občnem zboru se je potrdila članarina, ki ostaja nespremenjena, kar pomeni: - za najmlajše do 15 let starosti 4,00 Eur - za dijake, študente, upokojence in nezaposlene 8,00 Eur - za vse ostale člane 10,00 Eur Občni zbor je bil 20.3.2015 v Gasilskem domu v Krašnji. S pozdravnim govorom ga je odprl predsednik g. Marjan Štrukelj. Še posebej je pozdravil predstavnike vabljenih društev. Prisotnih je bilo 28 članov društva, predsednica sveta KS Krašnja Urška Kos ter predstavniki vabljenih društev Brane Močnik (PGD Krašnja), Vera Beguš (KUD Krašnja) in Viktor Us (PD Blagovica). Med prisotnimi je bila tudi predsednica KO RK Boža Požar. Podeljene so bile medalje najaktivnejšim pohodnikom na Limbarsko goro in vsem, ki so v preteklem letu uspešno opravili akcijo HOJA, TEK, KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA. Seznam dobitnikov je na spletni strani. Večer se je zaključil s prijetnim druženjem ob večerji, ki jo je pripravila gostilna Bevc iz Lukovice. Sabina Posar Budimlić Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 MALA GORA In ČAVEn 2015 odločilo, da bo tekmovalo s soncem. Kmalu smo vsi sedeli v majicah s kratkimi rokavi. Ker smo stokali, je šofer ustavil na nekem parkirišču. Na srečo mu je uspelo spraviti gretje v red in prva težava tega dne je bila za nami. Kot vsako leto smo izstopili v vasi Kamnje in se dogovorili, da se spet zberemo okrog štirih popoldne. Krenili smo skozi vas. Pomlad je bila tu bolj pridna kot na Gorenjskem. Vse je cvetelo. Pred nami se je bočil Čaven in vabil. Noge so se kar same od sebe pognale v hrib. Nismo bili sami. Pred in za nami se je vila kolona. Lepšega dne kot je bil letošnji velikonočni ponedeljek, si človek sploh ne more zamisliti. Zato smo bili vsi člani posadke, Krašnjani in pohodniki Lipe, ki smo se odpravila na Malo goro, odlične volje. Opazovali smo pokrajino, ki je hitela mimo avtobusa in se veselili sončnega dne. Po krajšem postanku na Lomu je postalo v avtobusu nenavadno toplo. Gretje se je Več poti vodi do Male gore. Lahko se vzpenjaš po kolovozu, lahko pa kreneš po Poti koscev in grabljic. Tako so jo poimenovali v spomin na čase, ko so primerne predele še kosili. Po cele dneve so pele kose. Dekleta so prinašala koscem hrano in poprijela za grablje. Da ne bi šla dediščina v pozabo, je pot opremljena s tablami, ki opozarjajo na to. Naša družba se je razkropila po obeh poteh. Mlajši so pohiteli, ostali pa smo koračili bolj složno. Prijetno je bilo, ker je pihal rahel vetrc in nas hladil, saj se je pot kar strmo vzpenjala. 800 višinskih metrov je bilo treba premagati. Zato pa nas je na Mali gori čakala okusna polenta z ocvirki, s košeni- 17 18 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 no, bi rekli domačini, pa kislo mleko in dober čaj. Zelo živahno je bilo, saj se je nabralo veliko ljudi. Znanci so se pozdravljali med seboj in se veselili srečanja. Nekatere je zamikal še Čaven in so višinski razliki dodali še 200 m. Malo nad Malo goro je bil čudovit razgled. Prav do morja se je videlo. Kljub vsem lepotam smo se morali odpraviti proti Kamnju. Spet smo se spuščali v manjših skupinah. Nekateri po stezicah, drugi po kolovozu, kjer so včasih vozili seno v dolino. Pot je sicer malo daljša, a bolj simpatična za kolena. Pa še mimo koče Lovske družine Čaven pelje. Tam vedno čaka čaj pa tudi nekaj priboljškov, da gre nadaljevanje hitreje. Tudi letos smo malo počili. Ker nismo želeli zamuditi avtobusa, se nismo dosti obirali. Kljub temu pa je nekaj pohodnikov Lipe zamudilo kar celo uro, saj si je naš prijatelj zvil gleženj in smo se prebijali v dolino zelo počasi. Na srečo ga je na kolovozu čakal avto, saj so pohodniki, ki so brzeli mimo počasnežev z ranjencem, organizirali reševalno akcijo in se je vse dobro izteklo. Tako je bila za nami tudi druga težava tega dne. Zamudnikom je žal, da so morali ostali čakati, zato se vsem opravičujemo in zahvaljujemo za potrpežljivost. Mislim pa, da ta dogodek ni mogel pokvariti čudovitega dne in lepih doživetij. Janka Jerman 19. ŠRAUFOV SPOMInSKI POHOD Športno društvo Krašnja je v soboto, 16. maja že devetnajstič organiziralo pohod v spomin na dolgoletnega prijatelja in enega najboljših slovenskih alpinistov vseh časov Staneta Belaka Šraufa. Zofka nas je to leto z obilnim deževjem, ki ni in ni hotelo prenehati, krepko prestrašila, ali prireditev bo ali ne bo. Pa smo se odločili in ji vseeno zaupali, da se nas bo usmilila in, da se nam bo v smislu lepšega vremena prikazala v zgodnjih urah sobotnega jutra, ko se na pot podajo pohodniki na daljši, 27 km ali krajši 16 km dolg pohod iz Krašnje do Korena, Vrha, Lipe, Češnjic, Rakitovca, do Špitaliča (Kekca,) do Špilka s spustom do Poljane nad Blagovico, do Velikega Jelnika, Krajnega Brda, Konja nad Krašnjo in zopet nazaj do startno ciljnega prostora, ki je bil tudi letos pri bistroju Pod lipo v Krašnji. Prav zaradi obilnega deževja na Zofkin dan, so bili fantje, ki so označevali pot kar precej izpostavljeni moči, kar pa jih ni zmotilo in so še enkrat več svojo nalogo opravili izjemno Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 natančno, predvsem pa v veselje vseh, ki so se na dan pohoda odpravili na dobro označeno pot. Kljub drugačnim »vremenskim« željam in upanju, da bo sobotno jutro drugačno, smo se ušteli. Nič drugače ne moremo trditi tudi za vremensko napoved, ki nas je tolažila, da bo od 5. ure dalje prenehalo deževati in, da bo iz ure v uro vreme postajalo stabilnejše, predvsem pa lepše. Težko je opisati občutke, ki jih organizatorji nosimo v sebi, ko se nekako ujameta čas prihoda prvih pohodnikov na start in neusmiljeno padanje dežja. Vedno bolj in bolj. Edina tolažba nam je bila, da smo za prireditev storili prav vse, le z vremenom nismo podpisali »prave pogodbe.« Korajža velja, si rečemo in Zakrajškovega Franceta, za njim pa še Tomaža Andrejka, ki sta imela posebno nalogo, da še enkrat pred pohodniki preverita vse označbe poti, napotimo na pot, kljub neusmiljenemu padanju dežja. Sta pač ena od najbolj izkušenih pohodnikov v našem društvu in sta že velikokrat doslej pokazala, da nista »iz cukra.« In tudi tokrat ju dež ni stopil! Na vrsti so pohodniki! Tisti pohodniki, ki se na pot podajo z namenom spomina na našega prijatelja in z namenom, da 19 20 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 prvič ali morda nekateri že tudi dvajsetič opravijo ta dokaj zahteven pohod, ki pa kljub vsemu ponuja veliko lepega in sproščujočega. Kmalu postanemo boljše volje. Ne zaradi dežja, ki je neusmiljeno padal, ampak zaradi naših redarjev, ki so že pričakali prve goste, ki so se pripeljali od blizu in daleč. Iz Jesenic, Velenja, Blejske Dobrave, Kamnika, Domžal, Rov, Mengša, prišli so tudi naši prijatelji iz PS Kamnje in še drugi. Med njimi zelo veliko domačink in domačinov, med katerimi so bile tudi Damjana, Romana, Brigita, Simona,…., torej žene, ki so že lani z romanjem iz Krašnje na Brezje dokazale, da so vzdržljive pohodnice. Bolj nasmejanih obrazov sta bila tudi Roman in Boštjan, ki sta imela nalogo t.i. prijav. Start smo s pomočjo radijske objave časovno podaljšali za uro in pol z namenom, da bi dali tudi še možnost priključka nekaterim drugim. Končni spisek udeležencev, skupaj še z Andrejem in Jernejem, ki sta na celotni trasi pohoda odstranjevala priložnostne označbe, se je ustavilo pri številu 77. Sledila je priprava prireditvenega prostora, za katero so složno poskrbeli naši nogometaši in redarji, pripravil se je tudi srečelov, na delo so prispeli že tudi gorski reševalci iz GRS Postaja Ljubljana, informacije iz gostilne Bevc, kjer smo pripravljali pasulj, so bile tudi v skladu z dogovorom, enako tudi priprava domačega kruha, za katerega je poskrbela Matovžetova Minka, tudi v gostinskem lokalu se je že opazilo, da je vse dobro pripravljeno,… Pripravili