1. No category

zgodbe
turizma
Zgodbe turizma
2015
Ste si zaželeli nekaj novega, posebnega?
Na Mercatorjevih policah vas čaka nov kruh, ki so ga mojstri peki zamesili brez kvasa. Pripravljen je iz
pšenične, ržene, ajdove in koruzne moke ter obilice ovsenih kosmičev, sezama, sončničnih semen,
lanu in drobljenih bučnih semen. Bogato aromo okusov poveže dodano kislo testo, ki daje kruhu
svežino in dolgo obstojnost. Sredica je polna semen in sočna, skorjica pa rustikalna in rjavo zapečena.
Dovolite si okusiti nekaj drugačnega.
Kazalo
Resnični svet je sestavljen iz zgodb
5
29. festival Turizmu pomaga lastna glava
zgodbe
turizma
3
Ko ovcam postane dolgčas
Obudimo grajsko gospodično
Po poti z ribniško deklico
Ko legenda postane resničnost …
»N-zgodba«
Z geolovom do skritih zakladov
Wca z Bca
Sladkosti v Zlatorogovem kraljestvu
Do zaklada vseh sladkosti
Po poteh bajeslovnih bitij
Laški Perkmandeljci
Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka
Pod Ermanovcem in Bevkovim vrhom so nekoč …
Podzemna vasica
Nebo nad Ženavljami
Detektivka po bohinjsko
Odpri vrata lev kamniti …
Venček zgodb z Moravšega
Škrat Prestko vabi v muzej
Kvatra – zgodba o izpolnjenih željah
Tako dober, da bi ga kar ukradel!
Klačimo s Pückami
Zigijeva srednjeveška dogodivščina
Solinarske štorije
Skodelica čaja ali …
Po poteh slatinskih legend
Zv’t izvir, v iskanju zlatega studenca
Škratek Krofek
Pripoved o Lanu in oberlosu
Povodni mož vabi
8
10
12
14
16
18
20
22
24
26
28
30
32
34
36
38
40
42
44
46
48
50
52
54
56
58
60
62
64
66
12. festival Več znanja za več turizma
Zgodba o uspehu
Legenda o Prokletoj Jerini
Iščemo Soškega zmaja
Lasa pur dir
Vukov Tršić
Dan Brkonje Čeljustnika
Gorjanski škrat v Ragovem logu
Idrija po stopinjah Napoleona in Emilije
Gde je Srbin – tamo je i Slava!
Moj planet
tekmuje
72
74
76
78
80
82
84
86
88
ILUSTRACIJI: JAKA VUKOTIČ
Razgled s ceste, ki
vodi na prelaz Vršič.
Naj tvoja pripoved navduši!
FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK
Kako do osupljive
zgodbe?
Še preden smo prestopili prag osnovne šole, so nam pripovedovali zgodbe
o kralju Matjažu, Miklovi Zali, lepem Janičarju, Juriju Kozjaku, Petru Klepcu,
Martinu Krpanu in mnogo drugih. Nekateri med njimi so postali osrednji liki
v romanih, povestih in pesmih slovenskih literatov.
Poleg njih pa je še veliko več tistih, ki so se ohranili
v spominu ljudi. Z njimi se ponašajo vsa starejša
slovenska mesta, vasi, doline, kraške jame, pašne
planine, posamezni hribi in celo gore. Če pobrskamo
po preteklosti, hitro ugotovimo, da imajo mnogi
legendarni junaki svoj izvor v predrimski dobi.
V Ljubljani in na Vrhniki se je najbolj ohranil mit
o Jazonu ter njegovih Argonavtih, na Gorenjskem
pa ajdovska deklica na Prisanku in njeni predniki
Ajdi v Bohinju.
38
Nekega zimskega dne …
Ajdovska deklica je bila dobrega in usmiljenega srca. Gornike
in tovornike je varno vodila skozi snežne zamete v Trento.
Če je videla, da so zašli, je zapustila svoje skrivališče pod
skalnatimi policami ter pohitela na ride Vršiča, pa naj je sneg
še tako močno naletaval.
Nekega zimskega dne so se temno sivi oblaki nakopičili nad
Prisankom in burja se je krohotala z mrzlim smehom. Snežilo
je in sneg je kmalu zametel vse poti. Gamsji trop se je na
žvižg starega samca zapodil v dolino in sprožil snežni plaz.
Tovorniki, ki so bili namenjeni v Trento in dalje proti sončnemu
Primorju, so komaj ušli bobneči smrti. Zameti so bili tolikšni,
da bi na tovorni poti zašli, če jim ne bi pomagala prav ajdovska
deklica. Gazila je pred njimi visoki sneg ter jim kazala pravo
pot. Ko so se tovorniki po dolgih dneh po istih poteh vračali
domov, so pod previsno skalo ob vznožju Prisanka pustili
vina in kruha za ajdovsko deklico. Tako so jo obdarovali vselej,
kadar jim je pomagala, da ni bila nikoli lačna in žejna.
V prejšnji številki smo namignili, kje vse lahko poiščemo
zgodbo. Zdaj se je treba odločiti za glavni motiv in ga razviti
v pripoved. Pripravili smo štiri namige, da bo tvoja zgodba
navdušila!
•Ali poznaš legendarno zgodbo, ki je
v vašem kraju precej znana, a komaj
verjetna? Opiši tisto, ki je med ljudmi najbolj živa.
•So iz tvojega kraja znana junaška dejanja posameznika
ali skupine ljudi? Obnovi dogodek iz zgodovine.
•So se ohranile pripovedi o bližnjem gradu ali njegovih
ruševinah? Zapiši jih!
•Ima tvoj domači kraj ali sosednji kraji v njegovi okolici zelo
zanimivo ime (še posebej zabavna so ledinska imena)?
Npr. Krvavi graben, Turški klanec, Krvavica, Sovinja peč …
Skušaj razložiti izvor poimenovanja tako, da bo nastala
pripoved.
Naenistraniopiši,zakajjetvojazgodbaposebna,kdo
nastopavnjejinkakšnojesporočilopripovedi.
Ali veš?
Nad Vršičem je v rebri skalnatega Prisanka ajdovska
deklica, ki začudeno strmi proti Trenti. V davnem
davnem času je zašla med skale in previsne pečine
strmega Prisanka in okamnela v strmi rebri.
•Pošast v grbu Ljubljane ni zmaj, temveč lintvern.
Razlika med njima je, da lintvern sedi na vseh
štirih tacah, zmaj le na zadnjih. Ljubljanski zmaj
je povezan z grškim mitom o Jazonu.
a,
•V ljudskih pripovedih so opisana nadnaravn
ljudem naklonjena bitja, kot so vile (gozdne,
gorske, vodne), škrati, rojenice in sojenice.
Včasih v njih nastopajo manj simpatični povodni,
tudi
divji, gozdni in še kakšni drugačni možje, pa
zmaji in lintverni.
•V zgodovinskih kronikah naših krajev najdeš
zgodbe o dejanjih legendarnih posameznikov
v preteklosti.
Franci Novak in Senja Požar
Moj planet v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije
4
Resnični svet je sestavljen iz zgodb
Vse zgodbe so enako pomembne. Modrost v zgodbi visoko izobraženega in vplivnega človeka pogosto ne presega modrosti v zgodbi otroka, in življenje otroka nas lahko nauči prav
toliko kot življenje modreca. Včasih so ljudje posedali okoli kuhinjskih miz in si pripovedovali zgodbe – si predajali modrost. Danes tega skoraj ne delamo več. So zato zgodbe
umrle? So digitalni mediji in potrošniška družba »zgodbičenje« za vselej postavili v »vitrino« k ostalim muzejskim predmetom? Absolutno ne. Se pa zgodbe v današnjih dneh v večini pripovedujejo drugače – preko družbenih medijev, spletnih portalov in vseh drugih
orodij, ki nam jih moderna družba omogoča. In kljub temu, da to pomeni zgolj in samo
to, da je tudi »kultura pripovedovanja zgodb« stopila v korak s časom, se včasih radi obrnemo nazaj. K tradiciji. K zgodbam, ki nas povežejo kot posameznike, se nas dotaknejo v
kotičku skupne človeškosti, nas prebudijo in znova stkejo skupaj. In prav takšne zgodbe so
nam letos pripovedovali mladi iz cele Slovenije v okviru festivalov »Več znanja za več turizma« in »Turizmu pomaga lastna glava«. Vsem tistim, ki smo morda že malce pozabili na
to kako pomemben sopotnik v življenju so zgodbe, so mladi ustvarjalci pokazali, da zgodbe niso izumrle. Še več – pokazali so nam, da lahko marsikatero »tradicionalno« zgodbo
povedo tudi na moderen način. S trudom, energijo in veliko časovnega vložka so nam na
koncu predstavili celovite turistične produkte, ki so jih prepletale nadvse zanimive zgodbe, ki so spet in spet jasno sporočale prav tisto osnovno zgodbo, ki jo starši pripovedujejo
svojim otrokom – kdo so, iz kje prihajajo in komu pripadajo.
Kot predsednik Mladinskega odbora pri TZS sem izredno vesel, da se mladi s takšno vnemo lotevajo projektov na področju turizma v Sloveniji in s tem skrbijo, da ostajamo v koraku s časom – v koraku z njihovimi idejami. Vseeno pa pomembno vlogo pri ustvarjanju
takšnih nalog vselej odigrate tudi njihovi mentorji, ki z ogromno energije in požrtvovalnosti poskrbite, da nas ob pogledu na končne izdelke večina ostane brez besed. Naj zaključim z znanim citatom: »Zgodbe, ki si jih ravnokar prebral, so takšne kot kamni. Zeleni
kamni, rumeni kamni, rdeči kamni. Te zgodbe so bile napisane le, da bi označile kak kraj
ali pot. Toda brskanje po njih, iskanje skritega diamanta v vsaki od njih je naloga vsakega posameznika.«
Te diamante ste nam letos vsekakor jasno pokazali. Hvala.
Matic Slabe
Mladinski odbor Turistične zveze Slovenije
5
Turistične tržnice po
Maribor
3. marec
OŠ Ludvika Pliberška Maribor Ko legenda postane resničnost
OŠ Jakobski dol Domača kühna Jakobskega dola
OŠ Sv. Ana Pripoved o lanu in Oberlosu
OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Po zgodbo v bistriški park
OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica Zgodbe iz Oplotnice
OŠ Puconci Podzemna vasica
OŠ Fokovci Ko ovcam postane dolgčas
Dvojezična OŠ I Lendava Naj vas sprehod po Lendavi vrne v obdobje meščanstva
OŠ Turnišče Zgodba Varaša
OŠ Miška Kranjca Velika Polana Klačimo s Pückami
OŠ Beltinci Kvatra - zgodba o izpolnjenih željah
OŠ Odranci Pozvačinova zgodba/pot
OŠ Veržej Leščeček
OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Mrzli veter s severa med jurjovškimi očaki
OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova N - zgodba
OŠ Dobrna Iz Anine črne kuhinje
OŠ Vransko - Tabor Ko zgodba postane resničnost
OŠ Polzela V zgodovini skrite legende
OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Krtek Ligi na potepu po Šaleški dolini
OŠ Mozirje Pust v Mozirju
OŠ Nazarje Po poteh bajeslovnih bitij
OŠ Radlje ob Dravi Zigijeva srednjeveška dogodivščina
OŠ Neznanih talcev Dravograd Od dobrosrčnega siromaka do grajskega junaka
OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu Naravoslovno - matematična učna pot
OŠ Milojke Štrukelj Noba Gorica Zgodba o letenju
OŠ Frana Erjavca Nova Gorica Z nami v nebo
OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, POŠ Breginj Tako dober, da bi ga kar ukradel
OŠ Bovec Dobrodošli v deželi bovškega sira in bovške ovce
OŠ Čepovan Grandov sejem v Čepovanu
OŠ Otlica Gora dežela najlepših zgodb
OŠ Col Nekoč je živel Anton Smrdel Lepodišec
OŠ Spodnja Idrija Bajke, smerokazi časa
OŠ Dornberk Zgodbe Lešandrink
OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen V senci murve kamni pripovedujejo …
OŠ Pivka Zgodbe iz Krpanove dežele
OŠ Sečovlje Solinarske štorije
OŠ Olge Meglič Ptuj Parzival in sveti Gral
OŠ Ljudski vrt Ptuj Sprehod skozi ptujske zgodbe
OŠ Sveti Tomaž Ko iz črne kuhinje domača hrana zadiši
OŠ Središče ob Dravi Središka rimska vila
OŠ Hajdina Gandinov festival
OŠ Antona Ingoliča, POŠ Zg. Polskava Z geolovom do skritih zgodb
OŠ Gustava Šiliha Laporje Zgodba o štorklji in skritem zakladu
OŠ Anice Černejeve Makole Zgodbe Makol
OŠ Borisa Kidriča Zgodba o vojaških bolnicah v Sterntalu v času 1. svetovne vojne
OŠ Cirkovce Cirkovške poti
OŠ Antona Ingoliča, Podružnica Pragersko Po poti z ribniško deklico
OŠ Gornji Petrovci Nebo nad Ženavljami
OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč Mir na peč’? BZZZ, BZZZ, nič več!
OŠ Raka Zaljubljena grofična
OŠ Šentjernej Skodelica čaja ali …
OŠ Jožeta Gorjupa Kostajevica na Krki Kako je nastal kostanjeviški samostan
Velenje
10. marec
Koper
17. marec
Ptuj
24. marec
Novo mesto
26. marec
6
Mercatorjevih centrih
OŠ Podbočje Odpri vrata lev kamniti
OŠ Mirana Jarca Črnomelj Škrat Prestko vabi v muzej
OŠ Stari trg ob Kolpi Eko vasica - Rinčica
OŠ Žužemberk Za grajskimi zidovi
OŠ Fara Zgodba o Nežici
OŠ Danile Kumar Ljubljana Nekoč je bila Emona
OŠ Hinka Smrekarja Ljubljana Emončkove zgodbe
OŠ Spodnja Šiška Ljubljana Zaplešimo v Ljubljani - Po sledeh Povodnega moža
OŠ Preska, POŠ Topol Po poti suhih hrušk
OŠ Janka Kersnika Brdo Trojanski škratki
OŠ Venclja Perka Domžale Slamnikarske zgodbe
OŠ Marije Vere Kamnik V naravo na odštekano predstavo
OŠ Jurija Vege Moravče Venček zgodb z Moravškega
OŠ Škofljica Zgodba o laniškem lanu
OŠ Stična, Podružnična šola Krka V deželi netopirja podkovnjaka, človeške ribice in krške postrvi - v deželi bitja Krka
OŠ Dobrova Po poti dobrovskih legend
OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Mojster Grom in njegovi pirhi
OŠ Naklo Rokovnjači in kriva jelka nekoč in danes
OŠ Šenčur Legenda + zabava = Hudičev boršt
OŠ Poljane, POŠ Javorje Podblegaška vasica
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, POŠ Sovodenj Pod Ermanovcem in Bevkovim vrhom so nekoč …
OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica Pretrška bovha
OŠ Gorje Čebelarske zgodbe Gorij
OŠ F. S. Finžgarja Lesce Leška sestavljanka
OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Detektivka po bohinjsko
OŠ Koroška Bela Jesenice V objemu skrivnostnih ključavnic
OŠ Prežihovega Voranca Jesenice Čudežne ognjene krogle
OŠ Toneta Čufarja Jesenice Poiščimo jamskega škratka Bergmandeljca
OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora Sladkosti v zlatorogovem kraljestvu
OŠ Križe Oživimo začarano gospodično
OŠ Vodice Čudežna presta
OŠ Šmartno v Tuhinju Zv’t izvir
OŠ Ivana Kavčiča Izlake Prebudimo okamenelo nevesto
OŠ Tončke Čeč Trbovlje Zgodbe knapov
OŠ Ivana Cankarja Trbovlje Perkmandeljc in Rozi kuhata
JZ OŠ Marjana Nemca Radeče Zgodbe iz splavarskega življenja
OŠ Lava Zgodbe našega mesta
OŠ Loče Legenda o školjkah iz Votle peči
OŠ Dramlje Legenda o nastanku cerkve sveta Uršula v Dramljah ter iskanje skritih škratov
OŠ Dobje Želodkove zgodbe
JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina Po poteh slatinskih legend
OŠ Podčetrtek Zgodbe Obsoteljske Micke
OŠ Kozje Zaplešimo po poteh kozjanskih zgodb
OŠ Lesično Zgodbe pilštanjskega velikana
OŠ Slivnica pri Celju Povodni mož vabi
OŠ Primoža Trubarja Laško Laški Perkmandeljci
OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Lintver, zmaj s Stražnika
OŠ Braslovče Po poteh Žovneških gospodov
Ljubljana
31. marec
Kranj
7. april
Celje
14. april
7
ko ovc
osnovna
šola
Fokovci
Ko ovcam postane dolgčas
zgodbe
turizma
Na območju Goričkega je kmečka sirarna Gorički raj. Sirarna, ki poleg izdelkov iz kravjega mleka, ponuja tudi izdelke iz ovčjega in kozjega mleka. Zelo nenavadno, saj je reja
drobnice na tem območju nepriljubljena. Zgodba o vzroku te nepriljubljenosti je »zavita v
meglo«, tako kot gorički pašniki v jesenskem jutru. A če je ne bi bilo, ne bi bilo tudi zgodbe o goričkem jogurtu.
Vsi, ki ste bili prepričani, da je jogurt nastal po golem naključju, imate prav, a gorički jogurt je nastal po scenariju, ki ga je pisala prav posebna skupina. Po kašnem? Kdo ga je
pisal? Kako se zgodba konča? Za odgovore na vse to je najprej treba poznati začetek zgodbe:
Ko ovcam postane dolgčas ali Kako je nastal gorički jogurt
Bila sta dva pastira,
ki si nikoli nista dala mira.
Ponavadi sta vodo pila
in drug drugemu koze skrila.
Niko prvi pastir je bil
in vedno spreten je bil.
Drugi pastir bil je Franc,
ki je imel prek celi klanc.
Na tem klancu so se tudi ovce pasle,
jedle, pile in pridno rasle.
Ker Niko na Franca jezen je bil,
mu je vedno kako ovco skril,
kar pa je Franc hitro ugotovil.
Zato se je trdno odločil,
da mu bo nekaj ušpičil.
In tako je začel Franc skrivati Nikove koze in Niko je Francu skrival ovce po bližnji in daljni okolici. Pri domačinih pa se je širila zgodba o lenih pastirjih Niku in Francu, ki ne skrbita za svoje živali, zato jih ves popoldan
iščeta po celi okolici, namesto da bi jih pravočasno pomolzla in prodala mleko. Če jima je uspelo živali pravočasno pomolsti, jima je iskanje izgubljenih ovc vzelo toliko časa, da sta po prihodu domov namesto mleka lahko
pila le še jogurt in namesto žgancev z mlekom
sta si morala omisliti skuto in sir.
Ovce in koze pa so uživale v izletih po vinogradih, gozdovih, sadovnjakih in še kje. Na
svojih potepanjih so uživale razna zelišča,
semena in slastno grozdje, jabolka, slive,
gozdne sadeže, menda celo med in čokolado. Včasih so dobrote delile tudi s kravami. Naveličane istega okusa jogurta so
začele tekmovati v izdelavi jogurtov z
različnimi okusi in dodatki, ki so jih
nabrale na svojih potepanjih. Na nek
način so tako spodbudile proizvodnjo popularnih mlečnih izdelkov
Osnovna šola Fokovci
Fokovci 32
9208 Fokovci
telefon
(02) 544 90 22
telefaks
(02) 544 90 21
e-pošta
[email protected]
www.os-fokovci.si
Avtorji Kaja
Baša, Niko Car, Kaja Fartek, Saška Gaal, Denis Gergorec,
Franc Lukač, Vanesa Nemet, Tilen Prelič, Maja Vukan
Mentorici Sonja
Tot, Silvija Sambt
8
cam po
z dodatki, zasnovale so celo idejo o
zanimivih desertih na osnovi jogurta in skute. Kljub zanimanju za nove
proizvode, pa je drobnica še vedno ostala na slabem glasu. Do sprave med
pastirjema še vedno ni prišlo, zato so
domačini njune koze in ovce še vedno podili iz svojih vinogradov, sadovnjakov, travnikov in gozdov. Govori
se, da bi kreacija edinstvenega mlečnega izdelka, ki bi nastal kot celota
vseh, ki so kakorkoli bili del te avanture, zgodbo pripeljala do srečnega
konca, tj. sprave.
Ker je zgodba ostala nedorečena, je to vaša priložnost, da jo pomagate
pripeljati do srečnega konca in se zapišete v zgodovino kot rešitelji ugleda
goričkih koz in ovc in naredite še raj za njih.
Čas
8.00
Kraj / odpiralni čas
TIC Moravske toplice
9.00
A:Kančevci (pašnik)
Kančevci (pašnik)
B:Moravske toplice – turistična kmetija Flisar
Odp. Čas: vikendi (petek popoldan, ob sobotah /
nedeljah 11.00–22.00)
C:Suhi vrh – Vinotoč Passero
Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah
11.00–22.00)
D:Vučja Gomila (igrišče)
E:Selo – sadjarstvo Letina
Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah/nedeljah
12.00–16.00)
Selo – (gostilna)
F:Berkovci – Česarov mlin
Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah
10.00–18.00)
G:Ivanjševci – Čebelarstvo Kozic
Odp. Čas: (petek popoldan, ob sobotah / nedeljah
12.00–16.00)
H:Ratkovci (sirarna in kulinarično jedro)
Odp. Čas: (petek, sobota / nedelja 13.00–17.00)
10.15
11.00
11.20
12.20
13.00
13.15
14.15
14.30
Vsak konec Moravske Toplice
tedna od
tržnica
17.00 naprej
Aktivnost
Začetek potepanja
Kolesarjenje do Kančevcev (smer MT–Sebeborci–Andrejci–Kančevci
Uvod s predstavitvijo zgodbe
Postanek na pašnikov ob čredi (naloga 1)
Okrepčilo (in predstavitev kmetije)
(Naloga 2)
Na poti dobiš
zloženko
Čokolada za energijo (in predstavitev dejavnosti)
(Naloga 3)
Tablico domače čokolade
Odigra se pandolo
Jabolko za popotnico
(in predstavitev dejavnosti)
(naloga 4)
Kosilo (kulinarično doživetje na osnovi izdelkov iz mleka)
Velnes po domače(ob ogledu mlina): Kopel za noge (naloga 5)
Joga v naravi
Igro
1/2 kg jabolk
Prileže se nekaj sladkega
(naloga 6)
Zaključek zgodbe: Ustvarjanje sladice v kozarcu na osnovi nabranih sestavin
(naloga 7)
Moja video zgodba
Predstavitev ponudnikov domače kulinarike in obrti
Naloga 1: Posnemi fotografijo z začudenjem na obrazu
(kam so izginile živali?) in v ozadju morajo biti koze/ovce.
Naloga 2: Naredite selfie tako da bo ponazarjal koko
slastno oz. okusno je grozdje oz. izdelki iz grozdja. Na fotografij naj bosta vsaj dve osebi.
Naloga 3: Naredite selfie tako da bo ponazarjal poseben
okus čokolade tj.˝okus po Prekmurju˝. Na tej fotografiji
naj bo vidna vsaj ena oseba/popotnik.
Naloga 4: Posnemi fotografijo tako, da se bo videlo,
kako nekdo iz vode jemlje jabolko z usti, naj se vidi zmagoslavje ob uspehu.
9
Jogurtov napitek
2dl domačega grozdnega
soka
Kosilo
Kopel za utrujene noge,
ogled mlina
Vadbo joge
120g medu
Sestavine za sladico, ki jo
ustvariš sam
Naloga 5: Posnemi selfie tako, da se bo videlo kako doživljate servis za telo: noge počivajo in uživajo.
Naloga 6: Posnemi fotografijo/ selfie tako, da bosta na
njem vsaj dve osebi in naj se vidi zabavni del igre Ugani
vrsto medu.
Naloga 7: Posnemite selfie kako jeste sladico, ki ste jo
sami naredili. Slika naj bo zabavna in z njo poskusite prikazati okusnost vaše kreacije. Pri selfiju sodelujte vsi!
obudi
osnovna
šola
Križe
Obudimo grajsko gospodično
zgodbe
turizma
Tržič vsi poznamo po čevljih in z dobrimi čevlji lahko obiščete tudi srednjeveški grad
Gutenberg (Hudi grad) nad Bistrico pri Tržiču.
Nekoč so tam živeli Lambergarji, o čemer pričajo njegovi ostanki. Na gradu je še vedno
skrita zakleta grajska gospodična, ki čuva svoj zaklad in čaka, da jo rešite. Namig je skrit
v spodnji zgodbi.
V Hudem gradu sta nekoč živela graščak Jurij in graščakinja Neža, ki sta bila zelo verna. Imela sta hčerko edinko. Neki
TRŽIČAN jo je opisal s stavkom: »Lepa je bila kot gavtroža, skopa
pa tako, da še satanu ni privoščila vrvi, da bi se obesil.«
Nekega dne se je gradu bližal sovražnik. Grajski so imeli že vse pripravljeno za beg, le grajske gospodične ni bilo nikjer. Iskali so jo povsod, nazadnje pa so jo našli v kleti, sedela je na svoji železni skrinji.
Zaradi njene skoposti se ni mogla ločiti od svojega zaklada in bežati
pred sovražnikom. Lastni oče jo je preklel in nemudoma se je spremenila
v kačo. Sovražnik je grad sežgal in ga spremenil v kup razvalin.
Minilo je več stoletij in ljudje so žalostno usodo gradu sčasoma pozabili. Nekega dne pa je mimo
stopnic šel fant, ki je pasel živino. Radovednost ga je gnala in odšel je v temne prostore grajske kleti.
Nato pa je zagledal na skrinji sedeti čudno pošast, napol ženska, napol kača.
Fant se je prikazni ustrašil. Ta pa ga je nagovorila in mu rekla, naj odreže trikrat po tri šibe in z njimi
naj pride sredi noči na ta kraj in naj z vsako šibo trikrat močno udari po prikazni. Po tretjem udarcu s
tretjo šibo bo rešena. Fant je naredil vse, kar mu je naročila in se ob polnoči vrnil na omenjen prostor. Ko
jo je udaril s prvo, je močno zasikala, v drugo pa je zarjovela kot živina. V tretje se je zapodila za njim, a je
bil njegov pohlep po denarju večji kot strah pred prikaznijo, tako je začel še z drugo skupino šib in naposled tudi s tretjo. Preden je udaril tretjič, je odbila polnoč in prikazen je vzdihnila »PREPOZNO!!!« Močno je
zaječala in se je od grajskih vrat odtrgala skala, na kateri naj bi zraslo mogočno drevo. Iz tega drevesa bodo
urezali deske in naredili zibelko dečku, ki bo zakleto grajsko hčer rešil prekletstva.
Ker zaklete grajske gospodične nismo uspeli rešiti, vas vabimo, da obiščete grad Gutenberg in se nam pridružite na prireditvah in srednjeveškem dnevu.
Osnovna šola Križe
Cesta Kokrškega odreda 16
4294 Križe
telefon
(04) 59 51 100
telefaks
(04) 59 51 110
e-pošta
[email protected]
www.oskrize.si
Člani turističnega krožka Štefan
Terziev, Katarina Zaletel, Sara Doles, Ana Dolžan,
Kaja Novković, Lina Mešič, Anja Klančnik, Žan Ribnikar, Kristjan Pintarič,
Maja Ribnikar, Žan Zupan, Neja Čadež, Hana Doles, Eva Maja Pešak,
Nik Poljanc, Blaž Teran in Jaka Bodlaj
Mentorici Betka
Potočnik in Katja Konjar Ravnateljica Erna Meglič
10
imo gra
Čas
16.30
17.00–19.00
17.00–19.00
17.00–19.00
17.00–19.00
17.00–19.00
Aktivnost
program – prireditev
skriti zaklad
srednjeveški plesi
srednjeveški denar
oglejmo si grad
kovanje izdelkov
arheološke delavnice
17.00–19.00
Na grajskem dvorišču
17.00–19.00
viteške igre
17.00–19.00
postani vitez in princesa
ves čas prireditve dvorni norčki
ves čas prireditve domače živali za otoke (ovce, koze, kokoši …)
11
Vodja delavnice
turistični krožek OŠ Križe, Tržiški muzej, KS Bistrica
turistični krožek OŠ Križe
Tržiški muzej
Tržiški muzej
Rok Bremec
društvo Ampus
skupina Stik
Tržiški muzej
Tržiški muzej
turistični krožek OŠ Križe
turistični krožek OŠ Križe
zgodb
osnovna
šola
Antona Ingoliča Spodnja Polskava, podružnica Pragersko
Po poti z ribniško deklico
Legenda o pragerski ribniški deklici
Nekega dne je na obali ribnika ribaril mlad ribič. Ujel je veliko rib in medtem ko jih je
čistil, se je globoko urezal. Celotno dlan mu je prestrelila huda bolečina. Deklica je začutila, da se nekaj dogaja, zato je priplavala k njemu. Prosil jo je, naj mu pomaga.
Pripravila mu je prevezo iz gline. Glina je delovala čudežno. Pozdravila ga je takoj.
zgodbe
Presenečen nad sposobnostmi ribniške deklice, se ji je ribič hvaležno zahvalil. Vprašal jo
turizma
je, kaj ji lahko ponudi v zameno. Deklici ni bilo treba razmišljati. Vedela je, kaj potrebuje. Potrebovala je prijatelja.
Ribič je obljubil, da se bo vrnil.
Minevale so ure, dnevi, meseci, njega pa ni bilo nazaj. Osamljena deklica ga je pričakovala in
se spraševala zakaj ne pride.
Minila so leta.
Deklica je bila vse bolj in bolj osamljena. Ljudje so se je izogibali ne glede na to, da jim je bila
pripravljena pomagati. Niso vedeli. Živeli so v strahu pred njo. Nepotrebnem strahu.
Vsako jutro, ko si je ob sončnem vzhodu na obali česala in pletla lase, so ji po obrazu tekle solze,
solze žalosti in osamljenosti.