smo tudi mizo s spominskimi obeski in bidoni, s katerimi smo obeležili sodelovanje s Športno Unijo Slovenije pri njihovi letošnji vseslovenski akciji »Slovenija v gibanju« in »Povezani v gibanju,«…. Na ograjo otroškega igrišča smo namestili tudi velik transparent podjetja SAM, ki je bil tudi to leto, skupaj s podjetnikom Boštjanom Burja iz Krašnje in tudi s Pri- Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 možem Dolinškom – optika Okulos iz Kamnika glavni donator te prireditve. Ob pohodni trasi pa je bilo že vse pripravljeno na dveh sadno – čajnih okrepčevalnicah za okrepčilo pohodnikom na Češnjicah in na Velikem Jelniku, kjer sta bila nameščena tudi dva kontrolna žiga. Preostali trije oz. štirje pa tudi še v Špitaliču pri Marku Balohu, v Poljanah, kjer so nam na pomoč priskočili člani ŠKD Čelešnk, na Golovcu in na samem cilju pohoda v Krašnji. Nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti tudi vsakoletne prijazne postrežbe pohodnikom, za katero že vsa leta samoiniciativno poskrbijo domači pri Urankarjevih v Lipi. In kaj nam je še manjkalo do prihoda prvih pohodnikov na cilj? Le še glasba in pesem! Tudi to se je uresničilo s pomočjo mladega in perspektivnega ansambla Ideja. Pa tudi primernejše vreme, ki je iz ure v uro kazalo lepšo podobo. Prav takšno, kot smo jo pričakovali in si jo želeli že zgodaj zjutraj. Našemu predsedniku PGD Krašnja Branetu Močnik in tudi enemu izmed ustanovnih članov ŠD Krašnja je bila zaupana naloga, da je pohodnike na cilju nagradil z obljubljenimi spominskimi obeski in bidoni za napitke ter jim izrekel čestitke za opravljen pohod, ki je bil letos zaradi vremenskih pogojev nekoliko zahtevnejši. Ko si je za nekaj časa vzel odmor pa ga je nadomestil vnuk Matic, kasneje pa nekajkrat tudi naš gost – športni reporter in pisec dr. Andrej Stare, ki se nam je pridružil okoli 12. ure in se je med nami zadržal kar dolgo časa. Ravno prav, da smo se prijetno družili in pobližje spoznali. Drug za drugim so se vse tja do 16. ure pohodniki vračali na cilj. Zadovoljni in nasmejanih obrazov. Obrok okusnega pasulja jim je še kako teknil in v času prijateljskega druženja in pogovorov je bilo tudi tokrat slišati veliko pohvalnih besed, ki so bile namenjene prav vsem, ki smo se še enkrat več potrudili, da smo kljub neprijetnim vremenskim pogojem prijatelju Šraufu v spomin pripravili to lepo tradicionalno rekreativno prireditev. V imenu narave in vremena pa so nam opravičilo poslali topli sončni žarki, ki so nas v času prijateljskega druženja greli praktično ves čas poznega dopoldneva in še vse popoldne, dokler nismo z še nekaterimi, tudi obveznimi organizacijskimi opravili dokončno zaključili z organizacijo 19. Šraufovega spominskega pohoda. Za zaključek se vsem donatorjem, imenovanim in tudi vsem številnim drugim, ki so za srečelov prispevali svoje proizvode in storitve najlepše zahvalimo. Hvala tudi Športni Uniji Slovenije, da smo bili delček njihovih organizacijskih prizadevanj v akciji »Slovenija v gibanju.« Hvala GRS Postaja Ljubljana Občini Lukovica, KUD-u Fran Maselj-Podlimbarski in KS Krašnja, Župnišču v Krašnji,…. Še posebno se zahvaljujemo zvestim organizacijskim partnerjem iz PGD Krašnja, članom ŠKD Čelešnk, družini Marka Baloha iz Špitaliča, KS Češnjice in vsem članom našega društva, vključno z nekaterimi družinami, ki so nas razumele in nam pomagali pri uporabi njihovih parcel, kjer je potekala pohodna trasa,… Hvala družini Glas iz Velike- 21 22 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 ga Jelnika in družini Urankarjevih iz Lipe, hvala ansamblu Ideja in Urošu Cerarju za uporabo gostinskega prostora ter izvedbo gostinskih uslug, hvala tudi gostilni Bevc iz Lukovice in hvala tudi prijateljem iz PS Kamnje v Vipavski dolini za njihov obisk in sodelovanje na pohodu in hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo uspeli z organizacijo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem prostovoljnih prispevkov za Nepal, ki je bil pogostokrat začasni dom naših alpinistov, med njimi tudi Staneta Belaka Šraufa. Zbranih je bilo 30,00 EUR Vsem sedeminsedemdesetim pohodnikom pa še enkrat iskrene čestitke za opravljen pohod s povabilom, da se prihodnje leto, v soboto, 14. maja ponovno srečamo na jubilejnem 20. Šraufovem spominskem pohodu. Marjan Štrukelj ČESTITKE ZA žIVLJEnSKI JUBILEJ V času, ki prihaja, bodo tri članice ŠD Krašnja praznovale življenjski jubilej. Prva, ki se bo 4. junija razveselila praznovanja 20 let življenja, bo ŠPELA NOVAK, 19. julija bo 80 let življenja dopolnila ANA PODMILJŠAK, 7. avgusta pa 60 let MARINKA ŽAVBI. Drage sokrajanke in članice ŠD Krašnja. Za vaš življenjski jubilej prejmite naše iskrene čestitke, ki jih dopolnjujemo z vsemi najlepšimi željami za prihodnost. Predvsem pa vam želimo obilo zdravja, osebne in družinske sreče. Vaš praznični dan pa naj bo resnično praznik. Praznik lepih spominov in praznik, ki vas bo navdal z vsemi najlepšimi upanji za prihodnost. Marjan Štrukelj ZA RDEČE nOSKE SMO DOSLEJ ZBRALI 192,10 EUR V ŠD Krašnja smo se odločili, da v letošnjem letu že trinajsti dobrodelni mošnjiček odpremo v korist RDEČIH NOSKOV – KLOVNOV ZDRAVNIKOV, ki v sklopu DRUŠTVA ZA POSPEŠEVANJE VESELJA DO ŽIVLJENJA ZA BOLNE IN TRPEČE LJUDI izvajajo zanimiv in učinkovit program. V zadnjih dveh mesecih smo prejeli 25,10 EUR prostovoljnih prispevkov, v celotnem obdobju pa 192,10 EUR. Seznam darovalcev pa smo tako, kot vedno, objavili na društveni internetni strani www.krasnja.si. Hvala! V društvu bomo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov nadaljevali tudi v prihodnje. Če zmorete in če se želite s prostovoljnimi prispevki v našo akcijo vključiti tudi ostali, vam sporočamo, kako to lahko storite. DARUJETE LAHKO TAKOLE: - z vplačili prostovoljnih prispevkov v društveni pisarni; - z nakazili na društveni TTR štev. 0230 2001 6496 319 s pripisom »ZA RDEČE NOSKE;« - s prostovoljnimi prispevki na društvenih srečanjih in prireditvah; - z nakupi daril, ki so jih v ta namen prispevali pisatelji, športniki,….. in so na ogled v pisarni društva; - z nakupi rdečih noskov iz pene v vrednosti 1,20 EUR; Tako, kot RDEČI NOSKI – KLOVNI ZDRAVNIKI, si enako tudi mi želimo, da bi z društvenim dobrodelnim mošnjičkom vsaj malo prispevali k nasmehom vseh tistih, ki sami tega zaradi bolezni in poležavanja v bolnišnicah ne zmorejo. 192.1o EUR Upajmo, da bo naslednje trimesečno obdobje z zbiranjem prostovoljnih prispevkov uspešnejše, kot je bilo zadnje. Hvala in vabljeni k sodelovanju! TRE (Trauma and Stress Releasing Exercises) VAJE ZA SPROŠČAnJE TRAVM, STRESA In nAPETOSTI Naša vsakodnevna življenja so polna majhnih in večjih bolečih izkušenj, stresa in napetosti in ne zgodi se redko, da se njihovega vpliva na naš um in telo sploh ne zavedamo. Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) je razvil dr. David Berceli z namenom, da bi posamezniki lahko sprostili posledice travmatičnih izkušenj, ki so jih te pustile na njihovih telesih/ psihi. TRE predstavljajo revolucionaren dosežek v premagovanju le teh. TRE uporablja že na tisoče ljudi po svetu kot učinkovito orodje za odstranitev kroničnega travmatskega stresa, telesne napetosti in čustvene travme. Kadar doživite nek travmatičen dogodek, se začnete tresti. To je popolnoma naravno. Ustvarjeni smo tako, da po stresnem ali travmatičnem dogodku preidemo nazaj v sproščeno stanje z nevrogenim tresenjem, ki ga avtomatično sproži možgansko deblo brez naše volje. Kaj mislite, zakaj se sodobnemu človeku to ne zgodi? Ker ni družbeno sprejemljivo, da se tresemo kot šiba na vodi. Kaj pa si mislimo o človeku, ki drhti? Z njim je nekaj narobe. Ker je tresenje nekaj, kar se dogodi samodejno in tega ne želimo pokazati drugim ali nas je strah nekontroliranega stanja, to zadržimo v sebi. Podobno, kot zadržimo jok. Tako nerazrešen stres ostaja v našem telesu in prirojena sposobnost razrešitve napetosti je zatrta. Tako napetosti, ki se kopičijo, sčasoma povzročajo težave tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju. Ob vsaki nevarnosti, ne glede ali je fizična ali čustvena, je avtomatični obrambni odziv našega telesa za krčenje mišic, ki nas nezavedno upogne v obrambno držo. Če po koncu nevarnosti ne preidemo v stanje sprostitve in se naše mišice kar naprej krčijo, povzročijo kopičenje stresa in napetosti. Hujša je travma, večja je stopnja skrčenja v našem telesu. Kako ta trenutek držite svoje rame? So sproščene ali Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 rahlo dvignjene? Vsaka napetost povzroči, da rame malo dvignemo. TRE je metoda, ki vključuje vrsto specifičnih lahkih vaj, s katerimi rahlo utrudimo naše mišice v nogah in medenici. Glavni namen metode je sprožiti nevrogeno tresenje, ki sprosti stres, napetost in travmo. Čeprav se tresenje začne izven našega zavestnega nadzora velja, da to tresenje lahko ustavimo kadarkoli to želimo. Te vaje niso telovadne vaje. Z vajami samo pripravimo mišice na tresenje. Ko se vaj TRE naučite in jih tudi razumete, te postanejo odlično brezplačno orodje za samopomoč, ki vam bo koristno služilo skozi vaše celo življenje. Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno in zdravo življenje. TRE prinaša tudi sekundarne koristi, ki zajemajo mnoga področja našega življenja, ki jih navajamo v nadaljevanju: • s telesa pomaga odstraniti zadržano fizično napetost, kar celotnemu organizmu omogoči, da ponovno ustvari boljše ravnovesje, • lahko prinese olajšanje vsakomur, ki je izkusil kakršnokoli travmo, v kateremkoli obdobju svojega življenja, • koristi posameznikom, ki se soočajo s trenutnim ali dolgotrajnejšim stresom, imajo težave s spanjem ali se počutijo utrujene in brez energije, • pomaga blažiti tudi pretirane čustvene odzive in sprošča um, kar lahko posamezniku olajša soočanje z vsakodnevnimi zahtevami, • je izjemno koristna tudi za posameznike, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, • pomaga zmanjševati bolečine in prekomerno napetost v mišičnem sistemu in izboljšuje našo držo in splošno fleksibilnost. Učinkovita pa je tudi pri odpravljanju starih poškodb, bolečin v hrbtu, • je mogoče učinkovito uporabljati tudi v postopku okrevanja pri športnikih in po vseh športnih aktivnostih, • pomaga nam pridobiti občutek mirnosti, manjše zaskrbljenosti in večje prizemljenosti, brez da bi v naš um vdirale misli, občutki in čustva, ki so povezana s preteklimi travmami, • lahko izboljša vsa naša razmerja. Z zmanjšanjem ali odstranitvijo konfliktov znotraj nas samih, se vse manj konfliktov pojavlja tudi v našem življenjskem krogu, • TRE je mogoče vključiti v manualne terapije (Bownova terapija, masaža, akupresura…) • TRE so lahko zelo koristne pri obvladovanju stresa, ki je povezan z delom in pri zmanjševanju konfliktov v delovnem okolju. Metoda je preprosta in cenovno dostopna ter učinkovito deluje pri ponovni vzpostavitvi oziroma »oživitvi« človeškega telesa, srca in duha. Zaradi rednega zmanjševanja učinkov stresa boste imeli veliko večjo možnost za bolj uravnoteženo, mirno, zadovoljno in zdravo življenje. Blagodejne učinke TRE je mogoče občutiti takoj in prav vsakdo se jih lahko nauči. Presenečeni boste, kaj vse je zmožno naše telo razrešiti samodejno. Omogočiti mu moramo samo ustrezne pogoje. Vaje za sproščanje travm, stresa in napetosti (TRE) se lahko naučite na mini delavnici, ki bo izvedena 4. junija v ZD Domžale po promocijski ceni 25 eur. Za vse ostale informacije o prijavi in poteku delavnice lahko pokličete na telefonsko številko 041 251 299 . Privoščite vašemu telesu in umu trenutke, ki vam bodo pomagali spoznati tehnike sproščanja. Peterka Trelc Mari, dipl. med.ses., Bownova terapevtka ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER Mestni trg 2, Domžale 1240 V sodelovanju s Športnim društvom Krašnja bomo v soboto 06.06.2015 izvedli Test hoje na 2 km, s pričetkom ob 10 h ob potoku Radomlja v Krašnji. V petek, 12.6.2015 vas vabimo na meritve krvnega tlaka ter holesterola in krvnega sladkorja. Meritve bodo potekale od 8 – 11h v Gasilskem domu v Krašnji. Meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega pritiska so samoplačniške (5 EUR). V upanju na uspešno sodelovanje vas lepo pozdravljam ! Heine Andreja, prof. zdr.vzg. KOnEC AVGUSTA nA JAVORŠICI PRI MORAVČAH nE LE HUD TEK, AMPAK ŠPAS'n'TEK! V soboto, 29. avgusta, se bo na Javoršici začela 2-dnevna zabavna prireditev, ki jo bodo polnili predvsem narodnozabavni ansambli – teh bo kar 26! – pa fantastične igre (organizatorji jih opisujejo kot TOP shit igre) za vse starostne skupine. Za aktivne pa organizatorji pripravljajo tudi enkraten tek čez drn in strn ter z najbolj vročimi (dobesedno!) ovirami - Špas'n'tek. Špas'n'tek bo dolg 5,5 kilometra, na njem pa boste tekači premagali tudi prijetnih 180 metrov nadmorske višine ter cel kup ovir. Med slednjimi bo nošenje bremena, izognitev kačjemu pastirju, hoja po vrvi pa denimo tek na 30-metrsko skakalnico (vse ostalo naj ostane presenečenje). Tekmovalci bodo tekli v skupinah po petnajst tekačev. Zmagovalec in zmagovalka (overall) bosta nagrajena s praktično tekaško nagrado izbranega sponzorja. 23 24 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Prijava znaša skromnih 10 evrov (na osebo), za to pa bo vsak tekač prejel tudi tekmovalno majico. Prijave zbiramo do petka, 23. avgusta 2015, oziroma do zapolnitve kvote tekmovalcev (max. 150 udeležencev) na www.spasnavas.si. Tomaž Klopčič, [email protected], 070812242 ZASAVSKI HUMAnITARnI TEK 50 KM JE USPEL V sredo, 6. maja je med 10. in 18. uro na trboveljskem stadionu Rudar potekal „Zasavski humanitarni tek 50 km“. Pobudnik teka je bil odgovorni urednik televizije ETV Igor Gošte, skupaj s svojim dobrim prijateljem ultramaratoncem Mitjem Duhom. Organizacija teka je bila v rokah Lavre Izgoršek in Društva prijateljev mladine Trbovlje. Njima se je na 7-urnem podvigu pridružilo lepo število tekačev. Še pred uradnim začetkom 50 kilometrskega teka je zbranim zapela slepa pevka Anja Pustak Lajovic, ki je med drugim tudi voditeljica oddaje na ETV z naslovom Spoznajte nas. Nekaj vzpodbudnih besed je zbranim namenila še trboveljska županja Jasna Gabrič, ki se je dogodka, ki je imel namen povezati Zasavje v eno, prišla v spremstvu svojih sodelavcev iz občinske uprave. V dopoldanskem času so se teka udeležili tudi stanovalci Varstveno delovnega centra Zagorje, med njimi mnogi udeleženci iger specialne olimpijade. Vodil jih je dvakratni udeleženec zimskih olimpijskih iger v sankanju na umetnih progah Domen Pociecha. Prišli so tudi malčki iz trboveljskih vrtcev, osnovnošolci in srednješolci. Za največje presenečenje je poskrbel najstarejši udeleženec Anton Urankar, ki je na stadionu Rudarja tekmoval že v času vojne v letu 1942. Še vedno je navkljub več kot osmim križem zmogel v hudi vročini preteči nekaj krogov. Popoldne so se Igorju in Mitji na tekaški progi za nekaj krogov pridružili tudi nekateri aktualni in nekdanji športniki. Prišla je večkratna nosilka odličij z državnih in evropskih prvenstev v namiznem tenisu Vesna Ojsteršek, že omenjeni udeleženec dveh olimpijskih iger Domen Pociecha, motokrosist Maks Mausser, karateist in kikboksar Tadej Kolander, ultramaratonec Leon Cestnik, maratonec in jadralni padalec Miran Kokole, trener odličnih kisovških skakalcev in skakalk Zvone Pograjc, nogometni sodnik Davor Drečnik, nekdanji odlični atlet Pavle Kreže, direktor Zavoda za šport Trbovlje Edvard Bravec in mnogi člani športnih društev, v katerih je Igor Gošte aktivno deloval. V te namene 25 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 Antimon-Cosmos – podprvaki lige Avtomehanika Kveder 2014-15 je zadnje štiri kroge od 125-ih krogov, v dolgih urah na vročini in sopari, pretekel oblečen v štiri različnih dresih. Teka se je udeležilo tudi veliko gospodarstvenikov in politikov, med njimi nekdanji poslanec in zdajšnji župan Hrastnika Miran Jerič, poslanec Ivan Hršak in mnogi drugi. V zadnjem krogu so se mu nato pridružili še njegovi domači, ki so ga vseskozi spodbujali. Skupaj je bilo na tem zasavskem humanitarnem teku zbranih okrog dva tisoč evrov, ki jih bo DPM Trbovlje razdelil nekaterih socialno ogroženim družinam v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Reportažo o tem dogodku bo televizija ETV objavila v sredo, 20. maja ob 20. uri v športni oddaji Skok v šport. Pripravil ETV Slike DPM Trbovlje MALO nOGOMETnE nOVICE Končni vrstni red: 1. California, 2. Antimon-Cosmos, 3. TD Gradišče, 4. ŠD Mlinše, 5. ŠD Krašnja, 6. Quercus Dob, 7. Kaps d.o.o., 8. Avto Kveder, 9. Fenix Krašnja. Veteranska zimska liga RCU Lukovica 2014/15 Ekipa Bar pod lipo ŠD Krašnja je po dobrem začetku lige le to uspešno nadaljevala. Kljub enemu spodrsljaju – porazu na prvi tekmi proti ekipi ŠD Mlinše, je zabeležila devet zmag. V zadnjih treh krogih smo tako premagali ekipe ŠD Mlinše (2:0), Antimon (1:0) in Elektro Vili s.p. (3:1). Tako smo že drugo leto zapored postali prvaki lige RCU. Ob koncu lige se v imenu celotne ekipe zahvaljujem našemu soigralcu in prijatelju Urošu Cerarju, ki nam je sofinanciral prijavnino za veteransko ligo. Končni vrstni red: 1. Bar pod lipo ŠD Krašnja, 2. Antimon, 3. Elektro Vili s.p., 4. ŠD Mlinše, 5. Črni Graben, 6. Helios. Konec marca sta se zaključili zimski ligi v malem nogometu, kateri sta se začeli v oktobru 2014. Od izida zadnje številke Informatorje, v kateri smo pisali o rezultatih obeh krašenjskih ekip, je bilo odigranih še nekaj tekem. Zimska liga Avtomehanika Kveder 2014/15 Ekipa ŠD Krašnja je po koncu rednega dela lige zasedla peto mesto. Po tem je bil odigran zaključek lige po sistemu prvi z osmo uvrščenim, drugi s sedmo uvrščenim, tretji s šesto uvrščenim in četrti s peto uvrščenim, sledilo je polfinale in veliki ter mali finale. Žal se naši ekipi nikakor ni izšlo po načrtih in je kot peto uvrščena ekipa v dvoboju s četrto uvrščeno ekipo TD Gradišče morala priznati premoč slednji. Tako sta ji preostala samo še dvoboja z ekipama Avto Kveder in Quercus Dob za razvrstitev od petega do osmega mesta. Po dveh zmagah so zasedli končno peto mesto na lestvici. Bar pod Lipo ŠD Krašnja – prvaki lige RCU Lukovica 2014/15 Robi Pervinšek California - prvaki lige Avtomehanika Kveder 2014-15 26 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 ZAVEC SPET BOKSARSKI SVETOVnI PRVAK! POZDRAV IZ TAJSKE Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec, ki je pred časom obiskal Krašnjo, je aprila v Mariboru odboksal svoj 39. profesionalni dvoboj in v obračunu z Belgijcem armenskih korenin Sašo Jengoianom dosegel še svojo 35. zmago (ob tem ima tri poraze, en dvoboj pa se je končal brez zmagovalca) ter s tem postal svetovni prvak v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) po verziji WBF. Zavec je polno mariborsko dvorano Tabor navdušil kljub zgodnji poškodbi očesa, ki mu jo je nasprotnik zadal na nepravilen način – z udarcem z glavo. »Hodil sem po tankem ledu, lahko bi ostal tudi brez očesa. Opravičujem se, ker je bilo za to potrebno toliko krvi,« je po napetem dvoboju, v katerem pa so prav vsi trije sodniki prepoznali njegovo premoč, povedal Zavec in s tem poleg svojega boksarskega ugleda še enkrat več (tako kot med nenapovedanim obiskom v baru Pod Lipo, kjer se je z njim srečalo kar nekaj članov ŠD Krašnja) upravičil tudi svoj vzdevek Mister Simpatikus. Dejan se po novem izjemnem uspehu že pripravlja tudi na svoj naslednji izziv, za katerega še ne ve, kje bo: čeprav ga mika še tretjič poskusiti svojo srečo v Združenih državah Amerike, ga ne bi motil tudi odmeven izziv na domačih tleh. Kot je že večkrat povedal, tudi med obiskom v naših krajih, se namreč najbolje počuti doma, med svojimi ljudmi, ki mu s svojim navijanjem tudi odločilno pomagajo v ključnih trenutkih. Luka Maselj »Kje je že ta dežela?« sem se vprašal, ko smo v ŠD Krašnja prejeli slikovito razglednico iz Tajske, ki sta nam jo z njunega potepanja od tam poslala Mira in Tomaž Andrejka. Kartica s pozdravi je prispela že meseca marca, zato bi imel pred to objavo še zelo veliko časa, da bi ju ob povratku domov lahko vprašal o marsičem iz njunega potovanja, a sem se zaradi svoje nevednosti vseeno odločil drugače. Če se ti sanja, to še ni dovolj. Če pa se znajdeš in se učiš s pomočjo spleta, pa zadeva hitro postane precej bolj jasna. In tako sem tudi storil! »Aha, tam je in to je Tajska, ta prekrasna tropska stvarnost!« Berem dalje in spoznavam deželo, ki sta jo »v živo« spoznala naša prijatelja Mira in Tomaž in prav nič se jima ne čudim, da sta si za nekajdnevno potepanje izbrala prav ogled številnih tamkajšnjih lepot in znamenitosti ter življenja tamkajšnjih prebivalcev. Če sem iz mojega spoznavanja Tajske ob sedenju za računalnikom lahko ugotovil tudi, da je to dežela uresničenih tropskih mitov z dodatki velikih cesarskih mest, mosta na reki Kwai, dežela džungle, zlatega trikotnika in atraktivnih plemen,….. pa prekrasnega tropskega morja, potem bi z veseljem odpotoval po njuni poti. V daljno jugovzhodno Azijo, do Bangladeša in še kam drugam. Za enkrat pa se bom zadovoljil že s tem, da sem skupaj z vsemi vami, ki so nam bili pozdravi namenjeni, zelo vesel že samo njune pozornosti. Iskrena hvala! Marjan Štrukelj VREME KAKO SE SPOMINJAMO VREMENSKIH DOGAJANJ IN NEKATERIH DRUGIH DOGODKOV V LANSKIH MESECIH JUNIJU, JULIJU IN AVGUSTU. Za mesec junij 2014 bi se dalo skleniti, da je bilo v tem času veliko dni večino dnevnega obdobja obsijanih s soncem, z dokaj visokimi temperaturami za ta čas, kar veliko od teh dni pa je v popoldanskem, predvsem pa večernem in nočnem času pokvarilo kratkotrajno deževje s plohami pa tudi nevihtami. Slednjih pa k sreči ni bilo veliko. V mesecu juniju lanskega leta smo preživeli enajst povsem »suhih« dni, kar devetnajst dni pa je bilo nekoliko drugačnih. Če sem bolj natančen, pa se je vreme v posameznih dnevih in obdobjih obnašalo takole. Vsaj jaz sem ga takšnega spoznal in si o njem zapisal svoje videnje in mnenje. Mesec junij 2014 se je začel z nedeljo in z nekaj jutranje oblačnosti, kasneje pa je bilo kar precej sonca. Zvečer po 22. uri pa je začelo rahlo deževati. Povsem enak opis velja še za Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 naslednjih nekaj dni, vključno do 5. junija, ko so bile noči, jutra in dopoldnevi prijetni, v vsaj enem od naslednjih dnevnih obdobij pa je vsak dan padlo nekaj dežja. Včasih več, včasih pa le nekaj dežne rose. Precej stabilnejše pa se je vreme pokazalo od 6. junija dalje, vse do srede 11. v mesecu. Noči so bile jasne, enako tudi čas preostanka dneva, pa tudi večernih jasnin ni manjkalo. Temu primerno so iz dneva v dan rasle tudi temperature. V petek, 6. so bile dnevne temperature 25 stopinj, v četrtek, 12. pa že kar 32 stopinj. In prav ta dan je prvič deževalo okoli 15. ure, precej močneje pa kakšni dve uri kasneje. K sreči pa tistih, ekstremnih posebnosti, ki se jih najbolj bojimo (toče, orkanskega vetra in strel,….) ni bilo. K temu dnevu sta se z nekoliko deževnimi obdobji in tudi z bolj soparnim ozračjem pridružila še 13. in 14. junij 2014. Nedelja, 15. je bila prijeten dan. Predvsem od opoldneva pa vse do večernih ur nas je prijetno grelo sonce, a minulo deževje je nekoliko ohladilo ozračje. V tolikšni meri, da so bile temperature zraka precej sprejemljivejše. Naslednji dan je padlo le nekaj kapljic dežja, 17. je bilo vreme podobno nedelji, v sredo 18. nas je le popoldan presenetila krajša ploha, 19., po prijetnem dnevu