V njej je bilo toliko ljubezni, toliko veselja, toliko sreče, ki pa je ni mogla nikomur dati.
Nekega dne pa se je zopet prikazal ribič. Ribaril je, da bi nahranil svojo družino. Pozabil je na obljubo, ki jo je dal ribniški deklici.
Prišla je k njemu, prikazala se mu je. V trenutku, ko jo je zagledal, se je zavedel, kaj ji dolguje. Bilo mu
je žal, bilo ga je sram, da je pozabil. Opravičil se ji je in ji obljubil, da bo odslej prihajal vsak dan. Tokrat
je obljubo držal.
Deklica in ribič sta se spoprijateljila. Veliko dni sta preživela skupaj. Ona ni bila več osamljena, on pa je
našel nekaj, kar je rad počel. Rad je bil z njo. Skupaj sta se smejala, se pogovarjala pozno v noč, pod milim
nebom, si zaupala skrivnosti. Skupaj sta bila srečna.
Vedno bolj pa se je zdelo, da deklico nekaj teži. Ribič jo je vprašal, kaj je narobe. Povedala mu je svojo zgodbo.
Rodila se je v revni, vendar srečni družini na Pragerskem. Odraščala je ob podpori in ljubezni staršev.
Oboževala je naravo. Nenehno je hodila v gozd, kjer je opazovala in poslušala ptice, se igrala s sončnimi žarki,
prepevala…
Bila je zaljubljena v svet. Znala je ceniti majhne
stvari. Oboževala je vonj kruha iz vaške pekarne. Ko se je sprehajala mimo nje, v lepih sončnih dneh, se je zavedala, kako srečna je lahko, da ima ljubezen, da ima družino, da je
svobodna.
Veliko časa je preživela na železniški postaji
in opazovala vlake. Prevzelo jo je dejstvo,
koliko ljudi potuje, prav v tem trenutku.
Koliko ljudi živi, prav v tem trenutku.
Želela je spoznati njihove zgodbe, želela je spoznati svet.
Njenega brezskrbnega otroštva je
bilo konec, ko ji je umrla mama.
Takrat je razpadlo vse, v kar je
Osnovna šola Antona
Ingoliča Spodnja Polskava,
podružnica Pragersko
Pionirska ulica 13
2331 Pragersko
telefon
(02) 80 33 160
e-pošta
[email protected]
www.os-antona-ingolica.si/prag/default.aspx
Avtorji Katarina
Auer, 9.c, Alen Granda, 9.c, Luka Godec, 9.c, Lina Jenšac, 7.c,
Dominik Kreslin, 7.c, Gašper Peršuh, 7.c, Zoja Malec, 6.c, Jakob Mlakar, 6.c,
Matic Peršuh, 6.c,
Mentorici Marjetka
Šetar, prof. RP, in Breda Gril, prof. RP
12
ba o usp
Program
8.30–9.00
Sprejem in
Učenci in njihovi spremljevalci, ki se bodo udeležili športno naravoslovnega
dobrodošlica pred dne, bodo prispeli pred železniško postajo ob 8.30, kjer jih bo pričakala in
železniško postajo sprejela Ribniška deklica in predstavila kratko zgodovino kraja. Ribniška
deklica jih nato odpelje do lokomotive in vagona, ki stojita v bližini
železniške postaje.
9.00–9.30 Ogled lokomotive, Pri lokomotivi pričaka udeležence g. Milan Lah, krajevni turistični vodnik
vagona in vodnega in prisotne seznani z zgodovine železnice na Pragerskem. Udeleženci si
stolpa
ogledajo lokomotivo – „katico“ – ter notranjost muzejskega potniškega
vagona in Vodni stolp, v katerem je stalna razstava fosilov zbiratelja
Franca Pajtlerja in razstava železniških eksponatov.
Ribniška deklica pospremi obiskovalce k ribniku.
9.30–10.30 Ogled rastlinstva Ob razlagi g. Romana Hergana udeleženci spoznajo in si ogledajo rastline
in živalstva v
in živali v ribniku. Po razlagi učencijo rešijo delovni list, ki ga pripravi g.
ribniku in ob
Hergan.
njem
Ogled se zaključi ob skulpturi Ribniške deklice.
10.30–11.00 Malica na klopeh
ob ribniku in na
igrišču
11.00–12.30 Delavnice
Po malici se obiskovalci razdelijo v tri skupine in se udeležijo delavnic.
Prvo delavnico vodijo učenci turističnega krožka in Ribniška deklica.
Drugo delavnico vodi ribič Ribiške sekcije Pragersko g. Mitja Koren, tretjo
športni pedagog naše šole David Lešnik. Vsaka delavnica traja 30 minut.
Vsi obiskovalci se menjaje udeležijo vseh treh delavnic.
13.00
Ogled filma in
zaključek
verjela. Nič več ni hodila v gozd, nič več ni prepevala. Nebo so preplavili oblaki.
Oče se je po mamini smrti začel vdajati pijači. Človek, ki jo je oboževal
najbolj na svetu, je izginil. Denarja nista imela. Bilo je težko. V šoli se ni
več igrala s svojimi sošolci. Z njimi ni spregovorila niti besede več.
Igrala se je s koščkom gline, ki ga je našla med maminimi stvarmi. Edina
njena stvar, ki jo je lahko obdržala. Ostalo sta z očetom morala prodati.
Sošolci so se začeli norčevati iz nje. Pravili so, da je čudna, temna, da iz
nje žari le negativna energija. Niso vedeli, kaj preživlja.
Če je koga razjezila, so jo vrgli v ribnik. Ni ji bilo mar. Ostala je v njem,
opazovala labode in plavala vse do večera. Nekega dne, ko se je sprehajala
ob ribniku, je odkrila nahajališče gline. Zraven je raslo trnje in opraskala
se je na njem. Spotaknila se je in padla v glino. Njene rane so se takoj pozdravile. Odkrila je zdravilno moč gline. Takrat je spoznala, kaj želi početi v življenju. Želela je pomagati ljudem, želela je ostati v naravi, stran od
13
očeta, stran od sošolcev. Stran od jeze, nevoščljivosti, zlobe, malomarnosti.
Takrat je postala ribniška deklica. Pognale
so ji plavuti, naenkrat je lahko plavala pod
vodo. Bila je srečna, da je ribnik postal
njen dom, njeno zavetje. Po dolgem času se
je spet počutila svobodno, zares svobodno.
Ko mu je deklica zaupala svojo zgodbo, ribič sprva ni razumel, zakaj je nesrečna,
ampak takoj mu je povedala, da je ribniška
deklica postala tudi zato, ker je želela pomagati ljudem, želela jih je zdraviti.
Ljudje pa so se je bali, niso ji zaupala.
Predstavljali so si jo kot ribniško pošast.
Morda zaradi sovražnih zgodb, ki so se širile o njej. Morda zato, ker so ji zavidali njeno lepoto, niso verjeli, da je resnična.
Ribič ji je obljubil, da ji bo pomagal. Začel
je širiti govorice o sposobnostih ribniške
deklice. Povedal je ljudem, kako je pozdravila njega. Prepričal jih je. Vedno več ljudi je prihajalo k njej. Deklica je bila vedno
bolj srečna.
Pozdravila je ogromno ljudi, nekatere celo
rešila smrti. Od tedaj ni več veljala za pošast, ampak za dobro bitje. Prebivalci
Pragerskega so ji bili tako hvaležni, da so ji
v spomin postavili kip. Še danes stoji tam,
zraven ribnika.
Nihče ne ve, če deklica še živi, vendar pa še
zdaj krožijo govorice o čudežno pozdravljenih ranah in rešenih življenjih.
Ob zgodbi Ribniške deklice bodo učenci preživeli zanimiv dopoldan, v katerem
bodo spoznali zgodovino železnice, življenje v ribniku in ob njem ter se sprostili ob
športnih aktivnostih, ki jih nudi prostor ob
ribniku.
Verjamemo, da boste kdaj obiskali naš kraj
tudi odrasli. Nikar se ne pozabite ustaviti
ob ribniku, se zamisliti ob kipu Ribniške
deklice ter se spomniti njene zgodbe. Po
zgodbi smo posneli tudi film, katerega si
lahko ogledate na spletni strani naše šole.
ko leg
osnovna
šola
Ludvika Pliberška Maribor
Ko legenda postane
resničnost …
zgodbe
turizma
Pekrsko gorco poznajo vsi Radvanjčani in Mariborčani, a le malo ljudi ve, kako je nastala in naš cilj je bil, da to legendo obudimo in jo predstavimo ljudem. Za obisk le-te ne
potrebujemo ničesar, razen primerne obutve in dobre volje. In seveda kakšnega dobrega
programa, ki smo si ga zamislili mi. Seveda pa nismo pozabili na drugačne med nami in
tudi zanje pripravili prav posebne programe.
Naj se legenda začne…
V davnih časih je Pohorje tudi ljudem v dolini prinašalo obilo bogastva. Po Dravi so pluli
splavi in težko otovorjene šajke. Dolinci, še posebej Mariborčani, so obogateli, a pri tem so
postajali vse bolj prevzetni. Pozabili so na Boga in vse bolj razuzdano živeli. Bog je bil nad
Mariborčani bolj in bolj razočaran, nekega dne pa mu je bilo vsega dovolj in na prošnje hudiča
je za en dan predal oblast nad mestom peklenščku, ki je hrepenel po grešnih dušah. Čeprav so
Sveti trije kralji, Bolfenk in Marija milo prosili Boga, naj Mariborčanom prizanese, si ta ni premislil. Tako je hudič imel oblast nad mestom vse do polnoči. Peklenski poglavar se ni obiral, takoj
se je odpravil ter še pred večerom prisopihal do skalovja na Planinki. »Tale vrh odlomim, ga vržem
v Dravo tam pri Mariboru in jo zajezim. Hehe-he-he! Vsi Mariborčani bodo utonili, niti eden mi ne
uide!« Z obema rokoma je objel skalnati vrh, ga odkrušil in naložil na rame. Zagrmelo in zahreščalo je
in celo Pohorje se je zamajalo. A pohorski svetniki niso stali križem rok. Ko so videli, kaj namerava peklenski poglavar, so spustili nanj svoje pomočnike. Od Svetih treh kraljev sem se je pripodil vihar in ulila
se je ploha. Voda je naenkrat zalila kotanje po razruti planoti, kjer je prej stal vrh Planinke. Težko je stopal
peklenšček s težkim bremenom po gozdovih. Zato si je preložil skalo na drugo ramo in otresel razdrobljeno
kamenje s pleč, da so se usuli kupi peska v kotanjo pod Roglo. Pred Klopnim vrhom je zabredel v močvirje
in se do kolen pogreznil vanj. Sveti Areh je zavil svoj vrh v tako gosto meglo, da ni videl peklenšček niti svojega nosu, čeprav je bil trde teme vajen. Zato se je, nerodnež, spotaknil ob streho zvonika, da se mu je odkrušil
precejšen kos skale in se zapičil v travo. Z vrha Mariborskega Pohorja dol je šlo hitreje, še celo prehitro, kajti
sveti Bolfenk mu je poslal od zadaj močan veter. Zadrsal se je navzdol rogač rogati in na Pošteli je padel na zadnjo plat. Tako so ga ustavljale ovire druga za drugo, a bi zagotovo še pred polnočjo prišel do Drave, če ne bi ob
vznožju Pohorja stopila predenj Marija. Pojavila se je pred hudičem vsa v sijaju in spregovorila z milim nasmehom: »Rogač rogatin, zaman je tvoj trud! Moje ovire premagaš: tri vrče solz sem naslovila od nedolžnih sirot,
tri vrče so jih natočile duše siromakov. Poškropila sem z njimi vse bregove, vse gorice tod naokoli. Le poskusi
jih prebresti, jih preskočiti! Ne bo ti uspelo!« Peklenšček je na več mestih poskušal z bregov prodreti do ravnice in naprej do Drave, a zaman. Povsod ga je
zadrževal nevidni zid.
Zabavno druženje z nami,
Ludviki…
Varovanci Varstveno delovnega centra
Polž in učenci OŠ Ludvika Pliberška
Maribor bi se zbrali ob 8:00 na igrišču šole. S seboj bi prinesli svetilke, baterije, lučke ali bakle, saj jih
bodo potrebovali za presenečenje.
Osnovna šola Ludvika
Pliberška Maribor
Lackova cesta 4
2000 Maribor
telefon
(02) 42 12 802
telefaks
(02) 42 12 812
e-pošta
[email protected]
www.ludvik.si
Avtorji Zoja
Colja, Taja Filipič, Pina Slaček, Domen Šuman, Alex Arko, Stella
Arko, Tijana Jamnik, Nika Korže, Blaž Kopčič
Mentorice Ribana
Višnar, Violeta Škrabl, Nataša Colja
14
genda p
Šolske kuharice bi pripravile slastno malico, pri kateri bi upoštevale
tudi diete prisotnih. Vsi skupaj bi se oblekli v Ludvikove majice, ki so
oranžne barve ter z logotipom, ki smo ga izdelale. Vsak od obiskovalcev
Ludvikovega veselega dne bi dobil učenca, ki bi mu služil kot prijatelj,
opora in pomoč pri vzpenjanju na vrh Pekrske gorce. V času malice bi se
varovanci in učenci, ki bi bili pripravljeni ponuditi pomoč, bolje spoznali in si izmenjali ideje, poklepetali, predstavili dan in kaj več povedali o
naši šoli ter njeni zgodovini.
Pohod na vrh bi potekal po najlažji poti, imenovani Križev pot. Med hojo
bi bili organizirani postanki pri postajah opremljenih s tablami, preko
katerih bi se varovanci in obiskovalci na razumljiv način seznanili z legendo Pekrske gorce. Bile bi tudi v Braillovi pisavi.
Na vrhu bi potekale razne dejavnosti, kot so športna tekmovanja, na katerih bi se lahko obiskovalci pomerili v športnih spretnostih in kondicijski
moči, delavnice, s katerimi bi se varovanci, otroci ter morda celo njihovi
starši, dokazali pri estetiki in natančnosti, plesne dejavnosti, kjer bi se
obiskovalci organiziranega dne sprostili, se zabavali in si razširili obzorje znanja plesnih veščin. Avtorice bi z pomočjo članov Turističnega podmladka organizirale piknik, kjer bi se Varstveno delovni center Polž tudi
predstavil. Ker smo slišale za njihove umetnine in si tudi same ogledale izvrstna dela varovancev samega doma,
smo si zamislile, da bi na ta dan tudi oni
predstavili svoje talente, na stojnici, imenovani ''Polžek ima talent'', pri kateri bi
si obiskovalci Pekrske gorce ali pa samega Ludvikovega veselega dneva lahko ogledali prekrasna dela ljudi s posebnimi potrebami in jih morda celo kupili. Denar
bi seveda šel k VDC Polž, ki je zaslužen za
razkritje takih talentov.
Ob 12:00 bi na vrhu organizirale predstavitev dramske igre, z vsebino legende na duhovit in lahko razumljiv način.
Po predstavi bi obiskovalce povabile k
pultu za hrano, kjer bi se stregla tradicionalna jed Ludvikov lonec, ki je, po naših izkušnjah, slasten. Prodajali bi tudi
Ludvičinke, odlične palačinke! Na
15
tem dnevu oz. pikniku bi avtorice predstavile tudi našo šolsko himno, ki jo je napisal
Renato Ribič, oče osmošolke, ki prav tako
obiskuje našo šolo.
Utrujeni in polni novih spoznanj in idej, bi
se ob 17:00, ko že pade mrak, odpravili nazaj, skupaj v dolino.
Ampak to še ni vse, sedaj pride na vrsto
obljubljeno presenečenje! Pred odhodom
v dolino bi se vsi skupaj zbrali in z baklo
prižgali ogenj enotnosti, s katerim bi obiskovalcem dali vedeti, da smo vsi enaki, in
da sprejemamo različnost ter posebnost.
Nato bi se odpravili domov polni novih vtisov, spoznanj in zadovoljstva, da smo naredili nekaj dobrega zase in druge.
n-zgod
osnovna
šola
dr. Antona Trstenjaka Negova
»N-zgodba«
Na okrogli vzpetini, kakor na pladnju, je cerkvica, obzidje starega gradu, za ovinkom nekaj hiš in med njimi mogočna stara stavba … Nekaj metrov stran stoji majhna koča, v kateri prebiva Hebra. Je vedela, da ji Negova ponuja naravno bogastvo, s katerimi si je rešila življenje?
V majhni vasici po imenu Negova je krožila stara legenda o slatinskih vrelcih. Izročali so
zgodbe
jo iz roda v rod in vsakdo je verjel vanjo. Vse se je začelo nekega dne, ko se je po kameni
turizma
stezici sprehajala ženica. Na prvi pogled je izgledala kot vsaka druga ženica v vasi, vendar
jo je izdajalo njeno temno ogrinjalo, ki ji je segalo vse do tal. Na desni rami ji je nihala stara vreča, v kateri je imela darilo, kajti v negovskem gradu je kraljica povila svojo prvorojeno
hčerko. Ko je Hebra, tako je namreč bilo ime ženici, prispela pred vrata negovske graščine, so
jo stražarji nesramno odrinili. Kmalu zatem je kralj pridrvel k vratom, saj je želel, da Hebra
čim prej obišče kraljico, da bi ji izročila zdravilo, kajti kraljica je bolehala za neozdravljivo,
dolgotrajno boleznijo. Hebra se je sprehodila po dolgem, ozkem hodniku, kateri je vodil do velikih lesenih vrat. Vstopila je. Na veliki razkošni postelji je ležala bolna kraljica. V kotu ob oknu
je v majhni zibelki ležala princesa Anastazija. Ob pogledu na zibelko je Hebri pritekla solza, saj
kot čarovnica ni imela pravice do otrok. V ozadju je zakašljala kraljica in Hebra je v trenutku pristopila k postelji. Tedaj se je zavedala, da so kraljici šteti dnevi. Hebra je segla v svojo vrečo in iz nje
vzela čarobna zelišča. V majhni mošnji je imela bel prah, kateri bi naj pozdravil kraljičino bolezen.
Izrekla je čudežni urok. Vendar ni učinkoval, zato so Hebro napotili iz gradu in jo opozorili, naj se ne
vrača brez zdravila sicer jo bodo sežgali. Užaljena je stekla v gozd. Spotaknila se je ob kamen in pred
sabo zagledala »zlato« gosko. Menila je, da je goska veliko vredna, zato ji je sledila. Po dolgi uri hoje je na
koncu poti zagledala ribnik. V ozadju ji je oko zazrlo skrivni rov, v katerega se je odpravila goska, Hebra
pa ji je še zmeraj sledila. Naenkrat je zlata goska izginila v temo in človeško oko je ni nikoli več uzrlo. Tedaj
je zaslišala žuborenje vode, in ker je bila precej izčrpana in žejna je popila požirek vode iz vrelcev. V svojem
odsevu je videla svojo mlajšo podobo. Takoj ji je postalo jasno, da je voda čudežna in zdravilna. Brž je vodo
nalila v steklenico ter odhitela na pot do gradu. Takoj ko je kraljica popila čudežno vodo iz vrelcev, je ozdravela in Hebra je bila znana kot najmočnejša čarovnica vseh časov. Vendar moč ni izhajala iz čarovnice, temveč
iz vode slatinskih vrelcev.
Osnovna šola dr. Antona
Trstenjaka Negova
Negova 20
9245 Spodnji Ivanjci
telefon
(02) 560 10 04
telefaks
(02) 560 14 04
e-pošta
[email protected]
www.o-negova.ms.edus.si
Avtorji Nastja
Ivančič, Olesandra Ivanenko, Kaja Knez, Nuša Kaučič, Brina Paurič,
Maja Satler, Nuša Simonič, Nina Štajnfelzer
Mentorja Matej
Kraner, prof. zgodovine in geografije in
Jerica Golob Peterka, prof. slovenščine
16
dba
Program
8.30 Prihod in sprejem gostov (Gosijak)
8.45–9.00 Dobrodošlica in pogostitev
9.00–9.30 Hoja do Slatinskih vrelcev (Ivanjševska slatina)
9.30–10.00 Počitek in malica iz nahrbtnika
10.10–11.00 Nadaljevanje poti do mofet
11.00–11.20 Ogledovanje mofet
11.25–11.45 Pot do Stavešinskih vrelcev
11.50–12.10 Predstavitev pri stavešinskih vrelcih
12.10–12.50 Pot do negovskega gradu
13.00–13.15 Odhod nazaj do Gosijaka
13.15–13.30 Kosilo (bograč z domačim kruhom)
14.00–14.15 Predstavitev aktivno zabavnega dela.
14.30–18.00 Aktivnosti:
•ribolov,
•raziskovanje majhnih vodnih organizmov.
Igre na igrišču:
•stare otroške igre in izštevanke,
•nogomet,
•odbojka,
•hoja s hoduljami,
•skakanje z žaklji.
18.10–18.50 Zaključna evalvacija in slovo
19.00 Odhod proti domu
17
z geolo
osnovna
šola
Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava
Z geolovom do skritih
zakladov
O tem pripoveduje tudi ena izmed slovenskih ljudskih pripovedk o kresni noči:
Neki gospodar je imel hlapca. V vročem dnevu sta na travniku kosila. Ko sta se zvečer utrujena vrnila domov, je gospodar ukazal hlapcu, naj žene vola na pašo, ker gredo nasledzgodbe
nji dan po seno na najbolj oddaljen travnik. Čeprav je bil hlapec močno utrujen, je ubogal
turizma
gospodarja. Ko je vola prignal na najbolj oddaljeni pašnik, se je ulegel in zaspal. Ko pa se
je zbudil, volov ni bilo več. Hitro je skočil na noge in ju odšel iskat. Preklinjal je in grozil,
da bo vola pretepel, ker sta se mu skrila. Na svoje veliko veselje pa ju je že Zaslišal je, da se
pogovarjata. Stari vol je govoril mlajšemu, kako je lahko srečen, ker bo še dolgo časa živel in
še služil gospodarju. Žalosten je bil, ker je vedel, da ga bodo naslednjo jesen prodali, kmalu
zatem pa bo umrl. Ko je to govoril, mu je debela solza spolzela po licu. Nato je nadaljeval in
povedal, da bo mlajši vol prihodnjo pomlad delal z novim volom. Ko bodo orali za repo, pa se
bo izpod zemlje prikazala velika in strašna kača. Gopodarja, ki bo ravno oral, bo smrtno pičila
v nogo. Mlajši vol ga je vprašal, če gospodarju nihče ne bo mogel pomagati in stari vol mu je odgovoril, da gospodarja reši lahko le hlapec. Reši pa ga lahko le, če bo kačo, brž ko se bo prikazala,
udaril z gorjačo. Nato pa se je stari vol spomnil, da ju hlapec najbrž že išče in da je najbolje, da gresta domov, preden ju najde in pretepe. Ko sta vola odšla, je šel hlapec mirno in pohlevno za njima, še
dotakniti si ni upal nobenega, tako se je bal. Ko je prišla jesen, je gospodar res prodal starega vola in
kmalu kasneje je res poginil. Tudi spomladi, ko so orali za repo, se je zgodilo natačno tako, kot je pripovedoval stari vol na kresni večer. Kača je prilezla izpod zemlje, ter z odprtim gobcem šla proti gospodarju. Toda hlapec je bil pazljiv in jo je z gorjačo pokončal. Ko je gospodar videl, kako čudežno ga je hlapec
Osnovna šola Antona Ingoliča
Spodnja Polskava,
podružnica Zgornja Polskava
Ingoličeva ulica 6
2314 Zgornja Polskava
telefon
(02) 80 33 130
e-pošta
[email protected]
www.ingoliceva.si
Avtorji Nina
Grobelnik, Ana Grašič, Alina Hojnik, Hana Krajnc, Jure Kukovica,
Erik Červek Roškarič
Mentorici Karmen
Rampre, Damjana Dornik Tibaut
18
lovom d
rešil, ga je vprašal, kako je vedel, da bo prišla kača. Takrat mu je hlapec
povedal, kako je slišal vola govoriti. Saj, če bi mu povedal prej, mu ne bi
verjel … Vendar pa hlapec ni razumel, zakaj ju je lahko ravno takrat slišal. Ni namreč vedel, da se mu je v škornje vsulo praprotno seme. Še dobro, da ni vedel, saj sicer ne bi slišal volove prerokbe …
Program
Lov za zakladom
V sodelovanju s Turističnim društvom Viničar v soboto, 20. 6. 2015 ob
17.00 vabimo pred podružnično šolo na Zgornji Polskavi, na iskanje skritega zaklada, ki so ga pripravili naši učenci. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi
radi spoznali to zanimivo, avanturistično igro. Predstavili vam bomo način igranja in z vami iskali zaklade v okolici. Terminski načrt dogodka:
17.00 Zbor na parkirišču OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava, podružnica Zg. Polskava
17.15 Pričetek iskanja skritega zaklada
17.30 Iskanje drugega dela zaklada (poprej je iz zgodbe potrebno izluščiti koordinate)
17.45 Prihod na prizorišče dogodka Kresna noč
Ker se drugi zaklad skriva na lokaciji prireditve Kresna noč ob dvorcu,
so vsi udeleženci vljudno vabljeni, da tam ostanejo na družabnem dogodku in delavnicah s poudarkom na iskanju mini zakladov v okolici – na
temo živali.
17.45–00.00 Prireditev Kresna noč
Kresna noč poteka v organizaciji Turističnega društva Viničar iz Zgornje
Polskave.
Del prireditve bodo tudi igre za otroke in odrasle. Z glasbenimi vložki
bodo nastopili otroci naše šole, kot posamezniki in z pevskim zborom,
nastopile bodo mažoretke, prireditev bo popestrila plesalka z ognjem,
19
obiskovalci se bodo lahko popeljali s pasjo
vprego in jezdili konje. Učenci, ki so soustvarjali raziskovalno nalogo pa bodo prireditev popestrili tudi z iskanjem zakladov
za otroke. To iskanje bo povezano z orientacijo in iznajdljivostjo. Vsak zaklad bo vseboval živalsko zgodbo, saj legenda govori
prav o tem, da človek sliši govoriti živali.
wca z
osnovna
šola
Bovec
Wca z Bca
Dobrodošli v deželi bovške ovce in bovškega sira Wca z Bca –
pastir za en dan
TƏ dulji muož
PrƏd puhno lietƏ je tem u ZajncƏ ta pud Ərmeno skalo žibu tƏ duljƏ muož. UgrnjƏn
je biu tu zbƏrinsko kuožo, glƏwè je mou pukrito z lubjƏm ud dƏrvies, ubut je biu tu
zgodbe
lƏsiene cuokle. Ənkret so ga trufilƏ TrientƏrjƏ an ga ujelƏ. DielƏ so dƏ ga spustjo,
turizma
če jƏh kej nƏučƏ, kier so biedƏlƏ, dƏ tu soji kusmati glawi skriwa puhno znanja.
An šiedƏ jih je nƏuču ku se diela sƏr. Ma prefrigƏneƏ TrientƏrjƏ so se tielƏ ud njƏga še kej nƏwastƏ an ga nieso kar takoj spustlƏ. ZƏtù jih je nƏwadu dielatƏ še skuto.
TrientƏrjƏ so bli tant zƏduwuljnƏ an so tƏ duljega muoža spustlƏ. K je biu duwƏlj dƏleč
jƏm je pa zƏupu: »DƏ buoste biedƏlƏ, tƏ nƏrtƏbuoljšƏ je pa tu sirƏtbƏ.«
Še denƏs nubedƏn ne bie,kej je tu sirƏtbƏ.
Tako govori zgodba v bovškem narečju, kako so se Trentarji naučili izdelovati ovčji sir in skuto.
Zato vas vabimo: »Dobrodošli v deželi bovške ovce in bovškega sira«.
V Zadnjici je pred davnimi leti pod Rumeno skalo živel divji mož. Oblečen je bil v živalsko kožo,
na glavi je imel klobuk iz lubja, na šapastih nogah pa lesene cokle. Nekega dne so ga ujeli Trentarji.
Rekli so mu, da ga izpustijo le, če jih nečesa nauči, saj so vedeli, da v svoji poraščeni glavi skriva velike skrivnosti in znanja. Naučil jih je siriti. Toda prebrisani Trentarji ga niso izpustili. Hoteli so še kaj
izvleči iz njega. Tokrat jih je naučil izdelovati skuto. Trentarji so bili zadovoljni in izpustili so ga. Ko je
bil divji mož že dovolj oddaljen, jim je zabrusil: »Da boste vedeli, najboljše je ostalo v sirotki.«
Še danes nihče ne ve, kaj je v sirotki.
Pripovedovalec: Danilo Kravanja. Zapisovalec: Sašo Cuder. Bovec 1982
Popeljali vas bomo v zgodbo male ljubke živalce, ki že stoletja živi v naših prelepih koncih in je naš ponos,
vir miru, ljubezni in življenja.
Ta mala ljubka živalca, ki je nadvse koristna, miroljubna in darežljiva, ima svoj lasten rod oz. je posebna vrsta ovce – bovška ovca, po domače ji pravimo »wca«. Pogled na trop ovac ti da občutek miru in varnosti, sožitja z neokrnjeno naravo in ti jemlje dih. Ta »malčica« je generacijam in generacijam dajala varnost, vir preživetja. Izguba le ene ovce v tropu je za lastnika ali pastirja pomenila veliko izgubo in globoko žalost. Kako
Osnovna šola Bovec
Trg golobarskih žrtev 17
5230 Bovec
telefon
(05) 384 15 40
www.td-bovec.si
www2.arnes.si/~osngbo1s/
Avtorji Jaka
Gruden, 4. r., Deni Mlekuž, 6. r., Martin Berginc, 6. r.,
Peter Černuta, 6. r., Tajda Uršič Arh, 7. r., Tea Jojić, 9. r., Tiana Župančič, 9. r.
Mentorica Nataša
Bartol
20
z bca
čarobno je podržati v rokah malo nežno jagnje, pobožati njegov mehek
volneni kožuh in poslušati njegovo ljubko blejanje v sozvočju zvoncev okrog vratu. In kako veličastno je okušati bovški sir in skuto? Čarobno!!! To
čarobnost želimo prenesti na naslednje rodove in jo podariti prijaznim
obiskovalcem
V naši zgodbi »pastir za en dan« boste doživeli del naše kulturne dediščine, del naše neokrnjene narave, srečali se boste z zdravim okoljem,
zdravo prehrano in dihali svež in neokrnjen zrak. Obdajala vas bo mirna, čista in dih jemajoča narava. Z domačini boste spoznali marsikatero
skrivnost tega prelepega okolja, vaš dan vam bodo obogatile ljubke ovce
s svojim mirom, ljubeznijo in čarobnostjo. Spoznali boste naš melodičen
dialekt in se kakšno po naše tudi naučili. Vsekakor boste želeli to izkušnjo doživeti znova in znova, tako kot to počnejo domačini že stoletja.
Narečne besede predmetov za ovčerejo in sirarstvo
21
sladk
osnovna
šola
Josipa Vandota
Sladkosti v Zlatorogovem
kraljestvu
zgodbe
turizma
Učenci imamo radi dobre zgodbe, tudi take, ki nam jih pripovedujejo naši stari starši.
Učenci pa smo tudi zelo ponosni na naš kraj, na Kranjsko Goro. Zgodba o našem kraju
je zgodba o prijaznih ljudeh, čudoviti naravi in turizmu. Je zgodba o Ajdovski deklici,
Zlatorogu in Kekcu. Še tako lepe zgodbe pa imajo tudi kakšno temno stran. To je v našem
kraju jezero Jasna. Ker želimo obuditi dogajanje ob jezeru Jasna, smo pripravili prireditev Gregorjevo po naše z naslovom Sladkosti v Zlatorogovem kraljestvu. Na
predvečer gregorjevega smo najprej izdelali gregorčke in jih nato spustili v jezero Jasna. Za
spremljajoči program in naše želodčke so poskrbeli Kekec, Zlatorog in Ajdovska deklica, ki
so hkrati tudi glavni junaki naše pravljice.
V Zlatorogovem kraljestvu, ob jezeru Jasna in pod mogočnima Prisankom in Razorjem, stoji
Zlatorogov kip, ki ima čudežno moč, saj lahko bere misli ljudi.
Tako je Zlatorog opazil, da so se ljudje, ki so prihajali v njegovo bližino, navduševali nad čudovito
pokrajino, vendar pa so kraj zapuščali z mešanimi občutki. Zapuščene hiše tik ob jezeru in prazni
želodčki so pri turistih povzročali slabo voljo. Zlatorog je postajal vedno bolj žalosten.
Naravo je ponekod še vedno prekrival sneg. Tam, kjer so sončni žarki najbolj vztrajni, pa so na travnikih že cvetele rožice. Sončnih žarkov se je najbolj veselil Kekec, saj je komaj čakal, da se bo s svojimi
kozami odpravil na pašo v planine.
Še prej pa se je Kekec odpravil v Zlatorogovo kraljestvo. Kekec ni bil le pogumen fantič, ampak je imel
tudi čudežno moč. Če se je dotaknil Zlatorogovega kipa in zapel svojo pesem, je le-ta oživel.
Ponavadi sta bila Kekec in Zlatorog nasmejana, danes pa sta bila njuna pogleda žalostna. Pritoževala sta
se drug drugemu, potem pa sta se odločila, da skupaj rešita Zlatorogovo kraljestvo in navdušita ljudi nad
pomladjo. Odpravila sta se na sprehod do Ajdovske deklice. Kekec je že neštetokrat opazoval ta okamneli, od
sonca ožgani, od dežja izprani, od viharjev zaznamovani, žalostni obraz, ki strmi iz stene Prisanka. Ajdovska
deklica je bila tudi prerokovalka, zato sta jo nujno potrebovala, saj bi jima mogoče znala svetovati, kaj naj storita, da rešita Zlatorogovo kraljestvo.
Ko sta modrovala, kaj naj storita, sta pred seboj zagledala lepo deklico s klobukom z rdečo pentljo.
Deklica ju je ogovorila: »Pozdravljena. Končno si je spet nekdo močno zaželel moje pomoči in sedaj sem tukaj.
Povejta, kaj vaju muči.«
Osnovna šola Josipa Vandota
Koroška ulica 12
4280 Kranjska Gora
telefon
(04) 58 84 850
telefaks
(04) 58 84 851
e-pošta
[email protected]
www.osjv-kranjskagora.si
Avtorji Bor
Benet, Lara Blenkuš Demšar, Eva Gregori, Ana Kanalec, Maj Košir,
Juš Mlinar, Jakob Novak, Luka Podlipnik, Nejc Radon, Meta Slivnik
Mentorica Petra
Berčič
22
kosti v z
Kekec in Zlatorog sta se presenečeno pogledala, potem pa zaupala Ajdovski deklici vse
svoje probleme.
Ajdovska deklica je zaprla oči in po nekaj
za Kekca in Zlatoroga zelo dolgih minutah
začela govoriti: »Vidim jezero, noč, lučke,
čaj, okusno pecivo in nasmejane ljudi.«
Kako se pravljica konča, boste zvedeli, če
se nam boste naslednje leto pridružili na
naši prireditvi.
KDAJ: 11. marec 2016 ob
18.00
KJE: Ob Jezeru Jasna
Ob 16.00 ste vabljeni v prostore naše šole na ustvarjalne delavnice, na katerih
bomo izdelovali Gregorčke.
23
do zak
osnovna
šola
Topol
Do zaklada vseh sladkosti
zgodbe
turizma
Turistična naloga je nadgradnja učne poti Po poti suhih hrušk in kraških pojavov. Povezali
smo se z domačijo Pr' Lenart na Belem in Turističnim društvom Katarina.
Topol in Belo sta znana po sadjarstvu (hruške, češplje in češnje). Včasih je bilo tu veliko
sušilnic sadja – »pajštle« se jim reče po domače. Zdaj jih skoraj ni več.
Domačija Pr' Lenart je spomeniško zaščitena. Leta 2004 je odprla vrata popotnikom.
V projektni turistični nalogi Po poti suhih hrušk predstavljamo turistični proizvod, ki
vključuje vodenje po poti od vasi Topol do vasi Belo, ogled domačije z objekti, predstavitev
pomena hrušk nekoč in danes, ter recepte s hruškami.
Zgodba
Kaj se zgodi, če si bogat kmet zaželi sočne hruške?
Na travniku ob parkirišču pred šolo, je bila nekoč bogata kmetija. Kmet, ki je tu živel je zelo
rad dobro jedel, še posebej hruške. Lepega jesenskega dne gleda skozi okno in oči mu obstanejo
na drevesu polnem hrušk. Poklical je hlapca Lojzeta in mu dejal, naj mu natrese hrušk in prinese. Lojze je odsopihal do hruške jo odtrgal in nesel lenemu kmetu Martinu. Ta hruško ugrizne in
jo izpljune:«Fuj, zaželel sem si dobro hruško, sladko in sočno. Pojdi in mi jo poišči.
Lojze je ves nesrečen, saj ne ve kam. pa se spomni na vas Belo:« Že vem,kam naj grem. Pravijo, da je
v vasi Belo velik hrušk. Še nikoli nisem bil tam. Kmeta bom prosil, da mi dovoli da grem tja.«
Obul si je primerne čevlje, vzel culo z malico in se odpravil dogodivščinam naproti. Pot ga je vodila
mimo gostilne Pr Anžic in iz nje se je slišalo prelepo petje vaških fantov. Zamikalo ga je da bi se ustavil,
pa si je raje premislil, saj je vedel, da se ne bo dobro končalo: » Kozarček, pa družba ob petju … Bolje, da
jo mahnem naprej.«
Po gozdni poti je zavil proti vasi Belo, med potjo mu ni bilo dolgčas saj je užival v lepotah narave. Po prihodu v vas je gledal in gledal, hiš ni bilo na pretek. Opazil je veliko kmetijo, prav tisto, ki jo je iskal. Na domačiji Pr Lenart je bilo živahno. Domači so ravno pripravljali hruške, da jih z lojtrnekom odpeljejo v dolino
in menjajo za drugo blago.
Mlada gospodarica ga je peljala po domačiji in pokazala ogromno hrušk, več kot 30. Nekaj jih je nabral in spravil v culo. Povabili so ga v hišo, kjer se je z veseljem vsedel za peč in popil domače hruškovo žganje. Nekaj mu
pridiši s klopi ob peči. Pogleda in v košari vidi suhe hruške in proba:« Joj, našel sem zaklad vseh sladkosti. To
bo sigurno dvignilo burbončice kmetu.«
Urno jo ubere proti domu, kjer ga že nestrpno
pričakuje Martin.Le ta proba vse hruške, pa se
zmrduje.« No, pravi Lojze, imam pa še sladko
presenečenje.«Ponudi mu suhe hruške. Kmet
je bil nadvse očaran. V zahvalo za prinesene
dobrote je Lojzetu poklonil hruško, ki stoji na travniku še danes. To je prav posebna hruška, saj hruške na njej rastejo celo
leto. V svojih krošnjah pa skriva zaklade
sladkosti.
Poiščite jih!
POŠ Topol
Topol 17
1215 Medvode
telefon
(01) 361 11 86
e-pošta
[email protected]
www.os-preska.si/index.php/pos-topol
Avtorji Aleksandra
Č. Kastrati, Selma Čović, Jakob Kršinar, Nina Dobnikar,
Katja Ema Rode, Aleks Pustovrh.
Mentorica Darja
Šinko
24
klada v
Program
10.00
10.20
11.00
11.15
12.00
25
Turistični vodič, oblečen v maskoto Zbor udeležencev pred panoramsko tablo na parkirišču
hruške pričaka pohodnike na
pred šolo na Topolu. Tu prejmejo informacije o izletu, kje
zbornem mestu.
se nahajamo in kam nas bo vodila pot.Prisluhnejo zgodbi
Do zaklada vseh sladkosti in navodilu za nagradno igro.
Naloga: V bližini poiščejo sadna drevesa – hruške. (na
drevesih visijo hruške iz papirja). Prvi, ki prinese hruško
dobi za nagrado culo s suhimi hruškami.
Po poti vodič predstavi del učne
Odhod proti vasi Belo, po5 km hoje po gozdu pridemo
poti, ki je zapisana v nalogi.
do vasi Belo.Hojo prilagodimo udeležencem. Na poti, ki
jo bomo prehodili bomo spoznali del krajevne zgodovine,
videli lepote narave in okusili sladke dobrote.
Prihod v vas Belo, na domačijo
Na domačiji se zberemo pri kozolcu in predstavimo
Pr' Lenart.
domačijo z objekti. Naloga: Popotniki poiščejo čebelnjak.
Tam je skrit zaklad( nagrada: suhe hruške v medu ).
Ogled domačije z objekti, hrušk in V hišo stopimo skozi vhodna hišna vrata s portalom,
notranjosti hiše.
ki nosi častitljivo letnico 1858. Občina Medvode jih
je poimenovala „ zelena vrata glavnega mesta“ in so
zaščitni znak Turistične zveze Medvode. V hiši, kot so
včasi imenovali glavni bivalni prostor vodič prebere delo
Ivana Cankarja Pehar suhih hrušk. Naloga: Poimenuj vsaj
tri vrste hrušk, ki rastejo na Belem ( nagrada: recepti
s hruškami ). Po končanem vodenju se pohodniki na
domačiji okrepčajo s potico in hruškovim sokom.
Po isti poti se vračamo nazaj na
Tu se naš izlet zaključi s sladkim presenečenjem. Kako
Topol, do parkirišča.
dosežemo, da bi okus po hruškah ponesli v dolino? S
suhimi krhlji.
po pot
osnovna
šola
Nazarje
Po poteh bajeslovnih bitij
Opis zgodbe/legende
Blizu Savinje je nekoč živel kmet Bogo. Na skrivaj je v Savinji lovil ribe. Ko so to opazili drugi, so obvestili orožnike. Bogo je v stiski za pomoč prosil vraga, ki ga je skril pred
orožniki. Dogovorila sta se, da bo Bogo še tri leta varen pred kaznijo. Za plačilo je vrag
zahteval Bogovo dušo. Kmetiču se je obrnilo na bolje. Po dveh letih se je spomnil, da bo
zgodbe
vsemu lepemu sledilo peklensko trpljenje. Nekega večera ga je obiskal vrag. Kmetič ga je
turizma
prosil, naj mu s Črete prinese veliko skalo, da bo na njej zgradil hišo. Vrag se je hitro lotil
dela, vendar je bila skala zanj pretežka. Vedel je, da mora do jutranjice opraviti nalogo, saj
potem izgine. Čas mu je skrajšal še kmetič, ki je udaril po zvonu v cerkvi, in vrag je mislil, da
je že jutro. Ustrašil se je in izpustil skalo med Dreto in Savinjo, kjer stoji še danes, ter zbežal
v gozd. Blizu jame Zijalke se nahaja prelepa gozdna jasa, imenovana Pekel. Ime naj bi dobila
po hudiču, kamor se je zatekel pred davnimi časi, ko je bežal pred zvitim kmetičem Bogom.
Nekega jutra se je naredila tema in drevesa so se v hipu pogreznila globoko v zemljo, z njimi
tudi hudič. Dolga leta je bila jasa pusta in prazna, nato pa je neke pomladi postala polna cvetlic.
To se je zgodilo, ko se je v jamo Zijalko naselila pobegla mlinarjeva hči Kristinca. Ta je v sebi skrivala nadnaravne moči, kot so jih imele le žalik žene. Kristinca je bila hči mlinarja Tineta, ki je že
od otroštva staršema pridno pomagal. Po smrti staršev sta z ženo Katarino nadaljevala s pridnim delom v mlinu. Rodila se jim je hči Kristinca in skupaj so lepo in v miru živeli. Nekega poletja je začela
Savinja upadati. Mlinar je bil zaskrbljen, saj brez vode ni mogel opravljati svojega dela. Nekega poznega večera je sedel na skali ob Savinji in premišljeval. V vodi je zagledal povodnega moža in ga prosil za
pomoč. Povodni mož je v zameno želel mlinarjevo hčer. Dogovorila sta se, da bo mlinarjeva hči njegova,
ko bo Savinja spet začela naraščati. Savinja je bila po treh dnevih visoka kot prej. Ko je Kristinca izvedela,
kaj jo čaka, je pobegnila. Mlinar jo je iskal, vendar je kmalu obupal. Vedel je, da ni ravnal prav. Voda je po
nekaj dneh spet začela upadati in od takrat naprej Savinja nikoli več ni bila visoka kot tiste čase. Kristinca
se je skrila v jamo v gozdu, kjer je odkrila svoje nadnaravne moči. Vsako jutro je na jasi nabirala zeli, iz katerih je pripravljala zvarke in napoje. Pod zemljo je iskala čudežne ostanke pogreznjenih dreves. Če je z zvarki
poškropila nerodovitno njivo, je le-ta naslednjih sedem let bogato rodila. Če se je v žepu mladeniča ali mladenke znašel košček čarobnega lesa, se je ta še v tistem letu srečno poročil. Tam je živela do nedavnega, mogoče se
globoko v jami skriva še danes. Pravijo, da je v okolici jame in v njej še veliko ostankov čudežnega lesa ter zdravilnih zeli, le srečo moraš imeti, da jih najdeš.
Osnovna šola Nazarje
Zadrečka cesta 37
3331 NAZARJE
telefon
(03) 839 13 60
telefaks
(03) 839 13 79
e-pošta
[email protected]
www.os-nazarje.si
Avtorji Nadja
Jelšnik, Matej Štrukelj, Zala Ostruh, Amadej Hudolin Pirc,
Vid Vačovnik, Nina Zupan, Uroš Andrejovec in Miha Suhovršnik
Mentorice Maja
Volk, Petra Lončar, Maja Božič
26
teh baje
Opis poti
Pot se prične pri muzeju grad Vrbovec,
nadaljuje mimo obnovljenega kozolca
Bohačevega toplarja proti neokrnjeni naravi sredi gozda. Na prelepi jasi lahko
naš popotnik počne marsikaj: se športno
udejstvuje, poskrbi za telesno in duhovno
sprostitev ali zgolj uživa v pikniku v naravi. Naslednja postaja je jama Zijalka, ki
nudi prijetno ambientalno vzdušje in popotnika napolni z zemeljsko energijo. Pot
se vije po vaški cesti mimo centra Nazarij
do Brinečevega mlina, kjer se z vonjem po
sveže mleti moki in s pokušino domačih
pekovskih dobrot celodnevno popotovanje
zaključi. Turistični produkt je namenjen
manjšim skupinam, ki jih organizatorji
vodijo po začrtani poti, ob tem pa poskrbijo za nepozabno bajeslovno doživetje na
kulturnem, športnem, duhovnem in kulinaričnem področju. Individualnim obiskovalcem ponudimo možnost pohajkovanja s
pomočjo zgibanke, ki je dostopna na več
mestih v kraju Nazarje.
27
laški
osnovna
šola
Primoža Trubarja Laško
Laški Perkmandeljci
Zgodba o Perkmandeljcu
Potni in umazani rudarji so hodili v temačne podzemne rove, kjer so med skalami v sode
nalagali črno kamenje. Svetili so si s svetilkami na olje. Zaradi dima svetilk bi lahko zaradi vžiga premogovega prahu rudarje to stalo življenja. V jamah so prebivali škrati, ki
so jih imenovali perkmandeljci. Včasih so bili zelo navihani, po navadi pa so fantom, ki
zgodbe
so bili prvič v rudniku, pomagali polniti in voziti vozičke in jih opozarjali na nevarnosti.
turizma
Velikokrat pa so rudarjem tudi ponagajali. Pojedli so jim malico, povzročali škripanje, razne nemogoče zvoke, se hihitali, skratka rudarjem so parali živce. Večkrat pa so perkmandeljca rudarji izkoristili za šalo.
Enkrat so se rudarji iz Hude jame pozabavali z novincem s Strmce. Naročili so mu, naj gre
v rudnik po les. Pod ta les so pred tem skrili napravo, ki jo je poganjal izstisnjen zrak. Ko je
novinec odšel po les, so rudarji pognali napravo, ki je pod lesom začela tolči. Rudar je poskočil, saj je bil prepričan, da se pod tem lesom skriva perkmandeljc. Hitro jo je ucvrl iz rudnika.
Rekel je, da nikoli več ne bo vstopil v jamo. Rudarji so ga poskušali pomiriti. Za to potegavščino
mu nikoli niso povedali. Rekli so mu le, da bodo pazili nanj.
Rudarji so bili med seboj zelo dobri prijatelji. Zato so se velikokrat pošalili med seboj. Po navadi so
se pred odhodom v jamo preoblekli in oblačila ter obutev odložili v garderobi. Nekemu rudarju so
spodnjice namazali s feferonom. Ko se je vrnil izpod tuša in jih je oblekel, ga je zelo peklo. Rudarji so
se seveda smejali, ubogi rudar pa se je praskal.
Nekoč pa so se stvari v rovu začele odpirati, padati in polivati. Nihče od rudarjev ni posumil, da bi to
lahko bil perkmandeljc. Pojedel jim je tudi malico. Ko je šel eden od rudarjev nalit olje, ga je zagledal …
perkmandeljca. Ustrašil se ga je in začel momljati. Neki drugi rudar mu tega seveda ni verjel, a ko je šel
on nalivat olje, ga je tudi on videl. Ni mogel verjeti svojim očem. Rekel ni ničesar. Nato je vprašal sodelavca,
kako izgleda. Perkmandeljc naj bi imel izbuljene oči, nekakšne tipalke, zelene škorenjce, rdeč suknjič, žolte
gumbe, črne hlače in podolgovato čepico.
Tudi ostali rudarji, ki so kadarkoli videli perkmandeljca, ga opisujejo podobno, čeprav so se o njem redko pogovarjali, ker so se ga bali.
Osnovna šola Primoža
Trubarja Laško
Trubarjeva ulica 20
3270 Laško
telefon
(03) 734 35 50
telefaks
(03) 734 35 60
e-pošta
[email protected]
www.o-ptlasko.ce.edus.si
Avtorji Zarja
Nemec, Katja Pajk, Neja Lapornik,Gaja Lapornik, Jon Bezgovšek,
Tilen Pasarič, Barbara Lokovšek, Lea Lešek Povšič, Tajda Velikonja,
Nastasija Uratarič, Taja Padežnik, Najah Bezgovšek, Tinkara Kramer
Mentorice Slavica
Šmerc, univ. dipl. ped., predm. učit. BIO – GOS – NAR
Mojca Povše, prof. SKJ, Anita Drnovšek, predm. učit. LVZ – THV
28
perkm
Program
9.00 Zbor pred vhodom v Rudarski muzej Laško, Aškerčev trg
9.10 Pozdrav in predstavitev programa
9.15 Predstavitev rudarstva
9.20 Razdelitev opreme, voden ogled rova
10.00 Prihod iz rova in povabilo na veselo druženje
10.10 Zabavna urica pred Vilo Monet
11.15 Knapovska malica
11.45 Zaključek turistične zgodbe
Učenka oblečena v svečano rudarsko uniformo (krilo, suknjič,
kapo) in torbo, v kateri je knapovska malica, bo povedala, kaj je
o rudarstvu izvedela od svoje babice.
Mladim turistom bomo dali čelade, da bodo dobili občutek, da
so v rudniku.
Sledi predstavitev rova, ki je spremenjen v rudarski muzej. Ogled
po temnem rovu bomo spremljali s prižgano knapovsko lučjo.
V najbolj globokem, lesenem delu rova bomo na kratko
predstavili premogovništvo in delo rudarjev. Kar naenkrat
pa ugasne luč, zato da ne bo vidna učenka, ki bo v vlogi
perkmandeljca malo ponagajala: najprej poropotala, se s
težkimi koraki približevala in se na ves glas cvileče smejala, zatem pa tudi spregovorila.
Po končani predstavitvi se bomo vrnili do vhoda, kjer bo učenka v uniformi ugotovila, da na mestu, kjer je pustila torbo z malico, torbe ni več.
Seveda, Perkmandeljc jo je vzel!
Vrnila se bo nazaj v rov in pozvala perkmandeljca, naj ji vrne malico.
Vrnila se bosta skupaj, seveda s prazno culo, perkmandeljc pa se bo
oblizoval prste in se trepljal po polnem trebuhu.
Nato bomo vse prisotne povabili k naslednji točki, na dvorišče Vile
Monet. Sprejeli jih bomo v stilu starega rudarskega običaja – opraviti
bodo morali skok čez kožo.
Vsak bo moral stopiti na pručko (rudarji so imeli v ta namen sod) in skočiti čez usnjeno kožo, ki je pred pručko. Po skoku bodo morali spiti jabolčni sok, rudarski pripravniki so morali spiti vrček piva, nato pa jim
bomo za majico/srajčko zataknili rdeč nagelj, ki ga je dobil vsak vajenec,
ko je uspešno opravil skok čez kožo. To je star knapovski običaj, po katerem so rudarji – knapi v svoje vrste sprejeli novince.
Vsak, ki bo opravil skok čez kožo, bo stopil k učencu, ki jih bo popeljal
k nadaljevanju turistične avanture na travnato igrišče Vile Monet, na
zaključno prireditev.
Igrali se bomo risanje perkmandeljca z ogljem na karton, ugibanje predmeta, povezanega z rudarstvom, kaj sem – ugibanje besed, pritrjenih na
čelo, olimpijado v hitrem govorjenju – kdo hitreje prebere brez napak legendo o sveti Barbari, zavetnici rudarjev, štafeto – prenašanje koščkov
premoga na žlici in na koncu še kviz, povezan z dogodki dneva.
29
Sledila bo še knapovska malica. Najprej jo bo predstavitev knapovske malice in značilne hrane rudarjev.
Malico so rudarji prinesli s seboj v rudnik v takšni culi, ki je bila narejena iz blaga. Rudarska malica je bila sestavljena iz črnega kruha,
prekajene klobase, jabolčnika in domačega sadja. Kruh so pekli
kar doma. Vsepovsod pa tudi ni zadišalo po
klobasi, saj so bile malice odvisne od tega,
kar so rudarji pridelali doma. Žene rudarjev niso hodile v službo. Skrbele so za dom
in otroke. Obdelovale so domačo zemljo,
vzredile kakšnega prašiča, ponekod tudi
kravo ali dve, tudi kokoši niso smele manjkati, da so bila tudi jajca pri hiši. Med malico so se zbrali v skupnem prostoru, kjer
so jedli.
Po malici bomo goste samo še povabili, da
se vrnejo še kdaj v Laško.
Za spomin jim bomo podarili še zgibanko s
predstavitvijo laškega muzeja rudarstva in
premogovništva v Laškem.
Torej: nasvidenje in SREČNO!
zgodb
osnovna
šola
Neznanih talcev Dravograd
Od dobrosrčnega siromaka
do grajskega junaka
zgodbe
turizma
V Dravogradu že nekaj časa kroži zgodba o revnem fantu Vidu, ki je šel s trebuhom za
kruhom ter za vsakdanjo hrano in prenočišče menjaval razne dobrine.
Vsi, ki bi radi izvedeli kako je dobrosrčni siromak Vid postal grajski junak, morate spoznati vsebino zgodbe.
Vid
Ko od doma sem odhajal,
mi mati dala je le tri reči.
Z njimi sem se preživljal,
nosil sem jih v beli culici.
Grofična je čudežno spregledala,
po sobani vsa srečna gledala.
Kdo bil je tako močan,
da pregnal je bolezen stran?!
Prosil sem za topel dom,
ampak nihče me ni hotel vzeti.
Mar sem bil tako čuden,
da me nihče ni hotel pogreti.
Vid in grofična sta se poročila,
cel trg je veselo praznoval.
zvestobo sta si obljubila
in Vid je tisti dan mož postal.
Zjutraj sem zgodaj vstajal,
da sem po trske v gozd lahko odšel.
Na koncu sem na trg odhajal,
da bi meščanom naproti s kupčijo prišel.
A sredi velike veselice
zvonovi začnejo zvonit'.
Mesto je pretreseno od novice,
saj pod Turki niso želeli bit'.
Zelo rad sem igral žvrgolco,
v prostem času sem ovcam pel.
Trske sem nalagal na »prikol'co«,
da bi se lahko pogrel.
Vid meščane pelje do grajske kleti,
sam pa se odpravi do druge strani.
Na žvrgolco začne igrati,
saj vse Turke želi odgnati.
Nekje novico sem pobral,
da je grofična oslepela.
Brž do nje sem odvihral,
da ne bi več trpela.
Turki zaslišijo to prelepo melodijo
in začarani obstojijo.
Drava naenkrat vzvalovi
in jih pogoltne 1, 2, 3.
Na poti do gradu
veliko sem prestal.
Zamenjal svoje sem stvari
in se čez Dravo prepeljal.
Mesto Turkov se je rešilo
in odtlej Vida slavilo!
V grofičini sobani
zbero se vsi dvorjani.
Z jutranjo roso natrl sem ji oči
in čakal, da se čudež zgodi.
Osnovna šola Neznanih
talcev Dravograd
Trg 4. julija 64
2370 Dravograd
telefon
(02) 87 20 850
e-pošta
[email protected]
www.os-dravograd.si
Avtorji Nuša
Brumnik, 9. c, Lara Karin Grilc, 9. c, Mineja Kozamurnik, 9. b,
Zala Ločičnik, 9. a, Živa Poberžnik, 9. c, Karin Poročnik, 9. a, Domen Rek, 9. b,
Martin Šteharnik, 9. b, Tea Tominc, 9. c
Mentorja: Helena
Gostenčnik, prof. angleščine in geografije
Lovro Plimon, prof. zgodovine
30
ba o usp
Hej, Videk!
Nekoč živel je deček Vid,
ki se je odločil, da po svetu gre srečo lovit.
Našel je ljubezen,
to na žalost mučila je bolezen.
V slepo lepotico se Vid je zaljubil.
»Zdravilo za slepoto bom našel,« je obljubil.
V čašo jutranjo roso je nabral
in po potki do gradu se podal.
Refren:
Hej, Videk!
Na pot si se podal.
Hej, Videk!
Grofično si rešit' znal.
Hej, Videk!
Junak si ti postal.
Hej, Videk!
Odslej te bo vsak poznal.
Ozdravil grofično, rešil si trg.
Ukanil Turke, še preden je padel mrak.
Mesto se raduje
in tvoja legenda iz roda v rod potuje.
31
pod er
osnovna
šola
Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnična šola Sovodenj
Pod Ermanovcem in
Bevkovim vrhom so nekoč …
Skopuški mlinar Jur, vaški posebnež Miklavž in kontrabantarica Mica
Legendo o Sakopuškem mlinarju Jurju je v knjigi Kamniti most predstavil Lojze Zupanc.
Jur je svoje bogastvo – moko, spravljal v podzemno jamo. Deliti je ni želel z reveži, ki so
zgodbe
ga tega prosili, zato se je zanj slabo končalo. Strela je njega in njegove vreče spremenila
turizma
v kamne.
Vaški posebnež Miklavž je včasih popravljal čevlje, dežnike, ure, lonce in igral tri viže
na harmoniko. Sam je živel v odmaknjeni dolini.
Kmalu bo sto let, ko so ljudje v naših krajih začeli kontrabantati, na skrivaj nositi dobrine čez
rapalsko mejo, da so zaslužili. Ena takih je bila tudi Mica, ki jo v knjigi Ob stari meji opisuje
zgodovinar profesor Tomaž Pavšič.
Radi imamo naše znane posebneže in junake
Zanimive junake iz zapisanih ali slišanih zgodb in vaške posebneže smo že vključevali v pohode
ob rapalski meji, kar jih je naredilo bolj zabavne in poučne. Za samostojno organizacijo prireditve
smo še premladi, z veseljem pa sodelujemo z drugimi društvi v kraju. Letos smo se tako odločili, da
z junaki, njihovimi zgodbami in delavnicami, obogatimo še kakšno drugo dogajanje v kraju ali v občini, in sicer v naravi ali pod kozolcem. Tako so Zgodbe turizma maja zaživele v Novi Oselici na turistični prireditvi Janez že kleplje in na planinskem dogodku Škrat na Ermanovcu, pred planinsko kočo.