pa smo pozno zvečer, ko je bila ura že skoraj polnoči, zaslišali grmenje in nekoliko obilnejše padanje dežja. Nekaj dežja v popoldanskem času je bilo tudi v petek, 20., na kar je naslednji dan, sobota 21. junija zopet prinesla nekakšno vremensko prelomnico glede stabilnejšega vremena, ki pa žal, ni trajala prav dolgo. Lepa je bila le še nedelja in dobršen čas ponedeljkovega dne, a le do večera, ko je zopet začelo deževati. Tudi noč je bila precej deževna. V torek, 24., smo že zgodaj lahko začutili, da je zrak »oplemeniten« z neprijetno soparo, kar skoraj zagotovo pomeni, da deževnega obdobja še ni konec. Še več, kajti takšno ozračje običajno še podkrepi padavine in jim doda še katere druge nevšečnosti. Tudi ta večer je bilo tako. Prva močnejša ploha z grmenjem se je pojavila okoli 22. ure, nekaj manj intenzivnih pa ji je sledilo kasneje in še vso noč. Veliko moče pa je bilo še vse do popoldneva naslednjega dne. Potem pa se je zjasnilo. Večer pa je bil ponovno moker. Ko je v jasnem in sončnem vremenu mineval 26. junij, pa so temperature ozračja tudi temu primerno hitro porasle. Še bolj pa v petek, 27., saj smo bili priča še enemu izmed lepših dni za ta čas. Kazalo je, da se bo suho obdobje nadaljevalo tudi še dan kasneje, a ga je popoldan okoli pol štirih prekinila krajša, kar precej obilna ploha. Tudi nedelja, 29., nam je ozračje večino dneva segrela do toplih 27 stopinj. Popoldan pa se je na hitro pooblačilo in spet je za kratek čas pričelo deževati. Precej bolj pestro pa se je dogajalo pozno zvečer. Začel je pihati močan veter in sledili so enako močni nalivi, ki so se vrstili drug za drugim vso noč, nekoliko bolj umirjeno pa je deževalo še vse ponedeljkovo dopoldne. Sledila je razjasnitev, s tem pa tudi zaključek vremenskih dogajanj v lanskem mesecu juniju. Kaj pa ostali dogodki v naši lokalni skupnosti? Bilo jih je zelo veliko! 3. junija smo izvedeli, da je v 86. letu starosti umrl krajan Kazimir Urankar iz Spodnjih Lok. Od njega pa smo se poslovili 6. junija na pokopališču v Krašnji. 3. junija smo se vsi, ki radi pripravljamo in tudi beremo naš lokalni časopis, razveselili izdaje 202. številke Informatorja. V soboto, 3. so se naši gasilci udeležili tekmovanja v Rafolčah. Nedelja, 8. je bila binkoštna nedelja. Ta dan pa je potekal tudi Referendum o arhivih. Tisti, ki si radi ogledate program TV ETV-ja, pa ste si lahko 12. zvečer ob 20. uri v njihovi 40 minutni oddaji lahko ustvarili svoje mnenje o organizaciji 18. Šraufovega spominskega pohoda v Krašnji. V soboto, 14. junija je bilo v Krašnji še posebej živahno. PGD je pod velikim šotorom na igrišču organiziralo veselico, na kateri je bilo vse tako, kot se za takšen dogodek spodobi. Veliko obiskovalcev, dobra hrana in pijača ter veselo razpoloženje, za katerega je poskrbel ansambel Zajc. V nedeljo, 15., pa se je v Sloveniji začel Teden ljubiteljske kulture. Izjemno velik delež k temu projektu je dalo tudi naše KUD Fran Maselj-Podlimbarski, ki je pripravilo številne dogodke in sicer: V večnamenskem prostoru Gasilskega doma je bil organiziran družabni večer, na katerem so peli ljudski pevci, predstavljeno je bilo tudi pletenje kit, še posebej pa so bili obiskovalci navdušeni nad ogledi projekcij nekaterih, v preteklosti zelo uspešno odigranih iger. Z navedenimi projekcijami so si številni obiskovalci lahko čas za nazaj »zavrteli« tudi za 20 let. Z izjemnim zanimanjem pa so obiskovalci do zadnjega kotička napolnili vežo župnišča v Krašnji, že preje, pri maši pa tudi tukajšnjo cerkev Sv. Tomaža, v kateri je mašo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Ta dogodek je bil v petek, 20. junija. Jedro slovesnosti je bila predstavitev knjižice »650 let župnije v Krašnji,« ki jo je pripravila in ta večer tudi predstavila Vera Beguš. Dogodek pa je bil dopolnjen tudi z likovno razstavo in z razstavo nekaterih starih dokumentov tukajšnje župnije. K sklopu prireditev omenjenega tedna pa je bil možen tudi obisk muzeja v Pavletovi domačiji. VREME V JULIJU 2014 Lanski mesec julij si zaradi obdobja, ki mu pripada, prav gotovo ni zaslužil pozitivne ocene. Bilo je le deset dni suhega vremena, vseh preostalih enaindvajset dni pa ni minilo brez dežja, zato bi ga bilo najbolje povsem pozabiti. Niti malo ni bil podoben času poletja, zato pa enako neugoden tudi za koriščenje dopustov, nabiranje gob in za vsa tista dela, ki se na travnikih in vrtovih opravljajo ta čas. Tudi temperature so skakale tako, kot to znajo igrive veverice, ko skačejo po drevesih. Že prvi dan v mesecu je bil vetroven in deževen. Nekaj lepši je bil naslednji dan, a tudi ta nas je nekajkrat ohladil z dežjem. Precej deževna in z grmenjem dopolnjena je bila tudi noč na 3. dan v mesecu. Potem pa so sledili nekoliko lepši in v pričakovanju vremena, precej bolj optimistični dnevi, kar se je tudi zgodilo, a žal, niso trajali dolgo. Le do torkovega jutra, 8. julija 2014. Od tega trenutka dalje smo vsak dan z nekoliko večjo pozornostjo poslušali vremenske napovedi, niso bile prijazne. Obetale so nam dež, veter, tudi točo in vse ostalo, kar se nam ob takšnih vremenskih slučajih lahko dogodi. Pa k sreči hudega ni bilo! Trije dnevi so minili s pogosto oblačnostjo in tudi z dežjem Občutno pa se je ohladilo. Zapisal sem si, da je bilo 10. julija 2014 zvečer okoli 21. ure le 12 stopinj. Sledil je precej prijetnejši naslednji dan, ki se mu je pridružil še naslednji, ki ga je spremljala sopara in prav zaradi tega je bilo daleč naokoli slišati grmenje. Mi pa smo jo odnesli brez dežnikov. Od nedelje, 13. naprej pa se je spet začelo precej muhasto vremensko obdobje. Jasnine ni manjkalo, enako pa tudi ne pogoste oblačnosti, ki nas je obdarila z dežjem. Enako podobni dnevi so se nam predstavili do četrtka, 17. v mesecu. Prav to popoldne je bilo vreme najbolj pestro. Pogostokrat je zapihal močan veter, ki so mu sledili pogosti, krajši nalivi. Nekakšna vremenska prelomnica se je začela s petkom, 18. Sonce je dokaj hitro ogrelo ozračje in dnevne temperature so se gibale okoli 28 stopinj. Sobota in nedelja pa sta jih dvignili vse tja do 33. Navdajal nas je optimizem. Le kako ne, ko pa smo sredi poletja. Pa smo se zmotili., kajti sledil je deževen ponedeljek, torek in tudi še sreda, v četrtek pa se je le za en 27 28 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 dan vreme vsaj nekoliko ustalilo. Le za en dan, kajti že v petek, 25. smo bili zopet mokri. Deževalo je dopoldan. Podobno vreme pa je sledilo še vse dni do konca meseca. Sonce, dež, veter, grmenje,… in dokaj nizke temperature za ta letni čas. Zanimalo me je, kako se je vreme v tem času obnašalo leto preje. Ugotovil sem zanimivo dejstvo, da je bilo 28. julija 2013 zelo, zelo vroče, saj smo se potili pri 38. stopinjah. V letu in o tem dnevu, o katerem pišem tokrat, pa smo se hladili pri ubogih 20. stopinjah po Celziju. »O,šit« bi se dalo reči lepo po slovensko! Kaj pa dogodki v tem mesecu, razen tistih, ki so tudi številnim našim krajanom zaradi slabega vremena prekrižali sanje o super pričakovanih dopustniških dnevih? V začetku meseca, natančneje, 3. julija so se številni naši šolarji nižjih razredov OŠ zbrali na igrišču. Začela se je namreč počitniška atletska šola, ki jo je ŠD Krašnja organiziralo v sodelovanju z AK Domžale. Nedelja, 6. je bila za verne krajane praznična – Žegnanjska nedelja. Na zelo zanimiv »delovni izlet« pa so se od 11. do 13. julija podale članice KUD (Marjana, Marinka in Vera.) Odpeljale so se v Srbijo, v kraj Tavankud, kjer je potekal Svetovni kongres slamnikarstva. V nedeljo, 13. so tudi na volišču v OŠ Krašnja potekale parlamentarne volitve. Za osvežitev spomina naj navedem samo podatek, da se je v KS Krašnja od 622 volilnih opravičencev volitev udeležilo 320 krajanov ali 51,44%. Največ glasov, 107 je prejela SMC, SDS 59, NSi 23 itd. Precej veselo, počitniško razpoloženje naših najmlajših pa je bilo zaslediti 18. julija, kajti ŠD Krašnja je uspel dogovor z nekdanjim smučarskim skakalcem Francijem Petkom, ki je za čas štirih ur ob otroškem igrišču lociral mobilno smučarsko skakalnico. Naši najmlajši so se korajžno in neutrudno poganjali po zaletišču in veselo uživali v skokih pa tudi v primerih, ko se je skok zaključil s padcem. 