Na ustvarjalne delavnice so z igranimi dvogovori, zapeto in repano pesmijo vabili skopuški mlinar
Jur, vaški posebnež Miklavž in kontrabantarica Mica. Svojo zgodbo so predstavili skozi delo in izdelke.
Obiskovalci prireditev, predvsem otroci ali starši, so lahko oblikovali preproste izdelke in jih odnesli domov. Delavnice naših treh junakov so potekale daljši čas, do tri ure. Tako so se zaposlili otroci in odrasli in
se zraven še zabavali z junaki.
Vsak učenec je povedal zgodbo lika, ki ga je predstavljal in povabil v svojo delavnico. S pomočnico sta vodila,
usmerja in pomaga pri izdelovanju poslikave vrečke iz blaga, pri gubanju lončka za lovljenje privezanega bombona, pri izdelavi preproste ure za učenje časa, pri vlivanju mini mejnika ali konfina kot spominka na rapalsko
mejo, pri oblikovanju slanih piškotov z magnetom. Vse je bilo tematsko povezano z liki. Učenci so sproti povedali še kaj zanimivega o liku, ki so ga predstavljali. Večkrat so zapeli prirejeno besedilo na znano melodijo, pa
tudi »zarepali«.
Osnovna šola Ivana Tavčarja
Gorenja vas, Podružnična
šola Sovodenj
telefon
(04) 519 50 09
e-pošta
[email protected]
www.os-ivantavcar.si
Avtorji 44
učencev od 1. do 5. razreda, na razstavnem prostoru in na prireditvah
so nalogo predstavljali Lea Velikonja, Ožbej Slabe, Tinkara Pišljar, Veronika
Kavčič, Rebeka Čadež, Anže Slabe, Kristina Kavčič, Urban Dolinar.
Mentorice: Milka
Burnik, Jelka Čadež, Eva Trček, Andreja Jesenovec,
Ana Marija Dolenc
32
rmanov
Zgodba in delavnica skopuškega mlinarja Jurja
»Jaz sem pa danes kot tisti skopuški mlinar Jur, ki ga je v knjigi Kamniti
most predstavil Lojze Zupanc. Malo vam bomo pokazali, drugo boste pa
v knjigi prebrali.« (kar ob mizi zaigrata mlinar in ženska)
M: No, pa sn spet an žakl muoke paspravu u maje jama! Dabra zaluga že
imam. … Mejdun, bom zaslužu! … Sám panucam bel mal. Im le poparjene mlince. … Pa za vin tud neč na zapraum, se pijem kar studenčnca. Uni
gar s hribou mi prauje, de sn mož brez žene kot cirku brez zvuna. … Le
kej bi jest z žienska? … Kuodr je žienska gaspadar, je vouk mesar! … Kar
si člouk napt, tu nuos do smrt! …. Ja, ja, taku j tu žeulejne!
Ž: Bug dej, mlinar Jur!
M: Bug dej. Kej bo dabrga?
Ž: Oh, neč ni dabrga. … Sn te pršla prooou lepu prost, če bi nam dau muoke usaj za ana pieka … De bi se majih sedn lačnih atruk usaj ajnkat naidl kruha.
M: A že spet fiehtaš? … Zgin, babura! … Jes tajih atruk že na bom rediu.
…. Raj vidm, de se mi muoka spremeni u kamne, kukr de bi ja dau teb
ubogajme!
Ž: (žalostna odide)
Mlinar povabi obiskovalce v delavnico, sam svetuje in pomaga:
Zraven pove še kakšno šalo, kakšen moder nasvet, besedo o Jurncovi
jami …
Vodi poslikavo vrečke iz blaga:
Vrečka iz blaga, velikosti 18 x 20 cm, je že sešita*.
Udeleženci delavnice jo s preprostimi motivi /hlebček, klasje, mlin, mlinar…/ porišejo s flomastri za tekstil.
V zgornji rob napeljejo tudi vrvico za zatiskanje.
Pomočnica svetuje in pomaga:
Iz slanega ali pobarvanega slanega testa z valjanjem in izrezovanjem z
modelčki oblikujejo »piškot«: ptico, smreko (povezava z okoljem), srček
(delimo dobroto, srčnost)…
Zgodba in delavnica vaškega posebneža Miklavža
»Jaz pa predstavljam vaškega posebneža Miklavža. Ta ni nosil daril, je pa
popravljal čevlje, dežnike, ure in igral 3 viže na harmoniko.«
(zaigrata Miklavž in dekle)
D: Duobar dan, Maklauš. … Maklauš, kuod pa si? … Pokaž se, no!
33
M: Viš, je tak mraz, de se nisn mogu agrit,
pa sn kar u pieč zlizu.
D: A mi bote zašeu čiule?
M: Brš, brš. Kuot maš, pakaš! … Brž, brž.
No, pa dej, de zašijem. … Brž, brž. Atrac na
znate hadt, zatu use strgate!
D: Vite, te sa moji. … Pa ače mi je djau, če
lahk ana stinska ura prnesem papraut. Sa
bli šurki nuoter, zdej pa na grie več.
M: Le prnes. Ja bom padrou, pa kaliesa
skuhau, de se baje lepu svetil. Pa namazau
ih bom. Pal boš pa vidla, kaku bo šla. Pa
reč aču, če ma kej šnapca, mi ga an drujg
brt ma prnes.
D: (odide)
Miklavž povabi obiskovalce v delavnico,
sam svetuje in pomaga:
Zraven pove še kakšen doživljaj, nasvet,
kaj o farmoniki (harmoniki), o dežnikih,
urah …
Pokaže izdelavo preproste kartonske ure za
otroke od 5 do 8 let:
Na sredino z žebljem ali šilom naredijo
luknjico.
Na pravokoten karton (oblika stare
stenske ure) v krogu razporedijo krožce*
s številkami.
Oblikujejo, odstrižejo dva različno dolga
kazalca in ju s šilom preluknjajo.
Kazalca nataknejo na 2,5 cm dolg žebljiček, ga vtaknejo skozi pripravljeno luknjo na sredini kartona in zadaj učvrstijo s
pluto. Toliko, da se kazalce lahko premika, vrti.
Pomočnica vodi izdelavo papirnatih
kozarčkov:
Gubajo papir kvadratne oblike, naredijo luknjico z luknjačem.
Privežejo 25 cm dolg kos volne, na
drugi konec pa bombon.
podze
osnovna
šola
Puconci
Podzemna vasica
zgodbe
turizma
Kjer se stikata naselji Pečarovci in Prosečka vas, je v davnih časih stala vas Jurinovci.
Domačini so se ukvarjali z obdelovanjem njiv in lovom v širnih gozdovih, kjer so bili jeleni stalni obiskovalci, pa tudi divje svinje so pogosto prihajale na njive in jim povzročale
škodo. Od časa do časa je do prebivalcev prišla novica o turški nevarnosti. Takrat so se zatekali v globoko jamo v kovačevskem gozdu. Na srečo Turki nikoli niso prišli v Jurinovce,
so pa kar dvakrat požgali cerkev pri Sebeščanu in pobili kar nekaj ljudi.
Pravijo, da imajo vile rade poštene ljudi, predvsem tiste, ki jim lahko pomagajo v stiski.
Tako je bilo tudi v Jurinovcih, kjer je sredi vasi stala kapela, ob njej pa izvir, ki so ga poimenovali Zdrava voda. Tja so namreč prihajali ljudje od blizu in daleč, v izviru so se umili in
ozdraveli, za povrh pa so dobili še svetlo in mladostno polt. Občasno so se tam tudi prikazale
vile, ki jih je vodila Gorenščica. Če je bila letina slaba, so kar čez noč pričarale njive, ki so se
šibile od obilne pšenice, koruze in krompirja. Poleti so pred siromašnimi hišami odlagale košare gozdnih sadežev, krajani pa so z njimi živeli v sožitju. V mesečnih nočeh so se vile umivale v
zdravi vodi. Že dalj časa jih je opazoval zmaj iz sosednjih Kuštanovcev, ki je prebival na najvišjem
griču daleč naokoli. Do Jurinovec se je pripeljal v zlati kočiji, tam izstopil, potem pa je z velike višine, da ne bi zmotil vil, oprezal za Gorenščico. Dlje ko jo je opazoval, bolj je bil zaljubljen.
Lepe stvari navadno trajajo kratek čas in zgodila se je grozna nesreča. Neke noči se je naselje pogreznilo v zemljo, izginile so tudi vile, ostal je le izvir. Zmaj Kamenek je vsako noč zaman čakal na vilo.
Nazadnje je obupal in se je od žalosti skril globoko pod kuštanovskim gričem. Krajani so grič poimenovali po njem in še danes najvišji vrh v puconski občini nosi njegovo ime – Kamenek. Zmaja ni bilo več
Osnovna šola Puconci
Puconci 178
9201 Puconci
telefon
(02) 54 59 600
telefaks
(02) 54 59 613
e-pošta
[email protected]
www.ospuconci.si
Avtorice Miša Frumen, Eva Hamler, Katja Prem, Nina Godina,
Ana Janasik, Manica Vagner
Mentorici Mateja
Žökš in Monika Prelog
34
emna v
na spregled, pravijo pa, da ga je mogoče slišati ob nevihtah: ko grmi, izpoveduje svojo neizmerno žalost in toži za neuslišano
ljubeznijo.
Si tudi vi želite spoznati vilo Gorenščico
in zmaja Kameneka? Udeležite se zabavne gozdne pustolovščine v družbi vile
Gorenščice, ki vas bo popeljala v odkrivanje zgodbe Podzemne vasice, svet domišljije in tudi mogoče do srečanja z zmajem
Kamenekom.
Trajanje
7.30–9.00
9.00–10.00
10.00–10.45
10.45–12.00
12.00–13.05
13.05–14.40
14.40–15.40
15.40–18.30
35
Opis dejavnosti
Pričetek gozdne pustolovščine
Ob prvih jutranjih žarkih in ptičjem petju se zberemo pred OŠ Puconci. Tam nas pričaka
turistični vlakec, s katerim si na pustolovski način ogledamo pokrajino, kulturne znamenitosti
ter spoznamo domače obrti in okusimo kulinarične dobrote.
Še pred začetkom poti si ogledamo osnovno šolo naših prednikov. Po novi izkušnji, da smo
postali učenci s tablico in kredo, se odpravimo do Ciglenske hiše, kjer so nekoč izdelovali
opeko. Vožnja skozi pokrajino, ki je prijetna v vseh letnih časih, nam da vedeti, da tukaj živijo
delavni ljudje. Ker nas bo zagotovo zanimal spomin, vezan na pokrajino ter posameznika, se
ustavimo v Pečarovcih, kjer se preizkusimo kot mladi lončarji.
Po zanimivi in razburljivi vožnji nas vlakec pripelje do težko pričakovane gozdne vasice
Jurinovci.
Potepanje po gozdu in spoznavanje z delavnicami ob izviru ‚‘Zdrava voda‘‘
Da se ne izgubimo, nas na obrobju gozdne vasice pričaka vila Gorenščica, ki ponuja izjemno
doživetje skozi skrivnostni svet. Med pripovedovanjem nas pripelje do izvira vode, kjer na
kamnu najdemo zapisano sporočilo, ki vodi do pustolovskega odkrivanja skrivnosti Podzemne
vasice.
Dobrote za prazne želodčke
Odkrivanju zgodbe s pomočjo pričaranih zemljevidov sledi tradicionalna prekmurska malica. Na
mizi, kjer najdemo kruh, maslo ter med, je skrito sporočilo, ki ga je pred nadaljevanjem poti
potrebno razvozlati.
Lov na prašiča
V daljavi nam med drevesi pozornost ukrade lesketajoči se žarek. Vodi nas do drugega dela
zemljevida, ki nosi sporočilo, v katerem so zapisane vsakdanje skrbi, ki so pestile domačine.
Lanene vreče in lesene veje nam služijo, da postanemo lovci za en dan ter s skupnimi močmi
poskušamo uloviti divjega prašiča, ki je predstavljal največjo škodo poljščinam.
Vsakdanjik domačinov
Ob pripovedovanju zgodbe o Jurinovcih, delovanju ljudi ter njihovih vsakdanjih dogodivščinah
spoznamo, da je bila narava še posebej ustvarjalno razpoložena. S pomočjo naravnih materialov
in malo ustvarjalne žilice izdelamo delček sveta Podzemne vasice.
Domače prekmursko okrepčilo
Prijazne pomočnice vil s pomočjo pridnih rok pustolovcev pričarajo tradicionalno prekmursko
jed – dödöle, ki bodo zagotovo poskrbeli za kulinarično navdušenje slehernega posameznika.
Popili bomo tudi vodo iz izvira, ki ohranja večno mladost.
Zgodi se nepričakovano
Sporočilo, ki ga najdemo med pripravo hrane, nas vodi do jame, kjer pride do nepričakovanega
preobrata zgodbe. Vili Gorenščici se pripeti nezgoda. Složnost udeležencev ter glasno pozivanje
zmaja Kameneka ga prebudi iz trdnega spanca. Kako se bo končala zgodba z vilo in ali bo
rešena, bo tako v rokah novih prijateljev pustolovščine.
Kemenekovo domovanje in zaključno druženje
Edinstveno doživetje predstavlja vožnja s kočijo na grič Kamenek, kjer si ogledamo domovanje
zmaja in razgledni stolp. Ob srečni združitvi Kameneka in Gorenščice bomo zakurili kres,
spekli krompir in krvavice ter se prepustili lepim trenutkom druženja.
nebo n
osnovna
šola
Gornji Petrovci
Nebo nad Ženavljami
Balonarja na evropski zemljevid postavila vasico Ženavlje
Pisalo se je leto 1934. Lepega avgustovskega večera, ko ura še ni bila osem, se je na nebu
nad vasico Ženavlje pojavil balon. Tamkajšnji prebivalci so bili presenečeni, vendar so takoj vedeli, da je to balon, kajti nekateri izmed njih so nekaj podobnega že opazovali pred
40-imi leti. V balonu, ki je moral zasilno pristati v Ženavljah, sta bila stratosferska letalca
zgodbe
profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van der Elst. Še istega jutra sta vzletela z leturizma
tališča Hour-Havenne v Belgiji. Namen njunega poleta je bilo opazovanje kozmičnih žarkov, ozona in meteoroloških pojavov v višinah do 16000 metrov. Po 14-ih urah letenja sta
nenačrtovano pristala v Ženavljah. Njun cilj je bila Avstrija, a ju je neugoden veter ponesel v
Ženavlje. Presenečeni domačini so jima takoj priskočili na pomoč. Balonarja sta bila med domačini lepo sprejeta, kar dokazuje tudi kolajna takratnega belgijskega kralja Leopolda III., ki
jo je podelil šolskemu upravitelju Škergetu, pri katerem sta letalca prenočila.
Tako je bilo Prekmurje za nekaj dni osrednji dogodek časopisov in radijskih postaj v Evropi in
Ameriki. Pokrajina ob Muri in s tem tudi vas Ženavlje sta postali znani širši Evropi, saj so tuji
časopisi natančno opisovali Prekmurje.
Za do takrat neznano Goričko, je bil ta dogodek prava senzacija, saj se je zbralo 6000 ljudi iz različnih koncev. Prišli so lokalni veljaki, uradniki in novinarji. Slednji so prihiteli iz Ljubljane, Maribora
in Zagreba. Prišli so tudi dopisniki tujih agencij iz Beograda in v naslednjih dneh polnili časopise in
radijske valove z dogodki iz Prekmurja.
Letalcema, ki sta noč preživela pri šolskemu upravitelju, je dež v noči na nedeljo precej otežil pospravljanje in priprave na transport. Platno balona se je zmočilo in potrebno ga je bilo posušiti. Zato se je predvideni datum odhoda zamaknil za en dan. Pot med Ženavljami in poštnim uradom v Petrovcih je postala
stalnica. Prihajali so telegrami s čestitkami, urejale so se podrobnosti za odhod. S
pomočjo domačinov je bil balon v ponedeljek
natovorjen na vlak. Letalca sta se v spremstvu
belgijskega konzula odpravila v Ljubljano, od
tam pa s trimotornim letalom na letališče v
Zagreb, kjer jima je bilo izročeno odlikovanje
kralja Aleksandra. Od tu sta pot nadaljevala na
Dunaj.
Po poročanju novinarja tednika Murska krajina, je bil pristanek zelo pomemben, tako za
Prekmurje, kot tudi za domačine. Dogodek
je med prebivalstvom ostal živ desetletja in
se je s pripovedovanjem prenašal na mlajše rodove.
Dobrota domačinov, srčnost in pripravljenost pomagati pa je tista, ki je pustila globok pečat, ki je vas Ženavlje in
okolico postavil na zemljevid sodobne
Evrope. Pečat, ki tudi po 81-ih letih
navdušuje in nas žene k spoznavanju naše zgodovine.
Osnovna šola Gornji Petrovci
Gornji Petrovci 2
9203 Petrovci
telefon
(02) 556 90 20
telefaks
(02) 556 90 28
e-pošta
[email protected]
www.os-gpetrovci.si
Avtorji Tjaša
Bohar, 9. razred, Karin Kisilak, 9. razred, Neja Kutoš, 9. razred,
Melanie Smodiš, 9. razred, Kaja Šimon, 9. razred, Maja Nemec, 8. razed,
Jan Peter Vajda, 6. razred
Mentorici Urška
Marčič, prof. zgodovine in geografije,
Bojana Keršič Ružič, prof. razrednega pouka
36
nad zen
Program
16.00
16.30
17.00
18.00
18.20
19.30
16.30–20.00
Začetek zbiranja prijav tekačev
Skeč – Merci bien, Šenavle
Začetek Balončkovega teka
Start teka članov in članic
Začetek demonstracije vzleta in pristanka balona na topel zrak
Razglasitev rezultatov teka in podelitev
Prosto druženje, ogled stojnic, animacije za otroke, predvajanje
kratkega filma
20.00–22.00 Predavanje o astronomiji
22.00–23.00 Opazovanje zvezd
37
Med prireditvijo se bodo
obiskovalci lahko sprehajali
med stojnicami, si ogledali
film Merci bien, Šenavle ter
degustirali izdelke.
V tem času bo poskrbljeno
tudi za najmlajše, saj bodo
potekale različne aktivnosti.
Ponudniki
Oljarna Pojbič
Turistična kmetija Lazar
Turistično društvo Vrtanek
Sadjarstvo Cifer
Eko-socialna kmetija Korenika
Medičarstvo Celec – Ratkovci
Valter Kardoš
Izdelki
bučno olje, bučna semena, ajdova kaša, moka
„keber“ (grah)
prekmurska gibanica, mini vrtanki
jabolčni krhlji, jabolčni sok, jabolčni kis, jabolka
suho sadje, konopljino olje, namazi, začimbe, marmelade, bezgov sok
medenjaki, lectova srca
domači kruh
Ostali sodelujoči
Štefan Kutoš
KUD Goričko
Balonarski klub Bakovci
Gostišče pri Rudiju
Animatorji
Način sodelovanja
prikaz pletenja košar
skeč – Merci bien, Šenavle
demonstracija vzleta in pristanka balona na topel zrak
hrana, pijača
varstvo in animacije za otroke
Organizirali smo prireditev, ki smo jo poimenovali Nebo nad Ženavljami. Izhajali
smo iz dogodka, ki se je zgodil 18. avgusta 1934, ko sta belgijski znanstvenik prof.
dr. Max Cosyns in njegov asistent Nere Van
der Elst z balonom pristala v vasi Ženavlje
na Goričkem in s tem vasico postavila na
evropski zemljevid.
Pri nastajanju naloge nas je vodila rdeča
nit, s katero smo želeli povezati kulturno
dediščino s predstavitvijo lokalnih ponudnikov in neokrnjeno naravo Goričkega.
V program prireditve, ki združuje zeleno,
zdravo in aktivno, smo vključili veliko zanimivih dejavnosti za otroke in odrasle. Tako
prireditev združuje aktivnost in neokrnjeno naravo, druženje, predstavitev lokalnih ponudnikov ter kulturna in turistična
društva, ki delujejo v širši okolici.
Posneli smo tudi kratek film »Merci bien,
Šenavle«, ki se navezuje na dogodek, ko
je stratosferski balon pristal v Ženavljah.
Kot zanimivost je scenarij zapisan v prekmurščini in postavljen v 30. leta 20. stoletja.
detek
osnovna
šola
dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
Detektivka po bohinjsko
Leta 1967 je slavna pisateljica Agatha Christie obiskala Bohinj kot turistka. Bivala je v
hotelu Bellevue, katerega ime nakazuje lep razgled na okolico. Ta pogled razkriva najbolj
značilne dele Bohinja, po katerih je pravzaprav prepoznaven: jezero, cerkvico ob njem, venec hribov, bližnje vasice. Obisk Agathe Christie je lepa zgodba, polna drobnih nepozabnih anekdot. Kraji, ki jih je pisateljica gledala s svojega stola ob hotelu ter se včasih sprezgodbe
hodila ali se dala po njih popeljati, pa spet skrivajo svoje zgodbe: krajevne, razlagalne in
turizma
še drugačne pripovedke. V stilu Agathinih zgodb smo se jih lotili po detektivsko. Najbolj
primerno se nam je zdelo odkrivati skrivnost v Bohinjskem jezeru potopljenega vlaka, tudi
zato, ker nas ta dogodek spominja na prvo svetovno vojno, katere 100. obletnico smo obeležili v letu 2014.
Detektivko po bohinjsko smo si zamislili kot turistični paket doživetij, namenjen družinam
z otroki. Celoten paket doživetij bodo turisti lahko prevzeli v Turističnem društvu Bohinj in
ostalih lokalnih turističnih točkah, vseboval pa bo več turističnih proizvodov, med njimi origami »Orientacijska detektivka«. Posebna zgibanka bo nadobudnega turista prek različnih napetih
nalog, vezanih na predstavljene zgodbe, vodila po dvournem razburljivem spoznavanju in doživljanju neznanih kotičkov ob Bohinjskem jezeru. Origami se odpira postopno v skladu z navodili,
podanimi v sliki, besedi in še QR-kodi. Namen kode je v dodatni informaciji, kot pomoč za detektivsko raziskovanje.
Ena od zgodb, ki jih vsebuje paket doživetij Detektivka po bohinjsko, je tudi znana pripovedka o
Zlatorogu …
… Davno je že, kar je bil na pobočjih nad Triglavskimi jezeri zelen planinski raj, kjer so živele bele žene.
S svojimi skrivnostnimi močmi so pomagale ljudem v dolini, v svoj gorski raj pa niso spustile nikogar. Če
si je kdo drznil stopiti v njihov svet, so ga odvrnili kamniti plazovi, nalivi in toča. Na visokih planinah, nad
strmimi previsi in brezni so se pasle koze belih žena. Varoval jih je Zlatorog, čudovit gams z zlatimi rogovi, ki so ga bele žene naredile neranljivega. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmernih zakladov nekje v gori
Bogatin. Tam, kjer se stekata Soča in Koritnica, je živel trentarski lovec, pogumen in zal mladenič. Govorilo
se je, da bele žene varujejo vse njegove poti, saj je lahko brez nevarnosti zahajal v planinski raj in se iz njega tudi vračal. Trentarski lovec je ljubil Jerico,
lepo hčer krčmarice. Zlatorogu je hotel vzeti
zaklad …
Kaj se je zgodilo pozneje, pa si preberite v naši
Detektivki po bohinjsko.
Osnovna šola dr.
Janeza Mencingerja
Bohinjska Bistrica
Savska 10
4264 Bohinjska Bistrica
telefon
(04) 577 00 00
telefaks
(04) 577 00 13
e-pošta
[email protected]
www.osnovna-sola-bohinj.si
Učenci Tamara
Cvijić, Ajda Jensko, Nina Kovačič, Živa Ogrin Ukmar, Taja
Smukavec, Neža Stanovnik, Andraž Sodja, Zala Potočnik, Sara Colja, Tjaša
Hodnik, Sara Zorec, Mia Sabalić, Ana Mikelj, Liza Marcela Kunstelj, Luka Kalita,
Luka Kovačič, Tjaž Zorč, Sara Urh, Hana Štendlar, Patrik Stare, Ajda Sodja, Nino
Rozman, Aljaž Repinc, Lina Povalej, Gašper Pekovec, Ana Medja, Taj Klemenčič,
Bor Jurkovič, Martin Jensko, Tara Horvat, Matic Hafnar, Žak Golja, Tristan
Bučar, Klara Arh
Mentorji Urška
Repinc, Marija Helena Logar, Monika Zupanc,
Barbara Glavič, Martina Mašić Sabalić
38
ktivka p
Paket doživetij vsebuje:
• »Orientacijska detektivka« – origami:
posebna zgibanka bo nadebudnega turista prek različnih napetih nalog vodila po dvournem razburljivem spoznavanju in doživljanju neznanih kotičkov
ob Bohinjskem jezeru. Origami se odpira postopno v skladu z navodili, podanimi v sliki, besedi in še QR-kodi. Namen kode je v dodatni informaciji, kot
pomoč za detektivsko raziskovanje.
• Brošura zgodb z ilustracijami: izbrane
geografske točke so nam služile za osnovo novih zgodb, s pomočjo katerih bo
turist razreševal naloge v »orientacijski
detektivki« na origamiju.
• Zemljevid in povečevalno steklo (lupa):
paketu doživetij »Detektivke po bohinjsko« bo dodan zemljevid Bohinjskega
jezera z okolico (izdal: Turizem Bohinj)
– za pomoč pri geografski orientaciji in
raziskovanje še ostalih bohinjskih krajev in vasi, ne samo tistih v najožji okolici Bohinjskega jezera. »Orientacijska
detektivka« se bo srečno/uspešno razpletla le, če bo turist natančen pri reševanju nalog in opazovanju okolice, zato
mu bo lupa lahko v veliko pomoč. Najboljše detektive bo na koncu čakala posebna nagrada – t. i. kartica ugodnosti
(popusti pri stalni turistični ponudbi v
Bohinju), ki jo bodo prevzeli na sedežu
Turističnega društva Bohinj in ostalih
turistično-informacijskih točkah.
Avtorica: Živa Ukmar Ogrin
39
odpri
osnovna
šola
Podbočje
Odpri vrata lev kamniti …
zgodbe
turizma
V našem kraju je zelo prepoznaven lev iz rimskih časov, ki stoji na trgu pred cerkvijo. Čeprav ni znane nobene zgodbe o levu, smo prepričani, da bi naša lahko bila čisto
verjetna.
Lev čuva vhod v starodavno grobnico v kateri je ujeta princesa, ki je bila izvoljenka pogumnemu princu. Vendar pa lahko princ pride do princese le, če uroči leva. Urok pa bo
princ dobil le, če bo uspešno opravil sedem izzivov na posameznih postajah na naši poti
čez Slinovko. Pomagajmo mu.
Program:
10.45–11.00 Zbiranje udeležencev za dogodivščino
11.00–12.30 Potek pustolovščine po pešpoti
12.30–12.45 Zaključek in odhod domov
Opis izzivov po postajah
Preizkusimo brbončice – Gostilna Gadova peč
Na tej postaji bo lastnik gostilne Gadova peč otroke seznanil z njenim imenom ter specialitetami
gostilne.
Izziv:
Gostilna je znana tudi po dobrih palačinkah, kraj pa po pridelavi sadja. Zato obiskovalce na postaji čakajo palačinke z različnimi domačimi marmeladnimi nadevi (jagodna, slivova, višnjeva, ribezova, grozdna). Otroci morajo ugotoviti kateri nadev je v določeni palačinki. Pravilno opravljena naloga jim prinese prvi košček sestavljanke.
Turbo roke – Sušica
V preteklosti so ob Sušici gospodinje prale perilo na roke. Danes perišč ni več. Da bi otroke osveščali o težavnih delih, ki so jih morale gospodinje opravljati v preteklosti, bi jim pripravili izziv.
Izziv:
Na polotoku pri potoku Sušica otroke pričakajo vedra in mokre rjuhe. Nato morajo otroci ožeti rjuhe v prazna
vedra. Ko končajo z ožemanjem animatorka izmeri količino ožete vode. Skupine, ki v treh minutah ožamejo dovolj vode prejmejo naslednji košček sestavljanke.
Osnovna šola Podbočje
Podbočje 82
8312 Podbočje
telefon
(07) 49 77 030
telefaks
(07) 49 78 474
e-pošta
[email protected]
www.os-podbocje.si
Avtorji Anja
Goričar, Lora Ana Jurečič, Nik Reberšek, Lana Kodrič,
Tjaša Pacek Glinšek, Zala Jurečič, Lea Petretič, Hana Iljaš, Nil Kerin
Mentorici Suzana
Čuš, Janja Mavsar
40
vrata l
Plastični poljub – Krka
Krka ali Dolenjska – zelena lepotica je bila tako v preteklosti, kakor tudi danes prostor za druženje in preživljanje prostega časa.
Ponuja obilo užitkov – kopanje, čolnarjenje, lovljenje rib ali pa
samo počitek na njenih bregovih.
Izziv:
Naslov igre nam pove, da tekmovalci pri igri potrebujejo svoja
usta. Prvi tekmovalec z lončkom zajame vodo iz Krke. Lonček
prime z zobmi in ga prenese do drugega tekmovalca, ta ga nato z
zobmi prevzame in ga prenese do naslednjega in tako do zadnjega
tekmovalca, ki kozarec odnese do vedra, kamor zlije vodo. Košček
sestavljanke dobijo skupine, ki v treh minutah zberejo dovolj vode.
Zadetek v polno – gozd
Gozd je zelo pomemben del našega vsakdana. Veliko pa je še neizkoriščenih možnosti, kot so nabiranje gob, zelišč, kostanja, sadežev, mahu. Predstavlja pa tudi razgibano in raznoliko lovišče.
Izziv:
V gozdu se pustolovci pomerijo v lokostrelstvu. Če trije od štirih članov ekipe zadanejo tarčo prejmejo naslednji košček
sestavljanke.
Zrno na zrno pogača – Turistična kmetija Hribarjevi
Družina Hribar se že vrsto let ukvarja z ribogojstvom postrvi, svojo dejavnost so razširili še na gostinsko ponudbo in oddajanje sob. V preteklosti je tukaj deloval tudi mlin, ki ga obnavljajo.
Izziv:
Otroci morajo ločiti med različnimi žiti. Na voljo imajo pšenico, ajdo,
oves in ječmen. Imena žit so že zapisana na kartončkih, naloga skupin je,
da žita razvrsti k ustreznemu kartončku. Za pravilno opravljeno nalogo
skupina prejme še naslednji košček sestavljanke.
Družina Hribar otroke pogosti z domačo
pogačo.
Ustvarjalci in pol – pri ključavničarju
Gospod Franc Černelič se že dolga leta
ukvarja s ključavničarstvom, v zadnjih letih pa tudi z izdelovanjem spominkov, predvsem nakita iz različnih barvnih kovin.
Izziv:
Vsaka skupin nariše načrt kovinskega izdelka, ki bi ga v prihodnosti gospod Černelič
uporabil. Skupine, ki naredi izviren, pa
tudi uporaben načrt prejme obesek ter še
zadnji košček sestavljanke.
Puzzle prstki – trg
Končna postaja je trg, kjer pustolovci pridobljene koščke sestavijo v besedilo, ki predstavlja urok. Skupine prejmejo nagrade.
Člani tistih skupin, ki sestavijo urok prejmejo kazalko z motivom levčka.
41
vence
osnovna
šola
Jurija Vege
Venček zgodb z Moravšega
Z letošnjo dejavnostjo v okviru turistične raziskovalne naloge smo se učenci 8. in 9. razredov ozavestili o zanimivih točkah naravne in kulturne dediščine v Moravški dolini. Z
izborom in zapisi ter fotografijami na terenu smo obogatili vedenje in ga predstavljamo
kot dvodnevno turistično ponudbo za mlade, družine in starejše v naravi, njena zasnova
pa je oblikovana s pomočjo IKT tehnologije na osnovi igre geocaching. S pomočjo google
zgodbe
maps-a je načrt našega turističnega dogodka oblikovan na spletnem portali facebook in
turizma
dostopen vsem, ki jih zanima. Prav tako je dostopen na vseh napravah, ki so povezane
z internetom ali GPS lokatorjem (Google maps je prosto dostopen strežnik z geografskimi
podatki in zemljevidi, ki ga brezplačno ponuja Google. Z njim lahko načrtujemo potovanje
peš, s kolesi ali avtomobilom. Zemljevide lahko shranjujemo na svoji napravi in so nam stalno na razpolago.).
Našo turistično prireditev smo poimenovali Venček zgodb z Moravškega. Odvijala se bo v
Moravški dolini, njen začetek smo umestili v znano gostilno Frfrav, se sprehodili na Ušte izvedli pohod z baklami v okolico, poslušali pripovedovalca ljudskih zgodb, prenočili, se odpravili na
Limbarsko goro in vmes zvedeli celo kopico zanimivih zgodb iz ust domačinov, ali pa se bomo pozanimali o njih na spletnem portalu facebook.
Z našo skupino smo si zadali cilj, da pripravimo ljudi, da gredo v naravo- poiskat skrite zaklade. Z
ogledom in aktivnostmi na posameznih točkah naše turistične ponudbe bi radi pritegnili v naš kraj
čimveč ljudi. Vsako turistično točko bomo opisali z legendo, ki je značilna za tisti kraj, na vsakem
bomo postavili tudi skrinjico. V njej bo glavna stvar te legende, zgodba in beležnica, v katero se »obiskovalec« vpiše. S pričujočim delom bi radi pritegnili starejše kot tudi mlade, da odkrijejo legende našega kraja.
Osnovna šola Jurija Vege
Vegova 38
Moravče
telefon
(01) 7231 210
telefaks
(01) 7231 003
e-pošta
[email protected]
www.osmoravce.si
Avtorji: Anja
Jančigaj, Žan Zupančič, Jan Peterka, Matic Lebar, Maruša Burja, Lara
Stegnar, Patricija Andrejka, Ajla Škrgić,Karmen Cerar, Klara Zupančič, Tanja Brate,
Manca Ribič, Polona Capuder, Evstahij Moder, Jernej Kocjančič, Tilen Bergant,Tadej
Gaberšek, Jerneja Jamšek, Monika Jamšek, Matic Bizilj in Urška Vehovec.
Mentorici: Alenka
Tominšek, prof. slovenskega jezika;
Irena Malovrh, univ. dipl. ing. tekst. tehn., učiteljica OPB
42
ek zgod
Po Moravški dolini
Sprehodite se po Moravški dolini in zraven
s pomočjo Geocaching-ga poiščite točke na
katerih lahko spoznate legende, ki smo jih
zapisali po ustnem izročilu.
Začetek: Gostilna Pr' Frfrau
Kosilo in prenočitev: Planinski dom Ušte
Zaključek in pogostitev: Gostilna Urankar
1. točka
Maravčane zo rad hecajo, di so mačk.
Do təga jə pa kola pršwo..
2. točka
Nekoč so čez Hribce peljali mrtvaka.
Zapeljali so čez izboklino na cesti in krsta
je padla z vozu. Ko so jo hoteli pobrati je
bila krsta odprta, vendar mrtvaka ni bilo
v njej…
3. točka
Ljudje so od nekdaj verjeli v čarovnice.
Mnogi stari ljudje še zatrjujejo, da so jih
videli, kako so ponoči letale s hriba na
hrib. Pravijo, da so letele od sv. Mohorja
ali Limbarske gore proti Javoršici in nazaj.
Slavka Srenjščkova s Katarije pripoveduje,
da je nje stari oče, ata so mu rekli, pripovedoval, da ko se je ponoči vračal domov…
4. točka
6. točka
Pred mnogimi časi, ko so po deželi še vandrali Ajdje in Vile, pa Škratje,
je zrasel prelep grad, ki je bil posvečen ljubezni, saj se je na tem mestu
gorska vila zaljubila v svojega izbranca in vsa vilinska bitja so znala ceniti to mesto, ki je bilo za vse posvečeno. Ljudje, ki so se naseljevali na tem
kraju, so počasi pozabili, kaj je na tem mestu bilo, ko so tam prebivale
še vile in ostala vilinska bitja. Toda počasi so se tudi ljudje začeli naseljevati v gradu ljubezni. Mnogo let kasneje se je graščaku in presvetli gospe
rodila hčerkica, ki so jo krstili kot Lilijo, preljubko deklico, ki je bila v
veselje vsem…
7. točka
Legenda pravi, da naj bi bil zaklad zakopan pod ruševinami gradu, ki naj
bi ga odkrila dvojčka rojena na Šiji, ki je zaselek pod vrhom Limbarske
gore.Zaklad pa naj bi se nahajal tudi tik nad zaselkom, kjer se dviga gozdnat griček, ki mu okoličani pravijo Žemerk.V tistem gozdu naj bi bil
pogreznjen zlati voz, naložen z zlatom, srebrom in dragulji…
Pojdite na dogodivščino in spoznajte skrivnosti ter legende Moravške
doline…
5. točka
Urišnk je živel v jami, ki je v skalni pečini pod Zebco, na prelazu med Pečami in
Kosezami. Bil je preprost človek, čudnega
obnašanja in čudnih navad…
Več o dogodku lahko najdete na:
http://www.osmoravce.si/index.php/dogaja-se/interesne-dejavnosti/1601-vencek-zgodb-z-moravskega
https://www.facebook.com/pages/Ven%C4%8Dek-zgodb-z-Morav%C5%A1kega/415995151897388?fref=ts
43
skrat
osnovna
šola
Mirana Jarca Črnomelj
Škrat Prestko vabi v muzej
Pred dobrim letom so v Črnomlju prenovili rojstno hišo pesnika in pisatelja Mirana Jarca
in v njej odprli mestno muzejsko zbirko. Zbirka je bogata in zanimiva, prostori v muzeju zelo lepi in moderno urejeni. Po našem mnenju ne privabi dovolj mladih obiskovalcev,
predvsem osnovnošolcev. Spraševali smo se, zakaj je tako. Z raziskovalnim delom smo želeli odkriti nekaj zanimivega, kar bi obogatilo ponudbo na novo odprtega muzeja in prizgodbe
tegnilo otroke.
turizma
Še iz svojih zgodnjih otroških let vemo, da zanimiva zgodba pritegne k poslušanju vsakogar. Otroci imajo radi pravljične junake, ki jih lahko pocukajo za rokav, se z njimi pošalijo,
poigrajo ali morda celo…. Odločili smo se, da tudi mi najdemo junaka, ki bo otroke sprejel v
muzeju in z njimi preživel prijetne urice. V naših glavah se je pojavil škrat. Poimenovali smo
ga Prestko. Njegova zgodba je povezana z zelo starima pripovedkama Kako je Črnomelj dobil
svoje ime in Črnomaljske preste, ki ju Črnomaljci dobro poznamo. Želimo si, da ne bi šli v pozabo. Vsebini obeh smo dali v čudežni lonec in nastala je naša zgodba, ki smo jo izdali v obliki
slikanice:
Črnomaljski Prestko
Sem Prestko. Že leto in pol živim v
tej hiši. Pred tem sem dolga desetletja živel v mlinu ob Lahinji. V mlinu
je z menoj živel bogat in skopuški mlinar Stonič, ki je kmetom mlel rumeno
debelačo, zlato pšenico in črno rž. Tam
mi je bilo lepo, dokler se ni zgodilo nekaj
hudega. Te zanima, kaj?
V mlin je prišla gorjanska vila, preoblečena
v staro zgrbljeno ženico. Mlinarja je prosila, naj ji podari merico bele moke za bolnega
sina. Skopuški mlinar je starki nasul v bisago
črno moko. Ko je vila prišla na Gorjance, je
opazila, da jo je mlinar ukanil. Vrnila se je k
skopuhu v mlin, stresla moko v lijak nad mlinskim kamnom in preklela mlinarja ter njegov
mlin. Od takrat naprej so mlinski kamni vsako moko zmleli v črno. Mlinar je obubožal in
od žalosti umrl.
Mlin je začel propadati, v njem se ni dogajalo nič več, zato sem se moral preseliti.
Ostal sem brez doma, potikal sem se po
mestu, srečeval različne ljudi. Najbolj zabavno je bilo ob semanjih dneh, ko so
ljudje prihajali na semenj in prodajali različne stvari. Med njimi so bile
tudi ženske, ki so prodajale kruh.
Sejmarji so ženskam radi nagajali
Osnovna šola
Mirana Jarca Črnomelj
Ulica Otona Župančiča 8
8340 Črnomelj
telefon
(07) 30 61 770
telefaks
(07) 30 61 778
e-pošta
[email protected]
www.osmjc.si
Avtorji Tjaša
Pavlinič Frankovič, Živa Weiss, Nikolina Djokić, Melisa Mujanović,
Enida Husić, Nika Bebar, Riaz Goletić
Mentorji Nevenka
Jankovič, Bernarda in Boris Starašinič, Janez Pašič
44
t prestk
in jim govorili, da Metličanke pečejo boljši kruh. A Črnomaljke se niso
dale, začele so peči preste. Kdorkoli je na sejmu prišel mimo njih, so silile vanj, naj kupi presto. In kaj je hotel, moral je kupiti presto. Tako so
preste postale poznane po vsej Beli krajini.
Veš, danes Črnomaljke nič več ne pečejo prest. Kljub temu pa Črnomaljcem
vsi v Beli krajini pravijo Prestarji. Tudi jaz nosim takšno ime, na katero
pa sem prav ponosen.
Tako, zdaj si me spoznal. Nisem pa ti še povedal, da tudi jaz znam peči
preste. Pozabil sem, kdo me je naučil. Mogoče sem se s tem rodil. Ne vem.
Po imenu sodeč bi že držalo. Tudi tebe bi jih rad naučil peči. Ponujam
ti recept:
Potrebuješ: 1 kg moke, 2 dag soli, 2 dag sladkorja, 0,5 dl olja, 0,5 l mrzle
vode, 3 dag kvasa, 1 jajce.
Zamesi testo, ki naj malo počiva. Nato oblikuj preste. Pred peko jih premaži z rumenjakom. Peči jih v pečici pri 250 ˚C. Ko so pečene, jih s čopičem premaži z vodo in posipaj z drobno soljo.
Rad bi, da se mi uresniči moja skrita želja. Želim si, da bi v Črnomlju pri
vsaki hiši in v vsaki gostilni začeli peči preste. Kaj misliš, se mi bo želja
uresničila?
Prestkova zgodba je osnova za nadaljnje delo v okviru kulturnega dne ali
številnih samostojnih Prestkovih ustvarjalnic, ki smo jih načrtovali in
predstavili v knjižici.
Škrat Prestko je tisti, ki v muzeju vodi delo, otroke usmerja, jih vzpodbuja in ne nazadnje zabava. Njegova vloga v muzeju je izredno pomembna.
Če ga bodo otroci dobro sprejeli, se bodo z veseljem vračali v muzej in s
tem bo muzej postal »živ«.
Časovni in vsebinski potek kulturnega dne v muzeju
Ura
8.30
8.35
9.00–10.00
10.00–10.15
10.15–10.30
10.30–12.00
Dejavnost
Zbor pred muzejem
Škrat Prestko se predstavi s svojo zgodbo
S Prestkom na potep po starem mestnem jedru
Ogled starega mestnega jedra na maketi v muzeju
Malica
Delo v Prestkovih muzejskih ustvarjalnicah:
Razglednica Črnomlja
Ogrlica ali zapestnica iz prest
Prestkova slikarska ustvarjalnica
Gradimo naše mesto
Prestkova lutkovna ustvarjalnica
Od zrna do preste
Kaj veš o Črnomlju?
Grb našega mesta
12.00–12.30 Poročanje o delu v delavnicah, ogled in razstava izdelkov, ki so nastali v ustvarjalnicah
12.30
Zaključek kulturnega dne s Prestkom
45
kvatr
osnovna
šola
Beltinci
Kvatra – zgodba o
izpolnjenih željah
Vsak kraj, ki ga poznamo, ima svojo zgodovino. Vsak kraj je tudi nekaj posebnega – v sebi
nosi svoje običaje, zgodovinske dogodke, svoje ljudi; te sestavine, ki ga oblikujejo, so edinstvene in neponovljive. Zgodbe, ki se skrivajo v njegovi zgodovini, se prepletajo s tisočimi
zgodbe
drugimi zgodbami in z zakladnico ustnega izročila, ki so ga tako skrbno ohranjali in čuturizma
vali naši predniki.
Osredotočili smo se na eno iskrico – ta je bila od začetka majhna, le v zametkih, potem pa
se nam je skrivnost počasi in vedno bolj odpirala, pustila se nam je razodeti, dokler ni postala pred našimi očmi skoraj tako živa, da bi jo lahko prijeli … In res – odkrili smo mitološko
bitje, ki prebiva v obmurskih gozdovih, Kvatro. O njej smo slišali krajše zgodbe, pojavlja se v
šegah in verovanjih po Prekmurju. Različno po vaseh – lahko nastopa kot negativno bitje, največkrat pa je opisana kot dobrosrčna, darežljiva in kot bitje, h kateremu so se obračali ljudje v
svojih stiskah. Največja fama, ki se pojavi v zapisih o njej pa je ta, da se Kvatra prikaže samo dobrim ljudem. Za tiste ima pripravljene tudi murske kamenčke, darežljivo jim jih podarja, da lahko
z izbiro barve razodenejo in prosijo za svoje skrite želje. S svojim posebnim izraznim plesom rada
nakaže, da so bile želje sprejete.
Kvatra v ljudskem izročilu – odlomek zgodbe
Nekemu siromaku, ki je delal kot büjraš na Muri, se je rodil že sedmi otrok, sedmi sin. Oče se je njegovega rojstva zelo veselil, vendar se je otrok rodil bled in bolehen in ženska, ki je bila pri porodu je rekla,
da ne bo dolgo živel. Oče, kljub temu, da je bil siromak in je svojih šest otrok komaj preživljal, si je močno
želel, da bi sin ozdravel. Zvečer je odhajal k Muri, premišljeval ob njenih nežnih šumih in razmišljal, kako
bi lahko pomagal svojemu sinu. Ko si je olajšal dušo, se je počasi odpravil proti domu.
Osnovna šola Beltinci
Panonska 35b
9231 Beltinci
telefon
(02) 541 31 00
telefaks
(02) 541 31 12
e-pošta
[email protected]
www.osbeltinci.si
Turistični podmladek OŠ Beltinci Katarina
Berden 9.b, Ana Žižek 9.c,
Viktorija Hartman Adjei 9.c, Alja Zver 9.c, Saša Maučec 9.c
Mentorici Jasmina
Štaus Žižek in Mateja Horvat Duh
46
ra – zgod
Program
S turistično zgodbo bomo obogatili tradicionalni mitološki četrtkov večer, in sicer …
Čas
16.45–17.00
17.00
17.00–17.15
17.15–17.30
17.30–17.45
17.45–18.00
(oz. do pričetka
dejavnosti
organizatorja)
Dejavnost
Zbiranje udeležencev
Pozdrav
Čarobne minute mitologije (poslušanje zgodbe oz. mitološkega ozadja Kvatre)
PRAVA KVATRA
Simbolično barvanje kamenčkov in razmišljanje o vrednotah in simboliki barv
DRUGA KVATRA
Prihod Kvatre (zbiranje kamenčkov, želja obiskovalcev), polaganje kamenčkov, nastanek
„poti sreče“, simbolična postavitev in otvoritevKvatrine table za druge obiskovalce
TRETJA KVATRA
Druženje ob pajanem kruhu, branje krajših mitoloških bajk, ki so značilne za Prekmurje
oz. bajk, v katerih nastopa oz. je omenjena Kvatra, animacija otrok (učenje izraznega
plesa Kvatre)
ČETRTA KVATRA
Rumena barva
​Rumena barva je najsvetlejša med vsemi
osnovnimi barvami, je barva sonca in izraz bleska in živahnosti, je barva zvestobe
in prijateljstva.
​Psihološki učinki rumene barve: logika, inteligenca, optimizem, jasnost misli, veselje,
poživitev, svetlost.​​
Zelena barva
​ elena barva mešanica modre in rumene.
Z
Kot barva narave pomeni veselost in mir,
zato je tudi simbolično barva upanja.
​Psihološki učinki zelene barve: umirjenost, naravnost, uravnoteženost, skladnost,
mirnost, svoboda, zadovoljstvo.​​
Modra barva
​ odra barva je barva globokega ledu, čuM
stveno jo povezujemo s hladno daljino prostora in njegove neskončnosti. Zato modra
vpliva na razum, kakor rdeča vpliva na
čustva. V Prekmurju pravijo, da je barva
zdravja, podobno tudi svetlo modra.
Psihološki učinki modre barve: sprostitev, očiščenje, hladnost, modrost, spokojnost, čutnost, mir, zaupanje, zvestoba,
prilagodljivost.​
Rdeča barva
​ deča barva je barva ognja in krvi, izraz
R
življenja in moči. Neločljivo je povezana s
strastjo, ljubeznijo, vročino in borbo.
​Psihološki učinki rdeče barve: moč, vitalnost, čutnost, udobje, odločnost, toplota,
samozavest, prijateljstvo.
47
zgodb
osnovna
šola
Simona Gregorčiča Kobarid – Podružnična šola Breginj
Tako dober, da bi ga kar
ukradel!
Zgodba o Panjutih
Pod Nizkim vrhom blizu Stola, so nekoč v jamah pod skalami živeli Panjuti. Bili so razbojniki, ki so kradli po Furlaniji. Kradli so bogatašem in zaklade nosili skrivat sem gor,zgodbe
pod Nizki vrh.
turizma
Tisto leto pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Panjuti so okradli Breginjske pastirje, ki so
tam pasli svojo živino in pridelovali sir v sirarni na planji nad Breginjem. Imeli so zasilna
bivališča – pastirske stane, tam so pastirji spali, pasli in muzli. Zvečer so se zbirali v hlevu
in se pomenkovali. Ob koncu letne paše pa so vedno pripravili veselico. Tisto leto se je med
veselico pastirjem pridružil godec, ki je igral na harmoniko. Pastirji so bili veseli, peli so in
plesali. Muzikant je iznenada začel peti pesem, ki jo nobeden ni poznal. Glasila pa se je takole: »SUH AL MOKR, WS JE DOBR. ZADANIGA AN NASIGA, TRALALA, TRALALA!« Zjutraj,
ko so prišli pastirji v sirarno tam ni bilo več sira. Ne suhega(staranega) ne mokrega (svežega).
Spoznali so, da so jih okradli Panjuti in muzikant ni bil nihče drug kot Panjut. Ko je on godel in
pel, so njegovi pajdaši pokradli ves sir. Znak za začetek kraje, je bila prav pesem, ki jo je na ves glas
prepeval. Pesem je prepevala o siru! Breginjce je to razjezilo in pregnali so roparje. Le eden je izdal,
da se bo vrnil po zaklad, ki so ga zakopali pod Nizkim vrhom. Zaklad pa naj bi še vedno ležal tam,
kamor na svetega Ivana dan, sonce zjutraj prvič posije. S tega mesta se vidi tudi križ na zvoniku cerkve
sv. Nikolaja v Breginju. Kdo ve, morda pa bo kdo le odkril skrivnostni zaklad Panjutov?!
Osnovna šola Simona
Gregorčiča Kobarid –
Podružnična šola Breginj
Breginj 65
5223 Breginj
telefon
(05) 38 49 805
e-pošta
[email protected]
www.os-kobarid.si
Avtorji Tevž
Stamenković, Rok Tonkli – 1.r; Lea Kramar, Aljaž Lavrenčič, Jakob
Lavrenčič, Aljaž Menič, Sara Terlikar – 2.r; Tinkara Baloh, Anika Čušin, Julija
Jarc, Deja Rijavec – 3.r; Lara Lavrenčič, Špela Menič – 5.r; Irina Baloh – 6.r
Mentorice Sabina
Sovdat prof. raz. pouka
Tatjana Sok Lavrenčič dipl. vzg. predšol. otrok
Tatjana Terlikar prof. raz. pouka
48
ba o usp
Naši turistični proizvodi
Iz zgodb o Panjutih in Krivopetah ter po obisku mlekarne Planika, smo
po številnih razgovorih in premislekih, izluščili tri turistične proizvode,
ki posredno vabijo v naše kraje odkrivat zaklade po številnih planinskih
poteh v pogorju Stola.
Sir Panjut
Roparje, ki so svoje zaklade skrivali v jamah pod Nizkim vrhom in kradli
bogatim Italijanom, so Breginjci imenovali Panjuti. Po pripovedovanju,
so bile njihove jame polne dragocenih predmetov, a jih je kljub temu zamikal čisto običajen pridelek planinskih pastirjev. Po vsej verjetnosti je
bil zelo aromatičen in božanskega okusa, da so se poslužili zvijače in opeharili Breginjce. Zato smo mlekarni Planika predlagali, da bi po likih iz
naših zgodb trgu ponudili nov proizvod – sir Panjut.
Obenem s prodajo proizvoda in zgodbe, ki ga spremlja, bi kupce nagovorili k obisku in odkrivanju zakladov Breginjskega kota. Predvsem pogorje Stola, prepleteno s številnimi planinskimi potmi, neokrnjeno naravo,
čistim zrakom, številnimi zelišči in še delujoča planina Božca so zakladi,
ki jih marsikdo išče.
Sir Panjut smo opremili z lastno otroško etiketo, izdelali velik promocijski pano ter oblikovali darilno embalažo. Embalaža bi imela obliko skrinje z zakladom, saj so Panjuti v svojem skrivališču kopičili zaklade v skrinjah. Kupec bo v skrinji poleg sira Panjuta dobil tudi zapisano zgodbo s
povabilom za obisk naših krajev, kjer je še vedno skritih veliko zakladov,
ki jih današnja družba vedno bolj ceni. Tako naravno pridelan sir je v
današnjem času spet postal dragoceni zaklad in s to skrinjico bi to dragocenost še poudarili.
Skrinja – turistični prospekt
Zgodbe s povabili v naš planinski raj pod Stolom pa bomo tržili tudi
na drugačen način. Oblikovali smo manjše spominke v obliki skrinje
z zakladom. Vanje smo zapisali zgodbo o Panjutih, ki so ropali sir in
Krivopeti, ki je domačine poučevala. Ob koncu obeh zgodb smo dodali
prijazno povabilo za obisk planinskih poti Breginjskega kota, za katere
vestno skrbijo breginjski planinci. Poti niso naporne in so primerne tudi
za rekreativne pohodnike in družine z otroki. V skrinje smo dodali zemljevide planinskih poti, vabljive fotografije in QR kodo, ki nas poveže
na spletno stran planinskega odseka Breginj (http://pdkobarid.com/planinski
-odsek-breginj/). Na tej spletni strani zainteresirani hitro dobijo vse potrebne informacije.
49
klacim
osnovna
šola
Miška Kranjca Velika Polana
Klačimo s Pückami
V Veliki Polani nimamo zlatorogov, kralja Matjaža niti zmajevih mladičev. »Poljanci nimamo zgodovine« je zapisal naš pisatelj Miško Kranjec. Imamo pa močvirje, nad katerim
se nastavljajo soncu mogočne jelše. In imamo zgodbe. Zgodbe o »malem, dobrem« človeku in neokrnjeni naravi, ki je navduševala pisatelja Kranjca. Posegli smo po njegovi knjigi Strici so mi povedali. In povedali so tudi nam. Čeprav smo v knjigi našli veliko bede in
zgodbe
tragičnosti pa so nas na drugi strani navdušile vragolije Miškovih stricev. Ugotovili smo
turizma
tudi, da podmladkarji že nekaj let iščemo navdihe za svoje zgodbe ravno v tej panonski
zasanjanosti, v kateri so mnogokrat »plavale tudi dušice stricev – Pückof«.
Se pa v naši zgodbi združita dva svetova, ki se srečata v tej isti zasanjani pokrajini. Tako
Pücki na svojih starodobnih biciklinih popeljejo turiste v Polanski lošček, kjer prebiva Palček
Polanski s svojimi prijatelji.
Tukaj se za nekaj trenutkov čas ustavi. S tem, ko kolesarji odložijo bicikline, odložijo tudi težo
realnosti. Naši člani družin se potopijo v svet domišljije in iz gozdnega odpadnega materiala
gradijo hiške za skrivnostne prebivalce gozda. Pri gradnji se otroci in tudi odrasli zamotijo, ter
tako pozabijo na skrbi iz vsakdanjika. Ob tem si vzamejo čas drug za drugega in gradijo pristne
medsebojne odnose. Zdravilne hiške so pravi balzam za človekovo dušo. Palček Polanski seveda do
narave prijaznih turistov ne pusti praznih rok. V čajnici Palčka Polanskoga jih čaka presenečenje.
Palčkovo pecivo in napoj, ki ima posebno moč. Seveda se ga lahko dobi le ob posebnem času in samo
v čajnici Palčka Polanskoga.
Naši turistični zgodbi dajo pridih sodobnosti QR kode. Na prvi pogled nezanimive črno-bele črtne kode,
skrivajo v sebi zanimive podatke.
Osnovna šola Miška Kranjca
Velika Polana
Velika Polana 215 b
9225 Velika Polana
telefon
(02) 573 58 40
e-pošta
[email protected]
www.os-velikapolana.si
Avtorji Špela
Jaklin, Matic Kranjec, Domen Pucko Nina Kotnjek, Nuša Hozjan,
Lucija Pucko, Tia Tonković, Luka Denša, Sara Perša
Mentorici Andreja
Kavaš, Natalija Šimon
50
mo s pu
Program
1. dan
Čas
Kraj (lokacija)
12.30–13.30 Velika Polana (Kranjčeva domačija)
13.30–15.00 Velika Polana (Gospodsko)
15.00–16.30 Mala Polana (Copekov mlin, hiška)
16.30–19.00 Mala Polana (Polanski lošček)
19.00–20.30 Mala Polana (Sabolova hiša – gümlo)
20.30–22.00 Mala Polana (Sabolova hiša – gümlo)
22.00
Mala Polana (Sabolova hiša – štale)
Aktivnost
zbiranje, ogled, priprava na
kolesarjenje
iskanje Palčka Polanskoga
malica, ogled, peka kruha
gradnja palčkovih hišk, druženje v
palčkovi čajnici
večerja, prosti čas, ogled
luščenje koruze, druženje
priprava na spanje, nočni počitek
2. dan
Čas
Kraj (lokacija)
Aktivnost
6.00–6.30
Mala Polana (Sabolova hiša)
prebujanje, toaleta
6.30–7.00
Mala Polana (Sabolova hiša – travnik)
košnja
7.00–8.00
Mala Polana (Sabolova hiša)
zajtrk, pakiranje
8.00–8.30
Mala Polana (Sabolova hiša)
priprava koles in malice
8.30–10.00
Mala Polana (Penovje)
kolesarjenje, malica, ogled
10.00–12.00 Mala Polana (Sabolova hiša – gümlo)
peka „retašof“
12.00–13.00 Mala Polana (Sabolova hiša – gümlo)
kosilo
13.00–14.00 Velika Polana (Dežela štorkelj)
kolesarjenje, ogled, poslušanje
pravljice
14.00
51
Velika Polana (Dežela štorkelj, okolica)
ogledi, nakupovanje, fotografiranje
zigijev
osnovna
šola
Radlje ob Dravi
Zigijeva srednjeveška
dogodivščina
Zigi je duh našega nekdanjega plemiča Sigfrida Marenberškega, ki je bil marenberški
zemljiški gospod. Sigfrid Marenberški se je rodil okoli leta 1205. Pogosto je bil skupaj z
drugimi odličniki priča pri mnogih pravnih zadevah in razsodnik v sporih. Imel je povezgodbe
zave z najvišjim plemstvom, bil pa je vpleten tudi v pomembne politične dogodke tedanje
turizma
dobe. Njegovo življenje se je tragično končalo v pozimi leta 1272, ko ga je dal kralj Otokar
II. Přemisl usmrtiti v Pragi.
O tem dogodku zelo dramatično pripoveduje pesnik Otokar iz Geule v pesnitvi Rimana kronika. Navaja, da je kralj Otokar potoval skozi Dravsko dolino in da se mu Sigfrid ni prišel
poklonit, ker naj bi bil bolan. Kmalu zatem so ga ujeli in privedli v Prago. Za kazen so ga privezali konju za rep in ga vlačili po tamkajšnjih ulicah. Nato so ga z glavo navzdol prikovali na
vislice, nakar mu je eden izmed stražarjev razbil glavo. Sigfrid je nedvomno živel v politično
zelo napetem obdobju t.i. medvladja. Kralju Otokarju se je zaradi svojega vpliva in bogastva najbrž zdel nevaren nasprotnik.