26. je v starosti 71 let umrl Alojzij (Slavko) Pestotnik iz Kompolj. Na zadnjo pot pa smo ga pospremili na pokopališče v Krašnji, 29. Julija 2014. VREME V AVGUSTU 2014 Mesec avgust vsekakor prištevamo v obdobje poletja, saj se običajno šele v njegovi zadnji tretjini opazi, da se počasi bližamo jeseni. Vreme v tem mesecu pa je vsakokrat zelo pomembno predvsem za spravilo sena. Opaziti pa je že tudi, kako bogata bo jesen z biro vrtnin, poljščin in s sadjem. Lanski mesec avgust nas s sušo ni prestrašil, kajti vsega je bilo nekaj. Nekaj lepih, še vedno zelo toplih dni, teh je bilo kar devetnajst in tudi občasnega dežja, ki smo ga v različnih količinah zaznali v dvanajstih dnevih. Podrobneje pa takole. Začetek meseca je bil glede na prejšnje vremenske pojave obetajoč po lepšem in spodobnejšem vremenu. Prve štiri dni, vse do poznih večernih ur v torek, 5. so bili dnevi kar prijetni, le prva dva dneva smo občutili nekoliko sopare. Omenjena noč pa je bila kar burna. Grmelo je in treskalo in tudi še popoldan tega dne je padlo kar veliko dežja. Pri temperaturi 26 stopinj je bil naslednji dan kar spodoben, z le nekaj rose pa tudi še četrtek, 7. avgusta. V petek pa se je vreme spremenilo v pravo poletje, ki je trajalo vse do noči na 13. in nato še ves ta dan, ko je začelo deževati. Precej zastrahujoči, nevihtni oblaki pa so se prikradli pozno popoldan, z njimi pa tudi obilno nevihtno deževje z vetrom. Precej deževna sta bila tudi še naslednja dva dneva, a kaj hujšega ni bilo, saj se je ozračje občutno ohladilo. Kazalo je, da bo tudi sobota, 16. deževna, vendar se to ni zgodilo. Precej lepše vreme pa smo imeli v nedeljo, ponedeljek in tudi še v torek ter v sredo, 20. vse do popoldneva, ko sta nas »zalili« dve obilni plohi. Precej deževna pa je bila tudi noč do naslednjega jutra, ko se je razjasnilo. Petek, 22. je bil prijeten dan, enako tudi še sobota do popoldanskih ur, ko je začelo močno deževati. Tudi nedelja je bila mokra. Občutno se je ohladilo. Zvečer ob 20. uri ni bilo več kot 12 stopinj. Nič manj hladno pa ni bilo tudi ponedeljkovo jutro. Ta dan je bil sončen in kaj hitro se je ozračje zopet otoplilo. Torek je bil po večini časa oblačen. Zgodaj popoldan pa je nekaj časa tudi deževalo. Tudi noč na sredo je bila deževna, preostanek dneva je sijalo sonce, zvečer pa so oblaki ponovno prinesli dež, ki ni pojenjal padati vso noč Zadnji trije dnevi pa so minili v lepem, večinoma sončnem vremenu. Tako je bilo z vremenom lani v mesecih juniju, juliju in avgustu. Če bi glasovali, kateremu mesecu bi dali pozitivno oceno, bi se prav vsi, brez dvoma odločili za slednjega. Morda bi to storili tudi za mesec junij. Nikakor pa ne za mesec julij, ki nas je vremensko povsem razočaral. Mi bi ocenjevali, narava se nam pa smeji! In prav je tako! To pravico sicer imamo, nikakor pa ne moči, niti znanj, da bi jo lahko kakorkoli spremenili. Namreč, njeni zakoni so trni in enako veljajo za vse. Zakoni, po katerih pa se ravnamo v našem življenju pa so precej drugačni. Lahko jih spreminjamo ali dopolnjujemo. Lahko jih upoštevamo ali pa tudi ne, lahko,…. No, to so pa že druge, nikakor ne z vremenom povezane zgodbe. Kaj pa dogodki? Se je v tem počitniškem in dopustniškem času zgodilo kaj zanimivega in spominsko pomembnega? Zapisal sem si tri in sicer enega, ki se ga bomo spominjali z žalostjo in dva, ki sta žalosti v nasprotju. Za Mojco Korošec Avbelj in Marka Avblja je bila sobota, 23. avgusta 2014 vsekakor srečen dan, ki ga ne bosta nikoli pozabila, kajti v naši cerkvi sta si pred Bogom obljubila večno zvestobo. Žal pa je življenje bilo, ostaja in tudi še vedno bo prežeto tudi z žalostnimi trenutki. Eden takšnih trenutkov je bila tudi smrt krajanke Antonije Avbelj – Mihove mame iz Krašnje. Umrla je v četrtek, 28. avgusta v starosti 94 let. Od nje pa smo se poslovili v soboto, 30. avgusta 2014. Zadnji dan v lanskem mesecu avgustu pa je ŠD Krašnja po nekaj letih premora zopet organizirano Orientacijski pohod po opisani poti. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je pohoda udeležilo kar 15 ekip oziroma 63 posameznikov, med njimi zelo veliko najmlajših v spremstvu svojih staršev. Prispevek o vremenskih in drugih dogodkih je tokrat nekoliko daljši, kajti tudi obdobje treh mesecev ni najkrajše. Če boste zapisano z veseljem prebrali, potem mi vsekakor ne bo žal nekajurnega časa, ki sem ga s tem namenom presedel za računalnikom. ni. Želim vam prijetno branje in do naslednjič lepo pozdravlje- Marjan Štrukelj POKLOn MARIJI KOROŠEC, ROJEnI CERAR (2.9.1932 – 26.3.2015) Kje so tiste ptič'ce moje, ki po zraku letajo, ki po zraku letajo, pa men' veselje delajo. Kje so tiste rož'ce moje, ki po vrtih rastejo, ki po vrtih rastejo, pa men' veselje delajo. 29 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 To sta dva najlepša verza, ki poveličujeta ljubezen, spoštovane Marije Korošec, do narave, do rož, do življenja nasploh. Sebi in vsem, ki so opazili in spočili oko na njenih cvetličnih gredicah, je začinila navadne dneve, da so postali bolj sončni in bolj veseli. To ji je tudi zares uspelo. Pravzaprav je gospe Mariji uspelo razveseliti srce mimoidočih in vzbuditi občudovanje neprecenljive zbirke cvetlic. Obcestno, cvetočo gredico je zapazilo tudi oko, ki je bilo sicer pozorno na cesto in se za hip razbremenilo sivine in morda skrbi. Anthony De Mello je nekoč zapisal, da se največ ljubezni najde v najbolj preprostih rečeh. Bil je jezuit, svetovljan, modrec. Gospa Marija, preprosta žena z vasi, z le nekaj leti šole, pa je to modrost živela in delila z vsemi nami, ki smo to, če smo le želeli, sprejeli. Vsi, ki smo jo poznali, smo v njenih očeh opazili ogenj ljubezni, ogenj zanosa, ogenj navdiha. Bila je kot veter, ki nesebično trosi semena naprej. Nikoli ni odrekla, da ne bi podelila svojih, iz raznih koncev, prinešenih cvetk naprej. Bila je bogata zakladnica živopisanega cvetja, kakor tudi modrosti. Zares, največja ljubezen se najde v najbolj preprostih rečeh: v dobroti, prijaznosti in poštenosti. To je najlepša dosta, ki jo je zapustila svojim otrokom in največja dota, katero je prejela od svojih staršev, ko je odhajala z Vinj pri Moravčah. Rojena je bila 9. septembra 1932 na kmetiji pr' Klemen, v veliki družini očeta Janeza in matere Marije Cerar. Štela je rosnih 12 let, ko je vojna družini vzela očeta in brata. Tako ji je življenje, že zgodaj posulo med cvetje tudi obilo trnja. Vajena težkega in garaškega dela na kmetiji, se je v Krašnjo poročila leta 1954 in možu Jožetu po najboljših močeh pomagala pri vzgoji štirih otrok. S tisočerimi obveznostmi in malenkostmi, tudi pomočjo v krojaški delavnici, je povezovala vsakdanjik družine, v katero sta se rodila še sinova Branko in Andrej. Življenje jo je na vsej poti tako in drugače gnetlo, oblikovalo in jo delalo močnejšo, tudi s prerano izgubo moža. Prepuščena nemislosti se je zaposlila v tovarni Induplati Jarše, da je bilo preživetje velike družine lažje. A se je kljub temu trudila ohranjati dobro voljo in nasmeh na obrazu. S še večjo zagnanostjo in veseljem se je posvečala svojim živalim in rožam. V njenih živopisanih cvetkah je dehtelo, kako rada je imela življenje. Voljo in moč pa je kakor vselej črpala iz ponosa na družino; na pravnuka Katrin in Luka, vnuke Marka, Gregorja in Gašperja, sinova in njihove partnerje. Kljub skromnosti je Koroščevo mamo odlikovala posebna življenska modrost, vedrina in moč. S svojim življenjem je pokazala, da se splača ostati zvest svojemu poštenemu prepričanju, živeti po prav oblikovani vesti in veri, opravljati dobra dela, ki ostanejo kot stopnica za večno življenje. In na to stopnico je stopila v četrtek zvečer DRAGA MAMA! Čeprav vemo, da se vsako življenje enkrat na zemlji konča, slovo boli. Kljub žalosti, smo hvaležni, da smo ti lahko pomagali prestajati tegobe, ki ti jih je nalagala bolezen. La kaj bi ti lahko še dali? Le s čim bi ti lahko povrnili vse skrbi in prečute noči? V naših srcih si zasejala in vzgojila prva semena vsega, kar je v nas dobrega. Odprla si nam srca za naravo, prebudila v nas poštenost in skromnost. Za nas si in ostajaš najčistejša cvetka, čeprav te je zadnje mesece obdajalo boleče trnje. Še po mnogih letih nas bodo spomini, kakor magnet, vlekli v svet, ki ga že dolgo ne bo več. Slišali bomo tvoje besede, slišali v sebi, kljub bolečini, ki že zdaj prerašča čez in čez. Draga mama, naj se tvoje srce v nebeškem raju odpočije. Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si Ti, sedla bo na rožna tla in zajokala ker Te ni. (S. Gregorčič) Vsi njeni, Krašnja, 31. marec 2015 DRAGI PETER Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. 6. aprila 2015 smo se zbrali na pokopališču v Krašnji, da smo se zadnjič poslovili od Petra Grilja, našega farana iz Trnjave in ga spremili na njegovi zadnji poti. Peter se je rodil očetu Janezu in materi Mariji Grilj v Krajnem Brdu - junija 1945. leta kot njun tretji otrok. Otroštvo je preživljal skupaj s starejšim bratom Ivanom in sestro Marico, kasneje pa se jim je pridružil še brat Franc. Kakor so prihajali, so tudi odhajali. Usoda je hotela, da najprej Ivan, nato Mara in zdaj Peter. Bil je miren, tih in nadarjen otrok. Življensko obzorje se mu je razširilo, ko je začel obiskovati šolo v Krašnji. Vsak prosti trenutek je moral pomagati staršem pri delu na kmetiji. Po osnovni šoli se je zaposlil najprej v Tosami. Po odsluženju vojaškega roka pa se je zaposlil kot sprevodnik avtobusa. Nekaj let za tem je postal šofer tovornjaka pri Lesni industriji, kjer je prevežal hlode. Ker je bilo to delo izredno nevarno, je zamenjal službo in se zaposlil v Belinki, kjer je že delal brat. Vozil je po celi Jugoslaviji in velikem delu Italije. Pol svojega življenja je preživel v tovornjaku, ki je bil njegov drugi dom. V Belinki je dočakal upokojitev. Svoj pravi dom in družino pa si je ustvaril že zelo zgodaj. Svojo ženo Olgo je spoznal pri žetvi na Vrhu, kjer sta oba pomagala. Rodila se je ljubezen, ki ji je kmalu sledila poroka. Pri 21 letih je postal oče hčerki Bredi, tri leta kasneje pa še Petri. Prvo stanovanje je družinica dobila v Nožicah, čez nekaj let pa so se preselili v Lukovico. V tistem času je brat France že gradil hišo v Trnjavi in še sam je kupil zemljo poleg bratove, na kateri sta z ženo začela graditi hišo. Drug drugemu sta veliko pomagala in si bila v oporo. Po preselitvi v hišo sta družini živeli v medsebojnem sožitju in prijateljstvu, prav tako pa tudi z ostalimi vaščani. Trnjava je bila v tistem času še majhna, vsi so se poznali in si pomagali. Tudi Peter je rad pomagal, kjer koli je bilo treba. Bil je zraven tudi, ko so delali vaški most. V času, ko je vozil hlode, je vzljubil les in ga začel obdelovati. Iz njega je ustvarjal najrazličnejše predmete za dom. Vsak prosti trenutek je porabil za to delo. Delal je s srcem in veseljem. Izdelal je vrtne klopi in mizo, kozolček, posteljo hčerki in leseni tulipan, ki ga je naredil ženi za 8. marec. 1995. leto je bilo zanj in družino žalostno leto. Tega leta je po težki bolezni izgubil ženo Olgo in pri 50 letih postal vdovec. Ostal je sam s hčerkama. Bil je osamljen in težko je prenašal samoto. Čez nekaj časa si je poiskal sopotnico Ano. Z njo je preživel 18 lepih, skupnih let. Preselila se je na njegov dom v Trnjavo. Obe hčerki sta se poročili in si stvarili družini. Bil je zelo srečen, ko je dobil prvega vnuka Tomaža, čez štiri leta Katjo, tri 30 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 mesece za njo še Tjašo, nekaj let za njo pa še Gregorja. Čeprav niso preživeli veliko časa skupaj, je bil predan in ljubeč dedek. Z Ano sta si za oddih kupila zidanico z vinogradom. Okoliščine so tako nanesle, da sta jo dograjevala. Užival je ob delu v vinogradu. Imela sta tudi vrt in sadovnjak. Rad je tudi sadil, predvsem rože. Zelo je bil ponosen na svoj kivi, ki mu je zadnjo sezono dal kar 20 gajbic sadežev. Tudi tu je imel veliko znancev in prijateljev, s katerimi je preživljal lepe trenutke. Drug drugemu so radi pomagali. Z Ano sta bila veliko na poti med Trnjavo in vinogradom. V Trnjavi se je pravzaprav odpočil od napornega dela na vikendu. Bil je predan šofer, to je bila njegova strast. Veliko je vozil osebni avto, tudi še, ko je bil bolan, skoraj do zadnjega. Pred 4 leti je lepo in mirno življenje spremenila njegova bolezen. Bilo je težko. Po operaciji so upali, da so bolezen premagali. Ko se je zdelo, da je zdrav, se je bolezen ponovano pojavila. Tokrat drugje in v še hujši obliki. Bil je zelo potrpežljiv bolnik. Svoje bolečine je skrival. Šele zadnje dneve je dal vedeti, da odhaja. Kruta bolezen ga je premagala, vzela ga je sončna pomlad. Umrl je 30. marca. V tednu, ki je sledil, smo se vsi pripravljali na največji krščanski praznik, njegova družina pa je tiho žalovala in se molče poslavljala od njega. Nikoli ne bodo praznovali njegovih 70 let, on pa ne bo nikoli spoznal pravnukov, ki so mu namenjeni. Na velikonočni ponedeljek smo ga položili k ženi Olgi. Enaka usoda ju je po 20 letih spet združila. Počivaj v miru! Boži Požar InFORMATIVnE DROBTInICE Društvena akcija HOJA, TEK, KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA ŠD Krašnja je tudi v programu aktivnosti za svoje člane in krajane KS Krašnja v letu 2015 predvidelo akcijo HOJA, TEK, KOLESARJENJE – MOJA REKREACIJA, katere namen je, da bi se z rekreativnimi aktivnostmi ukvarjali še pogosteje in si pri tem brez katerihkoli tekmovalnih teženj svoje aktivnosti beležili v posebno pripravljene evidenčne knjižice. Na njihovi hrbtni strani so zapisana vsa najpomembnejša navodila in tudi kriteriji za osvojitev ene izmed društvenih spominskih medalj, ki jih bo društvo podelilo na občnem zboru prihodnje leto. Akcija traja od 1. 3. 2015 do 28. 2. 2016. Knjižice lahko brezplačno prejmete v društveni pisarni, ki je od 8. maja dalje odprta vsak petek od 19. do 20. ure. Vabljeni k sodelovanju. ŠD Krašnja vsem uporabnicam in uporabnikom organiziranih vadb v telovadnici POŠ Krašnja in v telovadnici POŠ Blagovica sporoča, da so se vse vadbe, razen funkcionalna vadba, pilates in rekreacija za malo nogometno sekcijo z dnem 30. april 2015 zaključile. Omenjene tri vadbe pa bodo potekale še do konca meseca maja. Društvo bo ponovno pogodbo za najem vadbenih prostorov zopet sklenilo v času, ko naj bi se v mesecu oktobru vadbe ponovne pričele. V počitniških mesecih juliju in avgustu bo društvo tudi letos v sodelovanju z AK Domžale organiziralo atletsko šolo. Program bo potekal na igrišču pri OŠ Krašnja. Namenjen pa bo otrokom v starosti od 5 let do učencev 5. Razreda OŠ. Starše bomo o vseh ostalih pogojih vpisa in o terminih vadb obvestili pravočasno. Pričakujemo, da se bodo otroci, glede na lanskoletne izkušnje, te počitniške aktivnosti ponovno radi udeležili. S 1. marcem je ŠD Krašnja začelo že štirinajsto sezono pohodov k Šraufovemu gojzarju na Limbarsko goro. Tudi ta akcija, ki nima nikakršnega tekmovalnega značaja je namenjena zgolj povabilu vsem članom našega društva in tudi vsem krajanom KS Krašnja k aktivni hoji v naravi. Lansko leto je bilo v leseni gojzar v gostilni Urankar na Limbarski gori oddanih 1088 vpisnih listkov, v vseh dosedanjih sezonah pa že kar 28.658. Tudi ta akcija bo trajala do 28. februarja 