V času njegovega življenja so nastale pomembne stavbe, ki v našem kraju še danes stojijo še danes
in nas opozarjajo na to, kako pomembna oseba je Sigfrid bil. To so Kalvarija, samostan dominikank,
dvorec in razvaline starega gradu.
Za vas smo zato pripravili nepozabno Zigijevo srednjeveško dogodivščino. Program se odvija na avtentičnih zgodovinskih lokacijah (Dvorec, samostan, Kalvarija, Stari grad). Predvidena je pot skozi čudoviti gozd po gozdni učni poti do Starega gradu, ki se nahaja na skalnatem pomolu nad Radljami. Del dejavnosti poteka v prostorih OŠ Radlje ob Dravi.
Osnovna šola Radlje
ob Dravi
Koroška cesta 17
2360 Radlje ob Dravi
telefon
(02) 88 79 572
e-pošta
[email protected]
www.osradlje.si
Avtorji Matevž
Rezman Tasič, Aja Onuk, Živa Potnik, Alja Golob, Eva Krivograd,
Katja Kralj, Alja Garnež, Eva Ternik in Sara Krajnc
Mentorice Simona
Svanjak, Mateja Jevšnik in Simona Ternik
52
va sred
Skica lokacij Zigijeve srednjeveške dogodivščine
Program
Čas
9.00–9.15
9.15–9.30
9.30–10.00
10.00–10.30
10.30–11.00
11.00–12.00
12.00–13.00
13.00–13.30
13.30–14.00
14.00–15.00
15.00–16.00
16.00–18.00
Dogajanje
Zbiranje gostov
Predstavitev programa
Predstavitev dvorca
Kuharska delavnica
Malica
Predstavitev Kalvarije in dominikanskega samostana
Vzpon na Stari grad
Glasbena zgodba in ogled gradu
Vrnitev v dolino
Kosilo
Ogled Radelj
Delavnice:
•Srednjeveško vezenje
•Slikarska
•Plesna
•Kaligrafska
•Luminirane inicialke
•Srednjeveška pokrivala
18.00–18.30 Zaključek in razstava izdelkov
18.30–19.00 Večerja
19.00–19.15 Odhod gostov
53
Prostor
Dvorec Marenberg
Dvorec Marenberg
Dvorec Marenberg
Dvorec Marenberg
Dvorec Marenberg
Kalvarija, Dominikanski samostan
Gozdna učna pot
Razvaline starega gradu
Trim steza
OŠ Radlje ob Dravi
Center Radelj ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi
OŠ Radlje ob Dravi
solina
osnovna
šola
Sečovlje
Solinarske štorije
Najbolj smo ponosni na zgodbe solinarske štorije, pripovedi solinarjev o njihovem življenju in solinarskih prigodah.
Ena izmed štirih štorij ima naslov Sečoveljski rov, gre pa tako …
Pred tristo leti se je v Sečovljah razprostirala prekrasna dolina, ki je imela veliko bazenov, kanalov, nasipov, kamnitih hiš in bleščečih vetrnic. Tam so na svojih »štabilih« žizgodbe
vele solinarske družine, ki so v vročih dneh grabile sol. Pomagali so tudi otroci, vsak po
turizma
svojih močeh.
Nekega dne je nonoDomenico ob vsakdanjem delu razbil ročaj botasa in gavera. Zato je naročil svoji vnukinji Fiorelli, da odnese orodje bližnjemu mizarju, ki je imel svoj štabile (fond)
na drugi strani kanala Grande. Fiorello je bilo strah, saj je vedela, da je prav tam rov, ki ga
straži ogromna pošast. Vendar v tistih časih otroci niso smeli oporekati starejšim, zato se je
opogumila in odšla na pot.
Ko je prispela do rova, je slišala bučen hrup in zagledala je spečo pošast. Spomnila se je, da vsi
so si želeli iti v rov, saj so notri rasle zlate sveče ter voda z zdravilno močjo.
Fiorella je zajela sapo in stopila v votlino. Sveče, ki so visele s stropa ter molele iz ozkih rovov so
se svetlikale in ji kazale pot. Z gaverom jih je nekaj pobrala ter jih skrila v žepe traverše (predpasnika). Botaso je postavila na tla in počakala, da se je napolnil z zdravilno vodo, ki je curljala iz sten.
Nato se je odpravila nazaj, a vsi rovi so si bili zelo podobni. Tako je tavala in postajala vedno bolj
zaskrbljena.
Naenkrat je zaslišala prodoren glas. Bil je sam škrat Pirkmandeljc, kralj vseh pošasti, ki je imel sedem
oči in dvanajst rok. Prosila ga je, da ji pokaže pot nazaj, saj želi s plenom pomagati ljudem, ki trdo delajo.
Kralj ji je obljubil pomoč, vendar ji je postavil pogoj. Če so solinarji res tako neutrudni delavci, naj odslej
v jami kopljejo tudi zlate sveče, ki bodo grele domačine.
Osnovna šola Sečovlje
Sečovlje 78
6333 Sečovlje
telefon
(05) 672 10 10
telefaks
(05) 671 26 12
e-pošta
[email protected]
www.ossecovlje.si
Avtorji Ana
Šturm, Alja Glavina, Klementina Hozjan
Mentorice Neli
Romanello, Sanja Špeh, Simona Kolarič
54
arske s
Fiorella je varno prišla iz jame, saj je kralj pošasti odstranil svojega stražarja. V zahvalo mu je podarila kruh in sol. Sveče so na svetlobi postale
črne kot najbolj črna noč.
Solinarji so vodo popili in postali neuničljivi. Veliko jih je odšlo v rov,
kjer so kopali te sveče, ki so se izkazale kot najbolj cenjen črni premog,
ki je plapolal v ognjiščih in grel pridne družine rudarjev ter solinarjev.
Še danes se po Sečovljah šušlja, da imamo domačini korenine globoke
kot oljka, segajo prav do rudniških rovov. In srce neskončno dobro kot soline, ki se razprostirajo v globine morja ali višine neba.
Zato, ker od vedno nosimo v sebi BELO – ČRNO, vidimo vse barve in
odtenke tega sveta. Naravno bogastvo pa čuvamo kot mati, ki za otroka
svoje življenje da.
Program
9.00 Prihod pred krajinski park Sečoveljske soline na Seči
9.00–9.15 Zbiranje pred zapornicami ob vhodu v krajinski park
9.15–9.45 Kratka predstavitev o Sečoveljskih solinah učencev in
učiteljev
9.45–10.15 Hoja skozi soline do prvega pokritega počivališča
10.15–10.30 Kratka predstavitev Sečovelj in okolice
10.30–10.45 Nadaljevanje hoje skozi soline do multimedijskega prostora
10.45–11.15 Odmor oz. malica (domač kruh, sečoveljska sol, olivno olje,
bakala na belo, sardele, voda, jabolka)
11.15–12.00 Poslušanje zgodb domačinov o življenju in delu solinarjev
nekoč, pravljic in legend
12.00–13.00 Delavnice
14.30 Zaključek delavnic in odhod proti zbirnemu mestu
55
skode
osnovna
šola
Šentjernej
Skodelica čaja ali …
Dolenjska je tako kot celotna Slovenija ZELENA, AKTIVNA in ZDRAVA, njena krovna
zgodba pa so zidanice in cviček.
Ko smo razmišljali, česa se lotiti, smo skozi analizo stanja na področju turizma, ugotovili, da imamo v Šentjerneju kar nekaj zanimivih turističnih produktov, ki pa jim primanjkuje zgodb.
zgodbe
Najbolj nas je mikal Plečnikov čaj.
turizma
Ob arhitektu Jožetu Plečniku, gospodinji Urški Luzar iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju
ter njeni čajni mešanici smo sestavine Plečnikovega čaja povezali s Trdinovimi bajkami in
povestmi o Gorjancih, ustvarili našo zgodbo in vse tri združili v turistični nalogi Skodelica
čaja ali …
Skozi celotno zgodbarjenje smo sledili sporočilu na embalaži Plečnikovega čaja:
»Vas vabi, prijatle druži, vam svetle misli navdihuje.«
Zgodba ljubezenskega trikotnika med Plečnik Juniorjem, Trdinovo Gospodično in vilo Meto se
prične v osrčju Gorjancev pri planinskem domu Miklavž, na priljubljeni izletniški točki številnih Dolenjcev.
Dobro misel smo povezali z bajko Cvetnik, kjer podobo Elije prevzame Plečnik Junior. Ta
Gospodično (gospodinjo Urško) pripelje do čudežnega izvira in jo z materino dušico pomladi.
Zaljubljenost Plečnika Jr. v mlado Urško je postavljena na preizkušnjo ob vili Meti (Plečnikova prijateljica farmacevtka Emilija Fon iz Kostanjevice na Krki). Janež velikane spodbudi, da zgodbo še bolj
zapletejo. Na koncu je žajbelj tisti, ki ublaži bolečino in izboljša spomin. Vila Meta ima tako popolno
recepturo za čaj, ki svetle misli navdihuje in spodbuja ljubezen.
Po predstavitvi programa gostom ponudimo napitek dobrodošlice. Ob spiralni gredi – Plečnikovem
Cvetniku – spoznajo sestavine Plečnikovega čaja; na gorjanskih košenicah naberejo predstavljena zelišča: dobro misel, materino dušico, meto, janež in žajbelj. Plečnik Jr. in Gospodična jih popeljeta do izvira
Gospodične. Tam si iz nabranih zelišč skuhajo čaj. Pot nadaljujejo do Krvavega kamna, kjer jim vila Meta ponudi »krvave piškote in napitek«. V zgodbo se vpletejo tudi velikani, ki poskrbijo za preobrat zgodbe. Zabava
se začne s pastirskimi igrami, nadaljuje z igranjem na zvočila iz narave, ki preide v vilinski rajalni ples, zaključi pa s piknikom, kjer ponudimo izključno lokalno hrano s poudarkom na ekološki pridelavi in naš Plečnikov
čaj.
Dogodek je namenjen osnovnošolcem druge triade kot naravoslovno – družboslovni dan, lahko pa ga prilagodimo vsem starostnim skupinam.
Osnovna šola Šentjernej
Prvomajska cesta 9
8310 Šentjernej
telefon
(07) 33 74 910
telefaks
(07) 33 74 911
e-pošta
[email protected]
www.os-sentjernej.si
Avtorji N
eža
Cerinšek, 9. a, Vanesa Cvelbar, 9. b, David Jakše, 8. c,
Špela Kajtna, 7. c, Marko Kalin, 9. c, Ana Luštek, 8. b, Patricia Luštek, 9. b,
Manca Sintič, 7. c, Jan Sintič, 7. c,
Mentorici Mojca
Kodelič, Ida Zagorc
56
elica ca
Časovnica
9.00–9.10
Aktivnost
prihod avtobusa z gosti, sprejem in predstavitev
delavnic
Kraj
Gorjanci:
•parkirišče ob oglarski koči,
•dvorišče planinskega doma Miklavž
1. delavnica: DOBRA MISEL
9.30–9.50 gledališče na prostem (uprizoritev bajke Cvetnik) Gorjanci, dvorišče planinskega doma
Miklavž
ogled in predstavitev Plečnikovega Cvetnika –
Plečnikov Cvetnik
spiralna greda
10.00–10.30 •udeleženci prejmejo koordinate Cvetnika
vrt Cvetnik – košenice ob domu
•skupinsko iskanje in nabiranje zelišč
10.30–10.35 monolog grajske gospe
2. delavnica: MATERINA DUŠICA
10.35–11.30 sprehod do izvira Gospodična
od košenic do izvira Gospodična
kuhanje čaja iz nabranih zelišč
izvir Gospodična
3. delavnica: META
11.30–11.45 gozdna pedagogika
od Gospodične do Krvavega kamna
11.45–12.10 pripovedovanje zgodb o Krvavem kamnu
Krvavi kamen
krvavi prigrizek
Plečnik Jr. spije napitek
12.10–12.25 orientacijski pohod (vodeno po cesti)
Krvavi kamen – Huda peč do table Pozor,
območje medveda
4. delavnica: JANEŽ
12.25–12.40 sledenje stopinjam
gozdna pot do Miklavža
•igranje na zvočila
temačen del smrekovega gozda
•vodeno do (taborniške) jase
12.40–13. 10 priprava prostora in piknik
košenica
sprostitvene dejavnosti
gozd ob košenici, kjer je piknik
13.10–13.55 pastirske igre
nogometno igrišče Miklavž
5. delavnica: ŽAJBELJ
13.55–14.00 poslušanje zgodbe o vilah
Gorjanci, dvorišče planinskega doma
Miklavž
Gorjanci, dvorišče planinskega doma
14.00–15.00 •ples vil
Miklavž
•učenje koreografije
•izvajanje glasbe z zvočili
•čajanka
57
Plečnikov čaj, ki ga proizvaja družba Herba
Medica iz Radomelj, je ročno polnjen v primarno in zaradi višje kakovosti zaščite zelišč pred svetlobo še v sekundarno embalažo.
Pripravljen iz naravnih zdravilnih zelišč
brez umetnih arom in dodatkov, in sicer
iz 45% mete, 43% janeža, 3% dobre misli,
4% materine dušice, 5% žajblja. Na škatlici s Plečnikovo poslikavo iz Finžgarjeve
knjige pravljic Makalonca je tudi arhitektova fotografija, ki jo hranijo v ljubljanskem Mestnem muzeju, Plečnikovo posvetilo Urški iz leta 1935 in napis Plečnikov
čaj tudi v Braillovi pisavi.
Herba Gallus iz Šentjerneja pa skrbi za promocijo in trženje.
po pot
osnovna
šola
Rogaška Slatina
Po poteh slatinskih legend
zgodbe
turizma
Dih jemajoče zgodovinske stavbe, prenovljen park, edinstvena naravna mineralna voda
Donat Mg, svetovno znani Steklarna Rogaška in Kozmetika Afrodita so glavne značilnosti, po katerih je Rogaška Slatina prepoznavna v celem svetu.
Pa vendar se zgodovina Rogaške Slatine začenja z legendo. Prav ta legenda o Pegazu, ki je
s svojim kopitom odprl rogaški vrelec, danes zaznamuje skoraj vsak korak v našem mestu.
Najdemo ga na občinski zgradbi in v grbu, v znaku obeh osnovnih šol, logotipu Steklarne,
na kipu na Pegazovi ploščadi in v imenu doma za starejše in ženskega pevskega zbora.
Vendar pa to ni edina legenda značilna za naše mesto. Okoli številnih dogodkov, ki so zaznamovali Rogaško Slatino v njenem več kot 400 let trajajočem razvoju, so se spletle takšne
in drugačne zgodbe in nekatere med njimi so prerasle v prave legende:
• legenda o Petru Zrinskem, ki je s pitjem rogaške vode čudežno ozdravel in ponesel sloves
vode v svet;
• legenda o drevoredu ob Ivanovem vrelcu, ki so ga pod vodstvom samega avstrijskega nadvojvode Janeza urejali gostje zdravilišča in pri tem pod enega izmed hrastov zakopali kovinsko skrinjico;
• legenda o slatinski steklenici, ki sta si jo za fotografiranje v parku omislila svetovno znana
fotografa, medsebojna tekmeca, Tonka Kulčar Prut in Josip Pelikan;
• legenda o Boču, ki pod svojim okriljem skriva strašnega zmaja Lintvarja.
Tako kot večina legend so tudi slatinske zavite v tančico skrivnosti. Ali je mineralna voda res zdravilna?
Kaj skriva zaklad v Ivanovem drevoredu? Ali ta zaklad sploh obstaja? Čigava steklenica je boljša in lepša?
Kdaj se bo strašni zmaj spet prebudil?
V kolikor ste radovedni osnovnošolci, pripravljeni na raziskovanje in želite biti del naše zgodbe, se nam pridružite na učni poti Po poteh slatinskih legend. Preko različnih postojank z igrami in nalogami ter zanimivimi vodiči – animatorji bomo na zanimiv način spoznavali Rogaško Slatino. S pomočjo vodičevi v vlogi Petra
Zrinskega, nadvojvode Janeza ali fotografov Tonke in Josipa se bomo dokopali do resnic slatinskih legend.
JVIZ I. Osnovna šola
Rogaška Slatina
Kidričeva 24
3250 Rogaška Slatina
telefon
(03) 81 83 600
telefaks
(03) 81 83 606
e-pošta
[email protected]
www.o-1osrs.ce.edus.si
Avtorji: Eva
Cesarec, Jaka Klasič, Nikita Kokot, Nuša Koražija, Sanja Pezdevšek
Mentorici: Daria
Gorupić Juranić, Martina Mlinar
58
teh slat
Program
Čas trajanja: 2 uri
Ciljna skupina: učenci osnovnih šol
Zbirno mesto: šolsko dvorišče I. OŠ Rogaška Slatina
Potek:
• izbira vodiča in delitev učencev v skupine,
• razdelitev učnih listov in ostalega gradiva,
• odhod do prve postojanke – Pegazova ploščad s kipom Pegaza; seznanitev z legendo o izviru mineralne vode; reševanje ugank in nalog,
• odhod do druge postojanke – Evropska ploščad; predstavitev mesta;
seznanitev z legendo o zmaju,
• sprehod do vremenske hišice; reševanje nalog,
• iskanje najstarejše zgradbe v parku,
• slikanje ob »slatinski flaši«,
• sprehod po gozdni sprehajalni poti do Ivanovega vrelca, pokušanje
vode iz naravnega vrelca; seznanitev z zgodbo o drevoredu ob vrelcu,
• lov na zaklad.
Postojanke na učni poti
59
zv’t iz
osnovna
šola
Šmartno v Tuhinju
Zv’t izvir, v iskanju
zlatega studenca
Zlati vir v kamniških planinah
»V Kamniških planinah so svoje dni večkrat videli kozo z zlatimi parklji. Dobila jih je pri
zlatem studencu.
zgodbe
Neki tujec je vsako leto prihajal na Okrešelj preko Kamniškega sedla. Pri planšaricah se
turizma
je nekoliko odpočil, se napil mleka in odšel naprej. Vedno je imel s seboj prazno steklenico, a ko se je vračal, je nosil steklenico polno zlata. Vedel je za studenec, katerega voda prinaša zlata zrna. Pod curek je nastavil steklenico, zlato je padalo na dno steklenice, voda pa je
odtekala. V enem letu je bila steklenica polna zlata. Vsako leto ob istem času je tujec prihajal,
vzel polno steklenico, prazno pa postavil pod izvir studenca. Dolgo let je tako prihajal v naše
gore po zlato, a ko je opešal in zaslutil smrt, je svojima sinovoma izročil papir, na katerem je bil
zemljevid z vrisanim krajem zlatega studenca. Povedal jima je, naj iščeta s ploščo pokrit studenec v tretji gori od Matka, ob steni blizu vode. Sinova sta se podala na pot in prebredla vse kraje
okoli Matka, kjer bi utegnil biti studenec. Tudi domačini so iskali zlati studenec, a doslej nihče ni
imel sreče, da bi ga našel.« (citirano po: Slovenske bajke in pripovedke, str. 56)
Naš turistični produkt smo poimenovali Zv’t izvir. Kako smo pravzaprav dobili idejo? Človek vedno
išče nekaj, kar bi mu omogočilo lažje in boljše življenje. Podaja se na neznana območja sveta, raziskuje vesolje, eksperimentira z genetiko in manipulira z naravo. Tudi naši junaki iz legende o zlatem izviru iščejo bogastvo, o katerem jim je govoril oče. Velikokrat pa zaradi takega iskanja spregledamo ali pa
zanemarjamo tisto pravo bogastvo, ki ga imamo pred nosom. In kakšno je to bogastvo, ki ga ne vidimo?
Sama narava, gozd, vode, ki jih imamo. Z našim bogastvom pa žal prepogosto delamo, kot da je brez vsake
vrednosti, popolnoma nepomembno.
S tem projektom želimo ljudi spomniti, kako pomembna in dragocena je voda. Ne nazadnje ji pravimo vir
življenja. Raziskovalci se bodo podali na zanimivo potovanje po občini Kamnik in vse to z namenom, da sami
najdejo zlati izvir. Navodila in uganke jih bodo vodila na pet lokacij v občini, ki so tesno povezana z vodo in
kjer bi se lahko nahajal zlat izvir. Najprej jih bo pot vodila skozi Kamnik, ki je središče občine in je zgodovinsko zelo povezano z reko Kamniško Bistrico. Nato se bodo podali do Tunjic, kjer je nastal zdravilni gaj in je
prisotna zdravilna voda. Sledila bo Kamniška Bistrica, kjer izvira istoimenska reka in je očitna posledica dejavnosti preteklega ledenika. Iskalce bodo namigi
nato napotili v Snovik, termalno kopališče občine in Vaseno, kjer izvira termalna in zdravilna voda Snovika.
Osnovna šola Šmartno
v Tuhinju
Šmartno v Tuhinju 27a
1219 Laze v Tuhinju
telefon
(01) 834 72 00
e-pošta
[email protected]
www.ossmartno-tuhinj.si
Avtorji Jerneja
Berlec, Karin Bajde, Maruša Florjančič, Nika Homar, Rok Homar,
Anamari Hribar, Domen Hribar, Kristijan Hribar, Klara Kališnik, Maša Pančur,
Anja Poljanšek, Leja Poljanšek, Nina Resnik, Ivana Pika Schlegl, Klara Šuštar,
Lea Šuštar, Lara Voljkar, Barbara Zajec, Andraž Zalogar
Mentorja P
etra
Potočnik, prof. geog. in univ. dipl. ped.
Tomaž Smole, prof. soc. in univ. dipl. zgod.
60
zvir, v i
Obiskovalci si na koncu lahko napolnijo stekleničke iz izvira v Vasenem,
da si ponovno privežejo duše in se osvežijo.
Na sami poti obiskovalci ne najdejo enega zlatega izvira, vendar več. Vsak
vir vode je vreden zlata in je naše največje bogastvo. In kot takega ga moramo ohraniti. V upanju, da se zlovešče napovedi o prihodnjih vojnah,
ki naj bi potekale za vodne vire, ne uresničijo, si privoščite kozarec zlata
iz svoje kuhinje.
61
skrat
osnovna
šola
Janka Kersnika Brdo
Škratek Krofek
Pripovedka turističnega krožka Janka Kersnika Brdo
Pred mnogimi leti so živeli v vasici Trojane prisrčni in dobrovoljni škratki. Radi so pomagali ljudem. Če so ljudje poslušali njihove nasvete, so živeli v slogi in prijateljstvu pa tudi
polje jim je bogato obrodilo.
Škratki so opazovali pridne ljudi, ki so z velikim naporom obdelovali polja na strmih pozgodbe
bočjih, da so lahko preživljali svoje družine. Kmetje so težko orali njive na teh strminah,
turizma
a se zaradi tega niso nikoli pritoževali. Ker so ljubili svojo zemljo, niso obupali. Čeprav je
bilo delo na polju želo težko, so v njem uživali. Najbolj pa so bili srečni jeseni, ko so pobrali svoje pridelke. Vedno jih je bilo dovolj, da so lahko brez skrbi preživeli zimo. Ker so imeli
pridelkov dovolj, so jih kmetje vsako leto darovali tudi škratkom, saj so vedeli, da so oni zaslužni za to, da je pridelkov dovolj za vse. Škratki so bili tega veseli, saj ni bilo treba skrbeti,
kako bodo preživeli zimo, ki je bila v teh kraji zelo huda.
Nekega jesenskega dne, ko so škratki dobili pridelke od kmetov, so se odločili, da bodo poskušali pomagati tem prijaznim kmetom, da se jim ne bo treba več mučiti po strmih poljih, da preživijo. Tuhtali so in tuhtali. Škratek Sadko je predlagal, da bi ljudem pomagali tako, da bi zasadili
strma polja s sadnimi drevesi. Ko so idejo dobro pretehtali, so se odločili, da je to sicer dobra ideja,
a za kmete bi bilo to še vedno naporno delo.
Razmišljali so naprej. Čez nekaj dni se je škratek Krofek, ki je rad kuhal in pekel, povedal bratom
škratkom, da ima dobro idejo. Vse je zanimalo, kaj jim bo povedal. Krofek je predlagal, da ustvarijo
sladico, ki jo bodo kmetje lahko ponudili svojim prijateljem in ljudem, ki se ustavljajo na prelazu Učak,
kjer stoji vasica Trojane, da se malo odpočijejo od naporne poti. Ideja se je zdela škratkom zanimiva.
Ker niso dobro vedeli, kakšna naj bi bila sladica, je Krofek predlagal, da se razdelijo v pare in poskušajo
ustvariti nekaj, kar bo šlo v slast vsem škratkom pa še lepo mora biti na pogled. Začeli so z delom. Vsaka
dvojica je začela razmišljati in ustvarjati. Mesili so, stepali, pekli dan, dva, teden, mesec a jim vse, kar so naredili, ni bilo všeč.
Skoraj so že obupali, ko se je pripetila nesreča. Škratek Krofek je nesel v pečico svoj še zadnji izdelek, vsaj
tako je rekel. Ker je bila kuhinja polna škratkov, se je spotaknil ob Štorkota, ki je ležal na tleh. Testo, ki ga je
na pladnju nesel v pečico, je poletelo in pristalo v posodi z vročim oljem. Krofek je bil zelo jezen na Štorkota,
saj je bilo konec z njegovo zadnjo sladico. Začel je vpiti nanj. V kuhinji se je vnel hud besedni boj, ki je traja,
kar nekaj časa. Vsi so pozabili na testo v vročem olju. Škratek Radovednež, ki je stal v bližini posode z oljem, in
poslušal prepir, je kar naenkrat zelo glasno zavpil: »Poglejte!« Vsi so utihnili in z jeznim pogledom sledili pogledu Radovedneža. Ta je bil
ves iz sebe. V posodi je na vročem olju plavalo nekaj okroglega. Ker je bilo spodaj že zlato zapečeno, ga je Radovednež obrnil še na
drugo stran. Testo se ni potopilo, zapeklo se je še spodaj, vmes pa je ostala bela
lisa, podobna vencu. Vsi so strmeli v izdelek, ki je plaval v olju. Radovednež je
sladico vzel ven. Škratki so jo radovedno opazovali. Nikoli še niso videli
Osnovna šola
Janka Kersnika Brdo
Brdo 5
1225 Lukovica
telefon
(01) 72 35 020
telefaks
(01) 72 35 036
e-pošta
[email protected]
www2.arnes.si/~osljjk1s/
Avtorji Klara Oražen, Korina Žibert, Ana Ocepek, Maja Hajdinjak, Katja Ravnikar,
Nace Sovec, Nika Močnik, Doroteja Kink, Andraž Slapar, Petra Ravnikar,
Nejc Podgoršek, Žiga Podgoršek
Mentorici Blanka
Nerad, Jana Kovič
62
tek kro
Čas
8.00
10.00
11.00
13.00
15.00
15.30
17.30
18.00
19.00
63
Kraj
Trojane
Golčaj
Krašnja
Gradiško jezero
Cerkev v Praprečah
Lukovica
Bro pri Lukovici
Brdo pri Lukovici
Brdo pri Lukovici
Čebelarski dom
Aktivnosti
Uvod s predstavitvijo in zaigrano zgodbo, pogostitev
Ogled cerkve sv. Neže, predstavitev in opis črnega grabna
Tek ali pohod za krof
Predstavitev legende in sprehod okrog jezera
Ogled in predstavitev
Obisk in pokušina kmečkih jedi in furmanskega piva
Igra grajskih gospodov – Janko Kersnik
Obisk čebelarskega doma
Večerja
ničesar podobnega. Ko se je malo ohladila, so jo še poskusili. Bila je
slastna. V en glas so rekli: »To je to!«
Škratek Krofek je bil navdušen nad sladico. Opravičil se je Štorkotu in
ostalim, ker se je jezil nanje.
Po Krofkovem receptu so spekli še nekaj teh sladic in jih nesli poskusit
prebivalcem Trojan. Trojančani so bili navdušeni nad sladico, ki so jo poimenovali krof po škratku Krofku. Tako so nastali trojanski krofi.
Trojančani so začeli peči krofe in jih deliti ljudem, ki so se ustavili na
Trojanah.
Odkar je uspelo škratkom izdelati recept ta krofe, so kmetje s Trojan lažje živeli. Ni se jim bilo treba več tako zelo truditi z obdelovanjem zemlje.
S pomočjo škratkov in njihovih krofov so na Trojane uspeli privabiti turiste s Slovenije pa tudi iz drugih delov Evrope.
Ker je bilo povpraševanje po trojanskih krofih zelo veliko, so se škratki
nekega dne odločili, da bodo poskusili narediti krofe, ki bi jih napolnili z medom. Vedeli so, da je na drugem koncu občine, in sicer na Brdu,
Čebelarski dom, zato so se odločili, da se odpravijo tja po med. Ker so vedeli, da so lonci medu zelo težki, so se na pot odpraviti skoraj vsi škratki,
le dva pa so pustili doma, da bi varovala tovarno in pomagala domačinom
pri peki krofov, če bi se kaj pripetilo.
Dogo časa so razmišljali, kako bi se odpravili na Brdo. Ker so šli prvič od
doma, so si želeli ogledati tudi dolino Črnega grabna. Preden so se odpravili od doma, so zadolžili škratka Netka, da po internetu poišče, kaj bi si
lahko ogledali med potjo. Netko se je z veseljem lotil naloge. Ugotovil je,
da dolina skriva veliko zanimivih stvari, ki bi jih bilo vredno pogledati.
Ker pa so imeli bolj malo časa, se je odločil, da si bodo ogledali le nekaj
teh zanimivosti.
Na ramena so si oprtali koše, v katerih so imeli posode, kamor bodo shranili med, in jo peš mahnili na pot.
Pot jih je vodila s Trojan naprej proti Dolinam in nato na Golčaj, kjer so
si ogledali cerkev sv. Neže z značilnim kasetiranim renesančnim stropom. Ker je bila pot do Golčaja dolga, so se odločili, da se spustijo v dolino in si poiščejo prevoz do Brda. Najeli so FURMANA. Prišli so do
Blagovice, kjer so občudovali lepe stare hišice, v katerih so živeli prijazni
ljudje, o katerih je že pisal Valvazor.
Pot so nadaljevali po stari cesti, ki je bila včasih glavna trgovska pot, po
kateri so furmani, tako so imenovali može, ki so blago prevažali na vozovih, iz dneva v dan vozili svojo robo. Vmes pa so si ogledovali naravne lepote doline. Pot jih je vodila skozi majhne vasice. Ustavili pa so se v
Krašnji, v kateri vsako leto organizirajo različne prireditve, med katerimi je najbolj znan tek in pohod za krof.
Ker so se dolgo časa zadržali v Krašnji, so hitro pohiteli proti
Gradiškemu jezeru. Legenda govori, da sta na tem območju nekoč stala dva gradova, in sicer Gradiški grad ter grad Rožek.
Sprehodili so se okoli jezera. Bili so navdušeni nad naravo, ki ga obkroža.
Preden so se odpeljali v Lukovico, so se
ustavili še v cerkvi sv. Luka v Spodnjih
Praprečah. To je romanska cerkev s posebnimi tlemi in tremi ladjami.
Lukovica je znana po furmanih. Ti so vsak
dan vozili tovor med Dunajem in Trstom.
V kraju še danes najdemo zelo pestro in bogato kulinarično ponudbo. V Lukovici so
se škratki najedli in napili. Siti in zadovoljni so se odpravili proti Brdu pri Lukovici,
kje so si ogledali grad Janka Kersnika in
Čebelarski dom.
V čebelarskem domu lahko popotniki izbirajo med bogato ponudbo čebelarskih izdelkov. Ker so škratki prišli po med, so ga
izbrali in naložili v koše, da ga odnesejo na
Trojane.
Naslednje jutro so zgodaj vstali, pojedli zajtrk in se odpravili proti domu. Koši, ki si
bili sedaj polni medu, so bili zelo težki.
Škratek Krofek je predlagal, da ustavijo kakšnega furmana, ki bo pripravljen peljati
njih in koše polne medu do Trojan. Vsi so se
strinjali z njim. Ko so prišli v Lukovico, so
ustavili prvega furmana, ki je peljal mimo
in ga prosili, če jih odpelje do Trojan. Ker
so furmani prijazni ljudje, jim je furman
ustavil in jim obljubil, da jih pelje domov.
Koše so naložili na voz ter tudi sami zlezli
nanj. Skupaj so se odpeljali proti Trojanam.
Med potjo so se zabavali in opazovali kraje,
skozi katere so se vozili. Srečno so prispeli
do doma. Zahvalili so se furmanu. Škratki
pa so odhiteli v kuhinjo, kjer so začeli preizkušati, kakšni so krofi napolnjeni z medom. Upamo, da jim bo uspelo.
pripov
osnovna
šola
Sveta Ana
Pripoved o Lanu in oberlosu
Našemu raziskovanju in turističnemu proizvodu smo nadeli ime Pripoved o Lanu in
oberlosu.
Zgodba o lanarstvu pri Sv. Ani
»Pri naši hiši smo še do druge svetovne vojne pridelovali lan za izdelavo domačega platna.
zgodbe
Vsi posteljni in namizni prti so pri nas bili iz domačega platna. V zimskem času se je iz
turizma
prediva na kolovratih izdelovala nit, primerna za tkanje. Pri naši hiši smo imeli šest kolovratov. Vse tri sestre so vrtele kolovrate po ves dan. Po večerji je za kolovrat sedla tudi naša
mati. Največ opravka je imela s pripravo povesma, ki ga je z vrtenjem na palici očistila in
razdelila v drobne »kodelje« in jih potegnila na vrh »preslice« kolovrata. Teh veselih večerov
ob preji se še danes z veseljem spominjam. Naša mati je bila vesele narave in je zelo rada pela.
Njena pesem je bila: »Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se t' ne bo krotovičila in
tud' ne tkalcu utrgala, dr, dr …« Najstarejša moja sestra Lizika nam je ob teh večerih čitala povesti in romane iz Mohorjevih knjig.« je zapisal Franc Kaučič v knjigi Spomini iz mojega življenja. Knjigo smo našli v šolski knjižnici. Avtor je svojo mladost preživljal v dolini Zg. Ščavnice. Žal
ga nismo mogli obiskati, saj je lansko leto umrl v 101. letu starosti.
(Franc Kaučič: Spomini iz mojega življenja, Maribor 2006, str. 16–19)
Zgodba o Oberlosu
Naše raziskovanje se je nadaljevalo. Oberlos je zajetje vode na reki Ščavnici ob že propadlem nekdanjem
Breznikovem oz. Pavlakovem mlinu. Gre za umetno zajezitev, ki je nastala iz potrebe po večji količini
vode, ki se je potem zlivala na mlinsko kolo, ki je poganjalo mlinske kamne. V preteklosti je na tem mestu stal mlin za mletje žita v lasti Pavlakovih, danes družine Breznik. V času druge svetovne vojne so zajetje
dogradili in utrdili, saj so ga uporabljali za napajanje in kopanje konj. Danes je precej zaraščeno, v reki je
malo vode, ki pa je nanesla veliko proda in mulja. Včasih so se sem hodili kopat tudi domačini, šolarji, mladi
fantje pa so lovili ribe ali rake
Logotip predstavlja šopek lanu, zajetje vode Oberlos in laneno platno, saj so ob vodi prali doma izdelano platno na lesenih »ribežih« ali perilnikih v lesenih škafih. Naša maskota je deček, oblečen v lanena oblačila, s šopkom lanu v eni in zvežčičem pripovedk v drugi roki. Lahko bi bil pastirček, ki pripoveduje zgodbe. Predstavlja
prvotno pridelavo lanenega platna v naših krajih in zgodbe, povezane s trenjem lanu.
Osnovna šola Sveta Ana
Sveta Ana 14
2233 Sveta Ana
telefon
(02) 72 95 870
telefaks
(02) 72 95 878
e-pošta
[email protected]
www.sveta-ana.org
Avtorji Urška
Kastelic, 8. a, Laura Kraner, 8.a, Mojca Simonič, 8. a, Davida
P. Hafner, 9. b, Tilen Majer, 7. b, Aneja Bek, 7.b, Timotej Majer, 7. b, Aljaž
Senekovič, 6. a, Matej Rajter, 6. a, Karin Gosak, 5.a, Melisa Zadravec, 5.a,
Kristjan Ornik, 5.a
Mentorici Ana
Šnofl, prof. zgodovine in geografije
Irena Rola - Bek, učit. matematike, fizike in tehnike
64
ved o la
Zgodbi na listku
Zgodba o trenju lanu pri Sv. Ani
Pri lanišnici so se terice zbrale že zelo zgodaj zjutraj, včasih tudi ponoči.
Gospodar je zakuril peč, da se je lan sušil. Po pripovedovanju so terice lanišnico obdale s prti, da je bilo notri toplo. Za pomoč so poprosile kakega
moškega, ki jim je lan »natuka«, da so ga na trlicah ali tucah potem lažje
trle. Ostanki stebel so se imenovali pezdir, bili so ostri in bodeči. Moški
so tericam nagajali, zato so jim terice z njim včasih napolnile hlače. Naši
dedki so še nosili lanene hlače, babice pa krila. Platno je bilo grobo in
trdo, nič kaj prijetno na koži. V naših krajih še danes pridelujejo lan in
platno. Ohranjene so štiri lanišnice.
Pri Oberlosu straši
V poletnih nočeh so se pojavljale premikajoče se luči pri Oberlosu, zajetju
vode, ob reki Ščavnici. Otroci so v šoli pripovedovali: »Pri Oberlosu straši. Mamika so ponoči vidli lüčike kak migajo.« Tako se je razširilo prepričanje, da pri Oberlosu res straši, čeprav se je nazadnje izkazalo, da so vaški »pubeci« s pomočjo luči v toplih poletnih nočeh lovili potočne rake.
Čas
9.00–11.00
11.00–12.00
12.00–13.00
13.00–14.00
14.00–15.00
15.00–15.30
15.30–17.30
17.30–18.00
65
Dejavnost
•zbiranje na kmetiji pri Fridi
•delavnice
malica
pohod
•Grafonževa kmetija: ogled domačije, spremljajočih objektov, lanišnice, zgodovina
nastanka, ogled notranjosti
•trenje – prikaz pri lanišnici
kosilo na kmetiji
pohod po učni poti (Rožmanov mlin, reka Ščavnica, Breznikova domačija, Oberlos …)
•Oberlos, pripovedi, petje pesmi
•pranje (laneno platno)
počitek, uživanje ob vodi in zaključek
zgodb
osnovna
šola
Slivnica pri Celju
Povodni mož vabi
Slivniška pokrajina in bližnja okolica je razgiban svet, v katerem se menjujejo gričevja
z dolinami. Grički so izjemne razgledne točke, po in na katerih najdemo številne zanimivosti. Središče pokrajine je Gorica pri Slivnici, v bližini katere leži Slivniško jezero,
Kozjansko morje, kot ga imenujejo domačini. Jezero je priljubljena točka domačinov,
ribičev, v zadnjih letih pa tudi vedno številčnejših turistov. Še posebej priljubljen je del
zgodbe
ob obali jezera, ki nosi naziv Ramna. Tam vsako leto izvedejo tradicionalno prireditev
turizma
Kresna noč, ki jo pripravlja Turistično društvo Slivnica. Poteka konec junija, na soboto,
ki je najbližje kresni noči oziroma dnevu, ko je noč najkrajša. V soboto je zelo pestro dogajanje, saj popoldne potekajo športne igre, zvečer kurijo kres in spuščajo svečke želja po jezeru.
Poskrbljeno je tudi za glasbo in gostinsko ponudbo. Še posebej zanimivo je, ko na obisk pride
povodni mož. In tu se začne naša zgodba.
V Slivniškem jezeru živi povodni mož. Je zelo skrivnosten, le redko se pokaže ljudem. Iz jezera pride vsako leto na kresno noč. Takrat ga je moč videti, kako se sprehaja po obrežju in občuduje svoje vodno kraljestvo. Na ta dan se približa ljudem in jim podeli bisere, ki so skriti na dnu
Slivniškega jezera.
V jezeru prebiva tudi Helena, prelepa jezerska deklica, katere lepota je znana daleč naokoli. Ima
dolge, rahlo valovite, oranžno-rdeče lase, ki prekrivajo njene zapeljive modre oči. Lica ji krasijo svetle pege.
Povodni mož je bil dolgo časa edini prebivalec jezera. Nato so prišle ribe, labodi, račke in številni vodni prebivalci. Nekega dne je v svojem kraljestvu zagledal Heleno. Hipoma se je zaljubil vanjo. Zaželel si
je, da bi se mu pridružila v njegovi podvodni palači. Iz dneva v dan jo je od daleč opazoval in občudoval
njeno lepoto, vendar ni zbral poguma, da bi se ji približal.
Ob ranem sončnem vzhodu se je prebudila prelepa Helena. Ob sebi je zagledala majhno darilce, ki je bilo
skrbno zavito in okrašeno z belim lokvanjem. Previdno ga je odprla in v njem zagledala majhno školjko. V
naslednjih dneh so darila še naprej prihajala. Drobne pozornosti so bile Heleni všeč, zato je hotela izvedeti
kdo ji jih podarja. Napisala je pismo, v katerem je prosila, da se ji skrivni občudovalec pokaže.
Po dolgih dneh občudovanja je povodni mož zbral pogum in ob obisku ji je prinesel majhno, prikupno žabico. Heleno je povabil na čoln, na katerem
sta ob polni luni srkala bezgov sok. Hotel jo je
zaprositi za roko, vendar je Helena želela, da
ji najprej prinese tri bisere, kot znak njegove
iskrenosti in ljubezni.
Povodni mož je postal žalosten. Spomnil se
je, da je na zadnjem sprehodu po okoliških
hribih izgubil bisere. Ker Heleni tega ni želel povedati, jo je povabil na sprehod, da si
ogledata prelepo okolico njegovega jezera.
Helena je privolila, saj še nikoli ni zapustila jezera.
Na cvetočih travnikih sta nabirala cvetlice, iz katerih je povodni mož spletel prelep venček in ga položil na
Helenine sijoče lase. Ob sprehodu skozi gozd, proti Gradišču, sta
Osnovna šola
Slivnica pri Celju
Gorica pri Slivnici 61
3263 Gorica pri Slivnici
telefon
(05) 969 60 50
e-pošta
[email protected]
www.os-slivnica.si
Avtorji Artiček
Anja, Furdi Anja, Gorza Brina, Krašovec Rok, Mansutti Gregor,
Mesarec Maja, Mikša Maks, Palčnik Vid, Pungeršek Nika, Tanšek Patricija,
Tovornik Kaja, Zalokar Barbara, Zeme Daša
Mentorici Breda
Županc in Jožica Vodeb
66
ba o usp
prisluhnila zvokom narave. Glasba, ki so jo ustvarjale ptice in krošnje
dreves, ju je prevzela. Spustila sta se proti naselju in pohitela, saj nista hotela, da bi ju kdo opazil. Na Pesekih sta se prepustila čudovitemu
razgledu na jezero, njunemu kraljestvu. Sprehod po pisanih travnikih
in zelenih gozdovih, z mogočnimi drevesi, ju je navdal s svežimi močmi.
Noč se je bližala, zato sta pospešila korak, da ujameta sončni zahod na
Sveti Heleni.
Ob prelepi cerkvici ju je čakala lepo pogrnjena mizica, polna domačih
dobrot, ki so jih pripravili, povodnemu možu zvesti labodi. Ob okusni
hrani sta občudovala, kako je sonce zahajalo za obzorje. Povodni mož
je končno zbral pogum in Heleni povedal, da je bisere že davno izgubil
nekje na poti, ki sta jo ravno prehodila. Helena je obljubila, da mu jih
bo pomagala najti, saj si je želela postati njegova žena. A pri iskanju nista bila uspešna.
Še danes iščeta bisere in prav bi jima prišla pomoč dobrih ljudi, da jima
pomagajo pri uresničitvi njune največje želje.
Zgodba v svoji vsebini predstavlja zgodbo o
povodnem možu, ki je pri nas znana že zelo
dolgo, povezana pa je s prireditvijo kresna
noč na Slivniškem jezeru. Dodali smo lik
jezerske deklice in ji nadeli ime Helena, po
bližnjem hribu sv. Helene. Z zgodbo smo
želeli ljudem povedati, da je pri nas možno
sredi narave aktivno preživeti prosti čas, se
sprostiti in ob tradicionalni prireditvi doživeti nekaj pravljičnega. Pravi biseri so sicer
lepi, vendar je pri nas možno najti drugačne bisere – tiste, ki jih okoli sebe nesebično
trosi narava in ki jih največkrat spregledamo ter ne znamo ceniti. Zato vabljeni, da
nas obiščete in z veseljem vam pokažemo še
kaj, česar v zgodbi nismo zapisali.
Program
Čas
11.00
11.15
11.30
11.40
Aktivnosti
zbor na Slivniškem jezeru (Ramna) in
pozdrav organizatorja
poskočne žabice in dobrodošlica z glinškim
bezgovim sokom ter glinškimi kruhki
predstavitev programa
išči in našel boš
12.10
začetek pohoda
12.50
prihod na Gradišče
12.50–13.30 pisani venček;
le kaj tako lepo diši?;
prisluhni zvokom narave
13.30
14.00
Vsebina
Skupina plesalk bo zaplesala „ žabji ples“.
Na Ramni bomo skrili dele sestavljanke. Družine bodo morale, s pomočjo namigov, najti vse dele, jih prinesti na
označeno mesto in sestaviti sestavljanko, ki predstavlja povodnega moža.
Udeleženci pohoda bodo na poti na Gradišče nabrali šopek travniškega cvetja. Na vrhu, ko bomo imeli postanek, bodo
spletli venček iz nabranega cvetja in ga podarili jezerski deklici.
Pripravili bomo pet vrst zdravilnih rastlin. Odrasli in otroci jih bodo lahko povonjali, si jih ogledali ter jih poimenovali.
Skuhali bomo čaj iz ene vrste zelišč, ki ga bodo udeleženci poskusili ter ugotovili iz katerega zelišča je pripravljen.
Vsem udeležencem pohoda bomo zavezali oči. Še prej si bodo izbrali prostor na jasi, kjer se bodo za nekaj minut
prepustili zvokom narave.
spust z Gradišča
kratek postanek z razlago v Gorici pri
Slivnici
14.30
prihod na Peseke
14.30–14.50 čudovita slivniška pokrajina (razgledna
točka), malica
14.50–15.40 nadaljevanje poti proti sv. Heleni (Prepoznaj Odraslim in otrokom bomo zavezali oči. Odpeljali jih bomo do bližnjega drevesa ter jim dali navodilo, da s tipom (debla)
drevo)
prepoznajo drevo. Pomagali jim bomo z namigi – na primer oblika iglic ali listov, oblika krošnje in podobno. Iz vsake
družine bosta drevesa prepoznavala en starš in en otrok.
15.40
prihod na sv. Heleno
Za kosilo bomo postregli štajersko kislo juho in ajdove žgance, za sladico pa pripravili jabolčni zavitek.
15.40–17.40 kosilo;
Po kosilu nas bo jezerska deklica popeljala po grebenu Svete Helene. Vstopili bomo v cerkev in si jo ogledali. Sprehodili
razgledna točka, ogled cerkve;
se bomo do klopce, kjer je odlična razgledna točka ter prisluhnili zgodbam iz lokalnega okolja.
igrajmo se (igre);
Starši in otroci se bodo pomerili v spretnostnih igrah.
okusi sv. Helene (degustacija v bližnji
Sveta Helena je znana po vinogradih. Na vrhu je veliko zidanic. V eni od njih bomo pripravili degustacijo za odrasle.
zidanici);
Degustirali bodo dve vrsti vina, za prigrizek jim bomo pripravili ocvirkovko.
Izgubljeni biseri
Zgodba o povodnem možu in jezerski deklici pravi, da še vedno iščeta bisere, ki si jih želita najti, da se bosta lahko
poročila. Otroci bodo morali poiskati tri bisere. Za lažje iskanje jim bomo pripravili namige. Ko bodo našli vse bisere,
bodo izdelali ogrlico. Za izdelovanje ogrlice, bodo dobili navodila. V tej igri sodelujejo vsi otroci iz posamezne družine.
Vsak, ki bo izdelal ogrlico, bo prejel eno žabico.
17.40–18.30 vračanje proti Slivniškemu jezeru
18.40
zaključek programa in vključitev v
prireditev Kresna noč
od 18.40 prireditev Kresna noč
67
Moj planet
tekmuje
Peca, 2126 m n. v.
Gostoljubnost in dobrota
kot turistični motiv
FotoGraFIja: WIkIPEDIa
Pred nami je ena izmed številnih pripovedk, ki opisuje dejanja legendarnega
ljudskega kralja Matjaža. Njegov junaški lik se je v preteklih stoletjih razširil po
vseh slovenskih pokrajinah. Podobo dobrega kralja so ohranili vse do danes in jo
vključili v turistično ponudbo. Pri ohranjanju izročila o kralju Matjažu so najbolj
prizadevni v občini Črna na Koroškem.
Med ljudmi še danes krožijo zgodbe o njegovih
pogumnih dejanjih in skrivnostnem izginotju. Votlina,
v kateri počiva s svojimi zvestimi vojaki, naj bi bila v
gori Dobrač, Postojnski jami, pod Višarjami, sveto
goro na Štajerskem, pod krimom, pod Donačko goro,
pod triglavom, na ljubljanskem polju ali v Matjaževih
»kamrah« pri Zavratcu. čeprav je legenda splošno
slovenska, so se s kraljem Matjažem najbolj poistovetili
korošci.
Na Gosposvetskem polju so ga izvolili, s krnskega
gradu jim je vladal, pod goro Peco naj bi dobil zatočišče
pred sovražniki.
Ali veš?
»Kralj Matjaž …
je bil dober kralj. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali
in v svetle kozarce natakali rujno vince. Drugega denarja kot
zlatega sploh niso poznali, zato so bili takrat zares zlati časi.
kralj Matjaž je bil slovenski kralj, ki si ga je izbralo ljudstvo na
Gosposvetskem polju in v starem krnskem gradu je imel svoj
prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je
lahko izprosil milost in pravico.
ker pa je bil kralj bogat, so mu drugi vladarji zavidali. Nekoč
je iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo nad Matjaža toliko
sovražnikov kot gosenic na repišče. V krvavem boju so pokončali
njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Matjaž zaradi svoje
pravičnosti ni bil ubit. odprla se je skala v rečicah, do katerih je
bil pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. tam sedaj počiva s
svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize,
ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu narodu.
38
• V eni izmed najmanjših slovenskih občin so ustanovili Park
kralja Matjaža, v manjšo votlino na južnih pobočjih Pece pa
postavili njegov bronasti kip. Vsi ste verjetno že slišali za
prireditev Gradovi kralja Matjaža, ki jo v črni prirejajo že od
leta 1993.
• Njegovo ime boste zasledili tudi v gostinski in turistični
ponudbi. če boste obiskali eno izmed najmanjših slovenskih
občin, se boste lahko okrepčali v Gostišču pri Matjažu in nato
tudi prespali v apartmaju kralj Matjaž.
Opisali smo le nekaj primerov, kako lahko znani
legendarni zgodovinski lik vključimo v turistično ponudbo.
Tudi ti v tvojem domačem kraju poišči prepoznaven lik
osebe iz preteklosti, ki bo zanimiv za obiskovalce.
• tudi v drugih slovenskih pokrajinah so v
za
turističnih društvih in informacijskih centrih
večjo prepoznavnost svojega kraja uporabili
legendarne ljudske junake. V cerknici čarovnico
Uršulo, ki domuje na slivnici, nedaleč stran
v Pivški kotlini in na Blokah pa Martina
Krpana. Na skrajnem jugu slovenije v okolici
v
osilnice imajo prelepo Deželo Petra Klepca,
i
radgonskih goricah pa atilovo pot z ruševinam
le izvoljenim se posreči, da pridejo do njega. Pri rečicah je
bil kovač in ta je na gori iskal glogov ročnik za ročaj kladiva,
ko je našel votlino, skozi katero je v hipu prišel v prečudovit
svet. kralja Matjaža je videl sedeti in dremati pri okrogli
kamniti mizi. Na mizi je ležala debela mošnja zlatnikov. kovač
jo je vzel in bil odtlej bogat mož.
ta votlina se vidi zlasti na starega leta dan.«
IlustracIjI: jaka VukotIč
Kakšna je prava
zgodba turizma?
Zelo priljubljen
je tekaški
maraton kralja
Matjaža s
startom in
ciljem v Črni.
njegovega gradu.
ki je
• katera je najbolj znana prebivalka Črne,
ime majhnega kraja ponesla po vsem svetu?
Franci Novak in Senja Požar
Moj planet v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije
Moj planet
tekmuje
O zvezdah
v državnem grbu
stara komaj trinajst let se je Barbara leta 1405 poročila z
nemškim kraljem sigismundom luksemburškim. Zaradi
prijateljskih in sorodstvenih vezi s takratnim rimskonemškim kraljem in kasneje cesarjem, veljajo celjski grofje
za najpomembnejšo fevdalno rodbino s sedežem v današnji
sloveniji. središče posesti je bilo v celju, kjer so vladali na
utrjenem celjskem zgornjem gradu, imenovanem tudi stari
grad. Grad je zdaj le delno obnovljen, ob koncu srednjega
veka pa je bil najmogočnejša utrdba na slovenskem
ozemlju. svojo rezidenco pa so imeli grofje v mestnem
gradu v celju oziroma v knežjem dvoru.
Zadnji celjski grof ulrik II. se je leta 1456 udeležil vojne
proti osmanskim turkom, vendar je pred bitko v Beogradu
izgubil življenje. umorili so ga ogrski velikaši pod
vodstvom laszla Hunyadija.
Po smrti ulrika II. je celjska dediščina prišla v roke
Habsburžanov, celjski knezi pa so utonili v pozabo. Blišč
treh šesterokrakih zlatih zvezd v grbu je obledel. stoletja
kasneje so nekateri zgodovinarji menili, da bi bili celjani
lahko utemeljitelji slovenske države, če ne bi prezgodaj
izumrli. Po letu 1991, odkar je republika slovenija
samostojna država, njihove tri zvezde krasijo tudi grb v
naši zastavi. V celju so leto 2014 razglasili za Barbarino
leto. V Pokrajinskem muzeju v celju so postavili razstavo o
Barbarinem življenju, Pošta slovenije je izdala spominsko
znamko z njeno podobo, Banka slovenije pa spominski
kovanec za dva evra.
Pogled z gradu na Celje
Bil je starejši brat Matije Hunyadija, pozneje ogrskega
kralja Matije korvina, ki je pri slovencih sprožil mit o kralju
Matjažu.
Namigi za novo zgodbo
Iz sosednjega prostora so vstopili Ogri kakor ponoči. Prvi
je bil črni Szekely, ki je z naperjenim bodalom planil proti
Ulriku. Le- ta je potegnil meč in udaril Szekelya s ploskim
rezilom po roki, da je bodalo z žvenketom padlo na kamniti
tlak. Tedaj so se zgrnili vsi nad Ulrika, da ni vedel, proti
kateremu naj bi se najprej obrnil, in razvnel se je strašen
trušč. Ali gospod Urh (kratko za Ulrik) se je prebil skoznje
in je skočil v stran. Lambergar je planil v izbo. Szekely ga
je pobil na tla. »Pobijte Celjana« je tulil Hunyadi. S krepkim
udarcem se ga je Urh ubranil. Tedaj je zadel Szekelyjev meč
Urhovo glavo, ki je ni ščitil šlem. Ulrik se je s smrtno rano na
vratu zgrudil na kolena.
(Iz romana Danes grofje celjski in nikdar več, anne
Wambrechtsamer)
38
IlustracIjI: jaka VukotIč, FotoGraFIjI: sHuttErstock
V letu 2014 je minilo 600 let od kronanja Barbare Celjske za
nemško kraljico. Bila je najmlajši otrok najmogočnejšega
celjskega grofa Hermana II.
Celjski zgornji grad
• s katerim znamenitim dogodkom je povezano
prijateljstvo med celjani in luksemburžani?
• kje je grad Fridrikštajn, kjer je bil doma Friderik II.?
• kje je pokopana Veronika Deseniška, druga žena
Friderika II.? ali poznaš legendo o njeni usmrtitvi na
osameli skali krvavica?
• kateri znameniti samostan je ustanovil Herman II.?
tam je tudi pokopan.
• V katerih mestih je bila kronana Barbara celjska,
kje so shranjeni njeni posmrtni ostanki?
• ali imaš kakšno zamisel, kako bi slovenija izkoristila
slavno zgodovino celjskih grofov za večjo
prepoznavnost v svetu?
Franci Novak
39
68
Moj planet
tekmuje
Vsako poletje potekajo v Kranjski Gori Kekčevi
dnevi, ki so namenjeni šolskim in predšolskim
otrokom. Po obisku Škratove dežele sledi
sprehod po poteh Triglavskih pravljic …
V Kekčevo deželo
Gorski pastirček je turistična zanimivost
• V svojem domačem kraju skušaj najti ime in podobo
resničnega junaka, ki bi lahko postal turistična zanimivost!
• Zgodbe iz preteklosti je moč ponovno oživiti ob spominu na
znanega lovca, pastirja, kmeta, vojaka, vaškega posebneža,
športnika, pripovednika, mlinarja, znamenitega obrtnika
ali tovarnarja, trgovca, tihotapca, mornarja, misijonarja in
svetovnega popotnika. Z vedenjem o njih je mogoče oživiti
dogodke, ki so tesno povezani z njimi.
• Lahko predstaviš tudi dejavnost, s katero so se v kraju nekoč
ukvarjali in zaradi nje postali znani širši okolici.
po dobroto in iznajdljivost
Josip Vandot, slovenski mladinski pisatelj, je mladost preživel v Kranjski
Gori, ki je bila tedaj še alpska vasica. Že v zgodnjem otroštvu so mu burile
domišljijo številne zgodbe, ki so mu jih pripovedovali starejši domačini.
Za prvi namig naj ti bodo v pomoč člani tvoje družine,
starejši domačini in učitelji v šoli.
Poskusi, ideja je tvoja!
Jezero Jasna, Kranjska Gora
Književna pripoved Josipa Vandota o junaškem mladem pastirju
Kekcu je postala zelo priljubljena po drugi svetovni vojni, ko so
o Kekcu posneli tri igrane filme. Že prvi film, ki je bil posnet leta
1951, je doživel velik uspeh, saj je dobil mednarodno nagrado. Na
beneškem filmskem festivalu je leta 1951 v kategoriji mladinskih
filmov prejel zlatega leva. Ali poznaš vse tri naslove filmov, ki so jih
posneli o Kekcu?
Kratek odlomek, ki sledi, je povzet iz serije planinskih pripovedi
o Kekcu. Avtor je bil navdušen nad mitskimi junaki in najbolj sta
ga prevzela predvsem hudobna Pehta in Bedanec. Stare zgodbe
so mu dale navdih, da jih je kasneje kot pisatelj podrobneje opisal
in jim dodal glavnega junaka Kekca. V trilogiji Kekec na hudi poti,
Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom s svojo iskrivo
prebrisanostjo vedno premaga Pehto in Bedanca.
Ali veš?
Kekec in Bedanec
Kočo je napolnil krik. Bedanec je prasnil s
pograda, prestrašen je strmel k vratom in se
tresel po vsem telesu.