2016, na kar bodo vsi, ki bodo izpolnili društveni kriterij glede števila opravljenih pohodov in vpisov, na občnem zboru tudi prejeli spominske medalje. Vabljeni k sodelovanju prav vsi, ki vam hoja v naravi pomeni prijeten in koristen izkoristek prostega časa pa tudi priložnost za enako prijetna druženja. V dogovoru z ZD Domžale je znan že tudi letošnji termin izvedbe t.i. Tedna za zdravje v KS Krašnja. Dogovorjeno je, da bo kontrolni pregled krvi v Gasilskem domu v Krašnji v petek, 5. junija. Test hoje pa v soboto, 6. junija 2015 na običajnem mestu – ob potoku Radomlja z zbirališčem v vznožju ceste proti vasem Vinje in Negastrn. O vseh ostalih podrobnostih bo ŠD Krašnja javnost seznanila pravočasno. Vabljeni! Na občnem zboru ŠD Krašnja, ki je bil 20. marca je večina, sicer maloštevilnih udeležencev – članov že poravnala društveno članarino za leto 2015. Veliko odsotnih članov tega pač še ni storilo, zato društvo vljudno prosi, da bi se vsi, ki želite tudi v letu 2015 ostati člani društva, oglasite v pisarni društva in opravite to najosnovnejšo društveno dolžnost. Naslednji časopis Informator bo izšel v mesecu avgustu. K sodelovanju vabljeni vsi, ki imate razlog in željo, da bralkam 31 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 in bralcem napišete kaj zanimivega. Prav vsakega prispevka bomo zelo veseli. - 5. nagrado DARILNI BON v vrednosti 5,00 EUR prejme PETER URANKAR, Maklenovec 3, 1225 Lukovica. Vsem sodelujočim pri reševanju nagradne križanke se zahvaljujemo in vas k reševanju vabimo tudi tokrat. Prejemnikom nagrad iskreno čestitamo, družinskemu podjetju LIPA pa se tudi zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje. Marjan Štrukelj VABLJEnI K REŠEVAnJU nAGRADnE KRIžAnKE Ker se bliža čas dopustov in šolskih počitnic, pa bomo veseli tudi kakšne razglednice s pozdravi iz krajev, ki si jih boste izbrali za počitek in brezskrbno uživanje. Vse dobro vam želim! Marjan Štrukelj REŠITEV nAGRADnE KRIžAnKE – MAREC 2015 Do 24. aprila ste nam po pošti ali v nabiralnik pri pisarni ŠD Krašnja poslali 13 rešitev gesel nagradne križanke, ki smo jo pripravili skupaj z družinskim podjetjem LIPA, SERVISOM FOTOKOPIRNIH STROJEV, FOTOKOPIRNICO IN PAPIRNICO iz Preserij pri Radomljah, Pelechova 15 1230 Radomlje. Katere usluge vam nudijo in kdaj je njihov obratovalni čas, na katere telefonske številke se bodo oglasili in vam svetovali, pa smo podrobno napisali in objavili ob razpisu nagradne križanke. Napisali pa smo tudi, da obisk pri njih priporočamo tudi zaradi prijaznosti in konkurenčnosti. Tisto najvažnejše pa moramo še enkrat poudariti. Pravilno geslo, ki se je glasilo: »VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG.« Za pravilno rešitev čestitamo prav vsem trinajstim bralcem Informatorja. Nekoliko bolj veseli pa boste prejemniki DARILNIH BONOV, ki so jih ob tej priložnosti prispevali v LIPI in jih boste lahko prejeli z obiskom društvene pisarne od 29. maja dalje med 19. In 20. uro. Sreča pri žrebu pa se je nasmehnila naslednjim: - 1. nagrado DARILNI BON v vrednosti 25,00 EUR prejme HELENA URBANIJA, Maroltova ulica 2, 1225 Lukovica; - 2. nagrado DARILNI BON v vrednosti 20,00 EUR prejme TINCA FLAJNIK, Simona Jenka 8, 1230 Domžale; - 3. nagrado DARILNI BON v vrednosti 15,00 EUR prejme ANA PERVINŠEK, Krašnja 78, 1225 Lukovica; - 4. nagrado DARILNI BON v vrednosti 10,00 EUR prejme JOŽICA PODMILJŠAK, Krašnja 47 a, 1225 Lukovica; K sodelovanju za pripravo nagradne križanke smo povabili SAM PODJETJE ZA KOMERCIALNI INŽENIRING D.O.O. DOMŽALE, Preserska cesta 1 Zgornje Jarše, 1230 Domžale. Z omenjenim podjetjem nas je že lansko leto tesneje povezala njihova donatorska pomoč pri organizaciji Šraufovega spominskega pohoda, kar se je zgodilo tudi to leto. In prav iz tega razloga smo se jim želeli zahvaliti z objavo nagradne križanke, obenem pa podjetje tudi podrobneje predstaviti ter vse naše bralke in bralce povabiti k nakupom v njihove številne prodajalne. Kaj vse vam bodo prijazno ponudili in tudi svetovali ob vašem obisku, pa si preberite v kratki predstavitvi, ki jo za objavo v Informatorju zapisala vodja službe za marketing gospa Anita Osolin. Skupaj s podjetjem SAM smo vam ob branju časopisa pripravili tudi zabavo, predvsem za vse tiste, ki radi rešujete križanke. Ne bo pretežka in radi verjamemo, da vas bo veliko, ki boste pravilno ugotovili nagradno geslo in s tem sodelovali pri žrebanju petih SAMOVIH praktičnih nagradah, ki so: - 1. nagrada: jakna Sofftshell Sam - 2. nagrada majica Sam - 3. nagrada kapa Sam - 4. nagrada peresnica Sam - 5. nagrada rokovnik Sam Vaše rešitve pričakujemo najkasneje do 24. julija 2015. Izpolnjen kupon, ki je objavljen s križanko pa oddajte tako, kot običajno. Po pošti na znani društveni naslov : Športno društvo Krašnja, Krašnja 14 1225 Lukovica ali pa kar v nabiralnik pri društveni pisarni. Skupaj s podjetjem SAM vam želimo uspešno reševanje nagradne križanke. Njih pa tudi ne pozabite obiskati ali poklicati po telefonu 01 729 88 12. Vedno vam bodo pripravljeni svetovati in prijazno ustreči. Marjan Štrukelj design: Peter Dragar ::: postavitev: Barbara Čebular INTERNO GLASILO ŠPORTNEGA DRUŠTVA KRAŠNJA, Krašnja 14a, 1225 Lukovica, telefon: 01/ 723 41 32. DRUŠTVENI INFORMATOR JE NAREJEN V NAKLADI 140 IZVODOV, fotokopiranje: Papirnica Lipa s.p., Preserje pri Radomljah Andrej Novak Marjan Štrukelj Peter Dragar ml. Boži Požar (urednik) (pomočnik urednika) (tehnični urednik) (lektoriranje) Dopisniki: Marjan Štrukelj, Robi Pervinšek, Milena Bradač, Boža Požar, Katarina Bergant, Helena Urbanija, Tanja Krevs, Urša Pogačar, Gregor Rožič, Mojca Beguš Tič, Špela Novak, Urša Kos, Zdenka Šraj, Vera Beguš, Milena Iglič, Alenka Perhavec, Sabina Posar Budimlič, Janka Jerman ETV, Luka Maselj, svojci umrle Fotografije: Andrej Novak, Milena Bradač, Lea Makovec, Špela Novak, Helena Urbanija,Tanja Krevs, Katarina Bergant, Grega Rožič, Urša Kos, Romana Močnik, Blanka Nerad, Gabrijel Gales, Simon Burja, Mojca Beguš Tič, Milena Iglič, Alenka Perhavec, Urša Pogačar, dr. Andrej Stare, Darko Tič, DPM Trbovlje, Robi Pervinšek Dejan Zavec Team in svojci umrlih Digitalna izdaja: Izdaja digitalne edicije omogočil Peter Dragar Barbara Čebular www.edition-on.net (skrbnik sistema) (urednica) 32 Društveni Informator št. 207 ŠD Krašnja - maj 2015 nagradnA križankA IZOGIBANJE MAJ 2015 KRALJEST. V NIGERIJI POT V SNEGU 18 6 5 3 DOBA, ERA 1 KOŠARKAR DANEU RT NA JUGU ISTRE ODCEPITEV 13 KRAJ PRI BREŽICAH NAŠA NAJDALJŠA REKA NEOKUSEN OKRASEK 2 17 PEVKA KESOVIJA NEM. SLIK. (ANITA) VRH SVETA ATEK KUNI PODOBNA ŽIV. SREDNJA ŠOLA MLEČNI IZDELEK RACMAN NEKD. SL. HOKEJIST (IVAN) PRAZNINA GLENDA JACKSON BRIT. PEVKA (RITA) 10 12 19 IGOR DEKLEVA GINGER ROGERS 23 11 PRISTAŠ DEIZMA SLAVILNA LIRSKA PESEM, HVALNICA 26 ŽUPAN POD FRANCOZI PRI NAS 27 n A G R A D N I KUPON AZIJSKI VODNI BIVOL 25 HITER LOVSKI PES NEKD. OZRAČJE RJAVENJE MARIBOR. TOVARNA AVTOMOB. 20 28 DEL OSTREŠJA 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 NASLOV: ALENKA KOLMAN VIGRED DANILO TÜRK 13 BANJA ANDREJ KURENT DEŽELA ASIRCEV IME IN PRIIMEK: 22 9 SLOVENSKI DRAMATIK (ANTON TOMAŽ) 1 24 8 NEPRIJETEN ČLOVEK MOŠTVO, POSADKA 14 PREBIVALKA AZIJE 7 VPREŽNI DROG IVAN CANKAR 15 GR. MIT. JUNAK EVA SRŠEN 21 KRVOLOČ- (MOUNT) OČI, NA ŽIVAL VERA ČASLAVSKA 16 TOMAŽ NOSE SMUČARKA DREV NAŠA CELINA CEDITA SE ... IN MLEKO ZELO SRBEČE KOŽNO VNETJE ISAAC NEWTON ZIMSKO JABOLKO ZAČETEK DIRKE KRAJŠA OBLIKA IMENA AHACIJ IGRALKA IN TV-VODITELJICA FURLAN ZADAH AM. FILM. IGRALKA DEREK 4 ARANŽIR. CVETJA NAZIV KAČA VE- AM. FILM. LIKANKA, IGRALKA BOA (DIANE) HRVAŠKI POŠKODBA SKLADAT. ZARADI GOTOVAC MRAZA 25 26 27 28 NAGRADNO GESLO: Nagradni kupon pošljite na nslov Športno društvo Krašnja 14, 1225 Lukovica ali ga oddajte v nabiralnik pri društveni pisarni.
© Copyright 2024