»Spet je tu sova,« je zastokal. »Danes me straši
že drugič. Jo slišiš, Kekec? Vsaj oglasi se, Kekec,
da me ne bo tako strah!«
Kekec je pomolčal in spet zaskovikal in Bedanec
je planil od pograda in ga stresel za ramo.
»Vstani, Kekec! Reši me sove, pa te jutri ne bom
več privezal k drevesu! Le okoli pasu, da mi ne
pobegneš. Pa jesti ti bom prinesel pa piti, samo
reši me!«
Kekec se je zasmejal v pest. Še enkrat je tiho
zaskovikal, potem pa je s pestjo potolkel po
steni.
• Kekčeva dežela je lep primer, kako ljudski
junaki iz preteklosti lahko postanejo turistična
zanimivost v sedanjosti.
• Kraje in poslopja, kjer so snemali filme o Kekcu,
so domačini in člani Turističnega društva v
Kranjski Gori v zadnjem desetletju ponovno
obnovili.
• V pravljični Kekčevi deželi pred mladimi gosti
znova oživijo junaški Kekec, hudobni Bedanec,
teta Pehta, modri Vitranc, prijazna Mojca,
Tinkara, Brincelj in preplašeni Rožle.
»Ššš!« je zasikal. »Sova, proč! Bedanec ne more spati.«
Kočo je napolnila tišina in Bedanec se je vrnil na pograd.
FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK , ILUSTRACIJA: JAKA VUKOTIČ
o
Franci Novak in Senja Požar
Moj planet v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije
38
Moj planet
porocˇa
Zaključek festivala Zgodbe turizma
Hodnike velikega mariborskega
trgovskega središča so 21. aprila
zapolnile stojnice najboljših
osnovnošolskih turističnih podmladkov
in krožkov iz vse Slovenije. Zadišalo je
po domačih dobrotah, med stojnicami
pa so se potikala vilinska bitja, vitezi,
prekmurski kolesar in celo slavni
detektiv Hercule Poirot.
Domačinke iz Svete Ane v Slovenskih goricah
so se nekoč ukvarjale s trenjem lanu in učenke
OŠ Sv. Ana so nam zaupale Pripoved o lanu in
Oberlosu. Na stojnici je stala celo pomanjšana
lenišnca, zgradba, v kateri so terice trle lan.
Oberlos, nekdanje vodno zajetje – in kopališče! –
ob reki Ščavnici pa nam je predstavila perica. In
seveda spet ni šlo brez domačih dobrot!
Legenda pravi, da je med Prosečko vasjo in
Pečarovci v Prekmurju stala Podzemna vasica.
Zato so učenci OŠ Puconci pripravili najbolj zabavno
gozdno pustolovščino, na kateri so otroci od 6. do
11. leta med gozdnim potepom iskali jamo, izdelali
lok in oblačila ter se zabavali ob tabornem ognju.
Navdušili so nas s kulinarično ponudbo: koruznimi
žganci dödöli in ocvirkovo pogačo, iz šolskega
čebelnjaka in sadovnjaka pa so prinesli tudi šolski
med in jabolčni sok.
Učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska
Bistrica so bohinjske pripovedke povezali v
Detektivko po bohinjsko, ki jo morajo turisti
razvozlati sami. In zakaj detektivka? Ker je
bohinjski Hotel Bellevue obiskala Agatha Christie,
ena najbolj znanih pisateljic detektivskih romanov.
Na bohinjski stojnici je seveda sedela za pisalnim
strojem in z obiskovalci prav rada pokramljala
o prekrasnem Bohinju … obiskal pa jo je tudi
znameniti detektiv iz njenih zgodb Hercule Poirot.
12
69
Prekmurski kolesar s starodobnim kolesom je
promoviral kolesarski dogodek v Veliki Polani,
ki ga učenci OŠ Velika Polana pripravljajo 4.
in 5. julija. To ne bo navaden kolesarski izlet,
ampak se bodo udeleženci na poti orientirali in
informirali s QR-kodami.
Nagrajenci
festivala Zgodbe turizma
Na stojnici OŠ Fokovci smo prisluhnili priredbi pesmi
Ko ovcam postane dolgčas – zaradi dolgčasa
naj bi namreč nastal gorički jogurt. Kako pa so se
kratkočasili pastirji ovac? Tako, da so igrali pandolo,
bejzbolu podobno igro, ki sicer izvira s Primorskega,
igrali pa so jo tudi pastirji z Goričkega.
Med 35 šolami iz vse Slovenije je komisija
na zaključnem festivalu izbrala ducat šol z
najboljšimi predstavitvami turističnih zgodb:
OŠ Fokovci, OŠ Miška Kranjca Velika Polana,
OŠ Beltinci, OŠ Radlje ob Dravi, OŠ Bovec,
OŠ Sečovlje, OŠ Šentjernej, OŠ Mirana Jarca
Črnomelj, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas
– Podružnična šola Sovodenj, OŠ dr. Janeza
Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Josipa
Vandota Kranjska Gora in OŠ Slivnica pri Celju.
Posebej so nagradili še najboljšega promotorja
in promotorko, najboljši nastop, najizvirnejše
povabilo, najboljšo kostumografijo, najizvirnejšo
stojnico, najboljšo animacijo, najbolj izvirno
propagandno gradivo, najbolj uresničljivo
zgodbo, najboljši spominek in prilagojeni
program za ljudi s posebnimi potrebami.
Matej Zalar
FOTOGRAFIJE: MATEJ ZALAR
Na že 29. festivalu Turizmu pomaga lastna
glava je letos sodelovalo 110 osnovnih šol.
Turistični krožki in podmladki so svoj kraj s
pomočjo turističnih zgodb predstavili na
osmih turističnih tržnicah po vsej Sloveniji. 35
najboljših se je uvrstilo na zaključno prireditev
v Mariboru. Moj planet si je ogledal nekaj
najzanimivejših stojnic. Domov smo se vrnili
polni vtisov in … s polnimi trebuhi.
12. festival Več znanja za več turizma
Zgodba o uspehu
Legenda o Prokletoj Jerini
Iščemo Soškega zmaja
Lasa pur dir
Vukov Tršić
Dan Brkonje Čeljustnika
Gorjanski škrat v Ragovem logu
Idrija po stopinjah Napoleona in Emilije
Gde je Srbin – tamo je i Slava!
Moj planet
tekmuje
72
74
76
78
80
82
84
86
88
Česa se
radi spomnite
iz otroštva?
HA HA HA,
HE HE HE,
HI HI HI
In zdaj, poišči svojo zgodbo
FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK
Iščemo zgodbe
turizma
ILUSTRACIJI: JAKA VUKOTIČ
Cerkniško jezero
V ozadju Slivnica
Se bi podali v Alpe, v kraljestvo Zlatoroga? Ali pa iskali solni cvet
na Primorskem? Vas bo zvabilo podzemlje med zmajeve mladiče?
Ali nas boste povezali z ljudmi, ki presegajo meje?
Da bo tvoja zgodba nekaj posebnega in bo prepričala
hudo komisijo, se bo treba najprej odločiti za glavni motiv
zgodbe! Zaradi zgodbe o coprnicah je postala tudi majhna
jama pod Slivnico zelo zanimiva, kajne?
•Izberi si kraj ali kak pojav, ki ti je všeč.
•S čim se ljudje preživljajo v tem kraju?
•Kaj je posebnega v naravi (nadmorska višina, podnebje,
kamnine, prst in rastlinstvo …)?
•Ali je preteklost zaznamoval kak izjemen dogodek?
Vabimo na 29. festival
Turizmu pomaga lastna glava
iščemo
V sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije
zgodbe o vašem kraju, ki temeljijo na legendah,
mitih, ljudskih pripovedkah, naravnih danostih,
jih lahko
zgodovinskih osebnostih … take zgodbe, ki
junake
tudi v resnici doživimo, ki imajo svojo lokacijo,
pripravili
in niso dolgočasne. Da boste lažje izbrali in
svojo temo, vam odslej tudi v Mojem planetu
pripravljamo vrsto namigov.
strani
Več o tekmovanju lahko izveste na spletni
http://www.turisticna-zveza.si/
O zelo nenavadni jami in coprnicah
Tako je v uvodnem posvetilu Slave Vojvodine Kranjske
zapisal Janez Vajkard Valvasor, prvi veliki proučevalec
Slovenije. V drugi polovici 17. stol. je veliko potoval in
opisoval Kranjsko deželo. Leta 1687 je bil izvoljen celo
za člana angleške Kraljeve družbe v Londonu, a kljub
poznavanju številnih znanosti, so ga očarala in vznemirjala
tudi razna ljudska izročila in verovanja iz tistega časa.
Zato ni nenavadno, da se je k opisu Cerkniškega jezera
prikradla zgodbica o čarovnicah na Slivnici.
Valvasor je iz jame pod vrhom Slivnice, iz katere se
»pokadi«, kadar je vreme deževno in zrak vlažen, naredil
mit o coprnicah. Vsako leto ga obudijo na pustnem
karnevalu v Cerknici.
38
•So prebivalci ponosni na kako ljudsko izročilo?
Namig: Če vsaj en odgovor izstopa, si našel zgodbo!
»Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine
v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan
v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri
vsaki priložnosti zaslovi.«
Ali veš?
»Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je
luknja, ki dela nevihto /…/ Na vrhu imajo coprnice, vešče in
grdobe svoje plese in sestanke. /…/ Sploh je pokrajina tam
okrog s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam često
precej zakurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod
na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v deželi
od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih.«
•Večino podatkov dobimo v družinskih,
krajevnih, šolskih idr. kronikah, leksikonih,
h.
turističnih prospektih, vodnikih in zemljevidi
točne
•Na spletnih straneh je treba najti sveže in
podatke.
•Zanimivo je primerjati stare razglednice
z današnjimi fotografijami.
•Tudi (naj)starejši krajani vedo marsikatero
zgodbo iz njihovega otroštva.
Franci Novak in Senja Požar
Moj planet v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije
70
Turistična tržnica
sejem TIP 2015
Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani Po stopinjah povodnega moža
Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Moj poklon s potepanja po Kamniku
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Hodim po ljubljanskih ulicah in ustvarjam
SUAŠ Ljubljana Ali lahko zakljenem ljubezen v Ljubljani?
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik Skrivnosti Veronike in Malega gradu
VIZ Višnja Gora Grajske igre v Višnji Gori
Srednja šola Josipa Jurčiča V krogu se vrtimo
Srednja šola Josipa Jurčiča Kozufest
Srednja šola Zagorje Zasavje fest
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje Grajski dan na Medijskem gradu
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor Po stopinjah Napoleona in Emilije
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor S korantom po naši deželi
Srednja šola Slovenska Bistrica Po poti šestih ribnikov
Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Brada Kralja Matjaža
Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Po stopinjah večne ljubezni
Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Zgodovinska zanka
Šolski center Velenje, Šola za storitvene dejavnosti Jukebox
Šolski center Kranj, Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Kropa nekoč in danes
Gimnazija Franceta Prešerna Prešerno o Prešernu
Gimnazija Franceta Prešerna Zlata reka
Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Drulovške čarovnice
Srednja gostinska in turistična šola Radovljica Iskanje taberskega zaklada
Srednja ekonomsko poslovna šola Koper Zgodbe morja: Postani nor pirat za en dan
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola Svirélovanje
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola Dan Brkonje Čeljustnika
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola Kamniti Kras
Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola Jama Vilenica
Šolski center Postojna Dan pastirčka Jakoba
Srednja šola Izola Skrivnosti istrskega tekočega zlata
Srednja šola Izola Lasa pur dir
Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola Pastirji zeliščarji z Gorjancev
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, Srednja šola za gostinstvo in turizem Gorjanski škrat v Ragovem logu
Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma Slovenske Benetke - Kostanjevica na Krki
Ekonomska in trgovska šola Brežice Sladke sanje
Ekonomska šola Murska Sobota Sladka pravljica posuta z zlatim prahom
Poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar Gorica Zgodbe Soče od izvira do izliva
Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić Legenda o Prokletoj Jerini
Javna ustanova Srednješkolski centar Petar Kočić Vukov Tršić
Ugostiteljsko - turistička škola sa domom učenika Gde je Srbin - tamo je i slava
Ljubljana
28. januar
71
zgodb
šolski
center
Srečka Kosovela Sežana
Zgodba o uspehu
Zgodba se je začela 7. 7. 1907 v Divači, ko se je mami Mariji in očetu Jožefu rodila hči
Italina Lida Kravanja. Že kot majhna deklica je rada prepevala, plesala in se v svoji igri
pretvarjala, da je igralka. Med odraščanjem je v njej veliko ljudi videlo potencial, saj je
bila nadarjena lepa deklica. Njena mati za to ni imela posluha, saj je v tistih časih veljalo,
da je ženska doma, mati svojim otrokom, dobra žena svojemu možu in pridna gospodinja.
zgodbe
Ko je bila Italina stara 19 let, se je materinim željam navkljub s prijateljico prijavila na leturizma
potno tekmovanje za miss Evrope v Zagrebu. A potovanje je bilo drago, zato je morala Ita
zaslužiti denar. Tako je pri teti v Štanjelu pomagala pri opravilih v vinogradu in na kmetiji,
si tako prislužila nekaj denarja in pobegnila v Zagreb. Na tekmovanju v Zagrebu ni zmagala,
vendar pa je prijava povzročila velik preobrat v njenem življenju. Opazil jo je namreč nemški
filmski producent Peter Ostermayer in jo povabil s seboj v Berlin. Ker mati Marija ni odobravala takega početja svoje hčere, Iti ni ostalo drugega, kot da ponovno pobegne. Po prvem snemanju je k njej pristopil producent in ji povedal, da je dobila službo. Takrat se je začela njena
igralska pot v nemem filmu.
Itino zgodbo smo kot zgodbo o
uspehu pred davnimi leti povezali
s še eno sodobno zgodbo o uspehu
mednarodnega tekmovanja Svirél,
saj lahko tudi na tem tekmovanju
mladi perspektivni glasbeniki postanejo znani in dobijo odskočno desko za
nove uspehe.
Mednarodno tekmovanje in festival glasbenikov solistov ter komornih skupin Svirél
se odvija v osrčju Krasa, na štanjelskem gradu in v okolici. Začetki segajo v leto 2009, ko
je festival trajal le en vikend, nastopalo pa je
le nekaj solistov iz bližnjih držav. Z leti se je
tekmovanje razširilo na več kategorij in postalo
znano preko meja. Leta 2014 so bili udeleženci
iz kar 27 držav, trajalo pa je tri tedne. V času tekmovanja in festivala glasbeniki veliko nastopajo, se izobražujejo na mojstrskih tečajih in iščejo možnosti nadaljnjih uspehov. Mladi perspektivni glasbeniki na tekmovanju
dobijo priložnost za nove uspehe, saj komisija prihaja iz tujih držav, žiranti pa vodijo tudi mojstrske tečaje za
najboljše tekmovalce.
Svirélovanje
Program vključuje dve nočitvi in različne delavnice. Osnovna ideja pri oblikovanju turističnega proizvoda
za naše stranke je zabavna pa tudi poučna. Obiskovalci bodo spoznavali mednarodno tekmovanje Svirél,
mlade glasbene talente, se vrnili v čas nemega filma, spoznavali kraško pokrajino in njene dobrote. V
ustvarjalnih delavnicah bodo lahko otroci spoznavali glasbila in ustvarjali, medtem ko bodo starši na
večernem koncertu. Ker želimo, da bi se obiskovalci vračali na Kras in da bi še obiskali festival Svirél,
jih bomo skušali čim bolj pritegniti z aktivnostmi in drugačnim pristopom. Za izvedbo turističnega
proizvoda imamo na razpolago tri dni, zato smo se odločili, da obiskovalci dneve preživijo v različnih kraških občinah – občini Komen, Divača in Sežana – in tako spoznajo kar velik del Krasa.
Šolski center Srečka
Kosovela Sežana,
Gimnazija in ekonomska
šola
Stjenkova 3
6210 Sežana
telefon
(05) 73 11 280
www.ss-sezana.si
Avtorji Špela
Fidel, Klavdija Rebula, Aljoša Mihelj, Žan Gomezel, Grega Krečič,
Matej Čebulec, Eva Semenič
Mentorica Mojca
Železnik Buda, prof.
72
ba o usp
Program
Petek
16:00 Sprejem gostov na gradu Štanjel in predstavitev festivala Svirél.
Po predstavitvi sledi ogled Ferrarijevega vrta (možnost ogleda
tekmovalnega dela)
18:00 Ogled enega od koncertov, organiziranih v okviru festivala
SVIRÉL
20:00 Nastanitev na različnih lokacijah (turistične kmetije, hostli, tur.
domačije, apartmaji …)
Sobota
8:00 Zajtrk
9:30 Ogled Pršutarne Ščuka v Kobjeglavi z degustacijo (pred domačijo raste ena najstarejših murv na Slovenskem. Po ogledu sledi
ogled pršutarne in degustacija).
12:30 Kosilo na turistični kmetiji Ščuka ob koncertu komorne skupine
15:30 Vrnitev v nastanitvene objekte (priprava za odhod na koncert v
Divači). Starši lahko otroke pustijo na zabavnih ustvarjalnih delavnicah, medtem ko se sami udeležijo koncerta v Divači.
17:00 Odhod v Divačo
17:30 Ogled Škarteljnove hiše, kjer je Muzej slovenskih filmskih igralcev. Sledi degustacija čomp v okviru predstavitve turističnega
društva Log pod Mangartom.
19:00 Večerni koncert, posvečen Iti Rini v Divači
21:00 Povratek v nastanitvene objekte
Nedelja
8:00 Zajtrk
10:00 Prihod na Bunčetovo domačijo v Dutovljah, kjer bo potekal
ogled domačije, ter pohod po skrajšani Teranovi krožni poti.
Med pohodom je nekaj postojank kjer bodo kratke glasbene točke, glasbena čajanka, ipd.
13:00 Kosilo v Dutovljah – Gostilna Ukmar
Turisti lahko po kosilu odidejo domov ali pa ostanejo do poznega popoldneva ter se udeležijo še zaključnega koncerta mednarodnega tekmovanja Svirél, ki bo v Gorici.
17:00 Koncert Svirél
73
legend
javna
ustanova
Srednjoškolski centar »Petar Kočić« Zvornik
Legenda o Prokletoj Jerini
Osnovna ideja ovog projekta jeste promocija legende o prokletoj Jerini i pokazivanje pravog potencijala i vrednosti Đurđev Grada, tvrđave, smještene na brdu Mlađevac iznad
Drine, koji je i najznačajniji objekat u Zvorniku. Legende ove trvđave su vezane za despoticu, Jerinu Branković.
Jerina Branković (rođena Irina Kantakuzin) bila je srpska despotica, druga žena Đurđa
zgodbe
Brankovića, koja je po narodnoj tradiciji poznata kao prokleta Jerina.Prema narodnim
turizma
predanjima njena vladavina je bila surova. Bila je žestoko okrutna i zla. O njenim zlodelima postoje legende koje se prepričavaju vijekovima.
Jerinin put kamena
Legenda kaže da je Jerina gradeći zvornički grad naredila da se kamen za gradnju dovlači
čak iz majdana (12 km vazdušne linije zapadno od Zvornika). Takođe po njenim naredbama,
kamen se dodavao iz ruke u ruku i to zagrijan, kako bi se brže prenosio. Po ovoj legendi je pješačka staza koja iz centra grada vodi do tvrđave dobila ime »Jerinin put kamena«.
Jerinina staza strasti
»Jerinina staza strasti« je staza koja vodi od gradske kapije do tvrđave. Ime je dobila po legendi o
lijepoj i nezasitoj gospodarici Jerini koja je zavodila mlade junake iz svoje pratnje. Vodila ih je u
svoje odaje, a zatim bacala u Drinu sa najviše kule kako se ne bi otkrile tajne njenog noćnog života.
Prokleta Jerina je ubila rodjenu sestru
O surovosti Jerine govori i priča koja kaže da je otrovala rođenu sestru. Kako legenda kaže, ona je sagradila tvrđavu nasuprot Zvorniku, na mjestu gdje se danas nalazi Hidrocentrala. Njen grad je bio ljepši
od Zvornika. Zavidna Jerina je pozvala sestru u goste, ubila je, te prisvojila i njen grad.
JU SŠC »Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69
75400 Zvornik
telefon
+387 (0)5 649 02 90
telefaks
+387 (0)5 649 02 96
e-pošta
[email protected]
www.gimissspkzv.org
Autori Velinka Radić, Kristina Mihić, Dragana Čvorić, Anja Galić, Marija Tomić,
Ružica Trifković, Aid Ramić, Petar Vidović, Ognjen Stjepanović, Filip Đurić,
Gavrilo Aleksić, Igor Pisić
Mentor prof.
Kostić Ivan
74
da o pro
Plan izleta
Poseta Đurđev gradu u zimskom periodu od 18:00h do 23:00h (za
grupu od 15 ljudi)
Od 18:00h – obilazak grada Zvornika i Narodne biblioteke i muzejske
zbirke (uključujući i predavanje o nastanku Zvornika). Vodič im priča i o
stazi kamena kojom će proći
U 19:30h – okupljanje u centru grada, odakle kreću na konjima do
Đurđev grad stazom kamena. Svaki jahač će imati osedlanog konja koga
će voditi konjušar odeven u srednjevekovnu odeću. Kada stignu na odmaralište na pola puta do Đurđev grada, vodič će ispričati legendu o tome
kako je Jerina zavodila svoje ljubavnike i bacala ih sa najviše kule.
Sa najviše kule odzvanja duh iz prošlosti. Kako se penju gore, sve
jasnije čuju glasove.
U 20:00h stižu na Đurđev grad. Glasovi koji su postajali sve
jasniji, nestaju kada oni stignu, što asocira na to da je Jerina
sve svoje ljubavnike pobacala u Drinu.
Konjima dolaze do Crkve na Kuli, a onda konjušari odvode
konje. Pojavljuju se Jerinine robinje odevene u duge suknje i košulje do struka sa zakopčanim jelecima preko. One
imaju oko glave nakit ukrašen dukatima. Svojim plesom i
muzikom koju proizvore dajre u njihovim rukama vodiće
ih do gozbe u najvećoj prostoriji.
Kada uđu, robinje svakom donose tronošce na koje će sesti
za sto. Na čelu sedi Jerinin duh bledog lica u dugoj beloj haljini. Tamburaši sede na podu i lagano sviraju. Robinje najpre služe
Jerinu, donoseći joj srca rogate marve, a turistima služe proju sa pireom i mesom. Za poslasticu su suve kruške i šljive u glinenim posudama
na stolu, a svako dobija i pšenicu sa orasima.
U 21:00h počinje predstava.
Turisti dobijaju kuvano crno vino i smeštaju se na svoja mesta kako bi
gledali predstavu o Jerininom kraju.
Radi se o tome kako Grgura i Stefana (to su sinovi proklete Jerine) oslepljuju Turci, a Maru odvode u harem. Jerina se sakriva (beži) u rudnik,
gde dolazi Lazar (njen sin koga Turci nisu zarobili), izvodi je i daje i ubija je. Jerina pada i umire, kada je podignu zemlja ostaje spaljena, to nam
govori o Jerininim demonskim moćima.
U 22:00h se vraćaju konjima putem ljubavi. Kod Zvorničke kapije konjušari odvode konje u konjušnice. Turiste čeka autobus kojim odlaze do
smeštaja.
75
75
išcem
državni poklicni
zavod
s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar«
Iščemo Soškega zmaja
Našo pustolovščino začenjamo tam, kjer se Soča izliva v morje, kjer voda postane slana.
Začenjamo tam, kjer se zgodba konča. V miru naravnega rezervata Otoka Cona (Isola
della Cona), kjer te tišina prešine in na svoji koži čutiš zamig peruti zaščitenih ptičjih vrst,
ki svobodno in lahkomiselno vzletajo, lebdijo in nepričakovano zastanejo na drevesju, ob
laguni na trati.
zgodbe
Opazujemo ptice, da bi našli med njimi zmaja ali zmajčturizma
ka, kot to spominja legenda o soškem zmaju, morda ga
bomo našli, videli, spoznali.
Hoja v tišini, mir, naprezanje, iskanje. Narava. Popolna
lagunska atmosfera. Enkratnost začaranega zastoja časa,
nirvana.
Pa zmaja ni, tako da se odločimo in zapustimo konec, da se v
nasprotni smeri toka reke Soče znajdemo v Gorici, pri Solkanu
ob deročih brzicah, kjer švigajo kanuji in kajaki, pa bo morda videti kmalu tudi kakega rafterja.
Mi pa vstrajno iščemo ponovno našega soškega zmaja in se tokrat
ne zadovoljimo z mirnim in tihim čakanjem, da bi ga morda videli.
Postanemo aktivni, zelo aktivni. Spustimo se v soočanje z adrenalinskim parkom – Soča Fun Park,
v tekmovanje s samimi seboj. Plezamo, iščemo ravnotežja, se spuščamo in dvigamo, premagujemo
strah, ki se v nas poraja, kot bi bili Indiana Jonesi v iskanju izgubljenega zaklada, pa iščemo samo našega zmaja, soškega zmaja.
Kljub vsej naši vztrajnosti pa ga ne najdemo in se zato odločimo, da gremo naprej, do tam, kjer se legenda
začenja: na Most na Soči.
Državni poklicni zavod
s slovenskim učnim
jezikom »Ivan Cankar«
Ulica Puccini 14/4
34170 Gorica
telefon
+(39) 0481 53 00 21
telefaks
+(39) 0481 53 08 09
e-pošta
[email protected]
www.potep.org
Avtorji Lucija
Lango, Nataša Klanjšček, Elisa Proderutti, Nikita Sosol,
Verena Stella, Elia Zavadlav, Gregor Terpin
Mentorica Flavija
Bezeljak
76
mo sošk
Mirna gladina umetno razširjene Soče nam bo morda olajšala iskanje.
Najlažje pa bo, če se bomo vkrcali na ladjico in se zapeljali.
Pa zaplujemo in zaslišimo umirjajoči glas, ki nas preko zvočinka zapelje
v poslušanje legende o soškem zmaju. Morda nas bo ta glas popeljal do
njega, morda ga bomo tokrat, videli, ujeli.
Ali pa ne.
Bo kot bo, bilo pa je vseeno prekrasno popotovanje po sledeh zmaja in
njegove legende, po Soči od morja do jezera.
77
lasa p
srednja
šola
Izola
Lasa pur dir
Zgodba
Piran je bil v času Beneške republike pomembno trgovsko središče. V pristanišče priplujejo mogočne galeje, v zraku je čutiti pričakovanje. Le kaj so pripeljale in kaj bodo odpeljale? Kdo bo predramil vsakdanjik meščanov, kdo bo prinesel nove zgodbe lačnim prebivalcem mesta?
zgodbe
Zgodba mesta pripoveduje o strastni ljubezni med beneškim trgovcem iz rodbine Del
turizma
Bello in lepo ter mlado Pirančanko Ano. Ljubezen med tujcem in Pirančanko je tako
močna, da je ne morejo spodnesti obrekovanje, ljubosumje meščanov, spletke in govorice. Trgovec za Ano v najlepšem delu Pirana zgradi očarljivo palačo v slugu beneške gotike.
Najlepši del stavbe je gotovo balkon, kjer ga je vedno čakala, ko je prihajal z dolgih potovanj.
Gradnja palače vzbudi veliko zavist in nevoščljivost med meščani. Vsem neprijetnostim se zaljubljenca zoperstavita z napisom na pročelju hiše: Lasa pur dir (Pusti, naj govorijo). Ker večina
meščanov ni bila pismena, je napis vzbujal njihovo pozornost, radovednost in ugibanja. Dolgo
je buril in mučil njihovo domišljijo. Zlobni jeziki so se vrteli kot mlini na veter, zavist je poletela
daleč v nebo… A ljubezen je bila močnejša in še danes jo je čutiti pod prelepo Benečanko. Pridruži
se nam na našem Festivalu mladih Lasa pur dir.
Program
Petek
V petek, 17. 7. 2015, bo program nekoliko bolj zgodovinsko obarvan in namenjen predvsem trženju legende ter mesta Piran. Prireditev se bo pričela ob 20. uri na Tartinijevem trgu v Piranu, kjer se nahaja
znamenita Benečanka. Tema večera bo zabava v maskah. Maske bo možno kupiti na kraju samem za en
evro, lahko pa jih boste prinesli s seboj. Za glasbeno poslastico bo skrbel znan obalni glasbenik Samuel
Lucas, ki bo zagotovo pričaral pravo vzdušje. Vse od 22. ure dalje bodo za obiskovalce na voljo baloni v obliki srčka ter listki za zapis čustev, izpovedi. Glavni dogodek večera bo spust balonov s sporočilci točno ob
polnoči. Tisti, ki se bodo želeli potegovati za bogate nagrade, lahko svojo ljubezensko izpoved objavijo na
zidu dogodka. Avtor ljubezenske izpovedi, ki prejme največ všečkov, zmaga in prejme prav posebno nagrado.
Prav tako bodo lahko vsi, ki imajo pametni telefon, na naši Facebook strani ter na Instagramu cel večer objavljali selfije. Uporabniki Instagrama nam bodo slike poslali preko Instadirekt, kjer jih bomo nato objavili, ali
pa naj sliko objavijo iz lastnega profila z opisom #lasapurdir. Brez skrbi, tudi ti bodo bogato nagrajeni. Ker bo
objavljanje selfijev potekalo oba dneva, bomo
zmagovalce razglasili šele ob koncu festivala,
torej v soboto. Zabavo bo popestrila skrivnostna Ana iz zgodbe Lasa pur dir. Vsako polno uro bomo na platnu pokazali en namig,
kako Ana izgleda. Tisti, ki bodo namige razvozlali in prepoznali lepo Ano, jo ujeli za
selfie in sliko objavili, se bodo potegovali za lepe nagrade. Žirija bo izbrala najizvirnejše fotografije in jih nagradila.
Nič manj dramatično ne bo podiranje
rekorda v skupinskem selfiju, kjer
bomo na sliko skušali spraviti čim
več udeležencev. In to kar z odra!
Srednja šola Izola
Prekomorskih brigad 7
6310 Izola
Avtorji Nina
telefon
(05) 66 21 720
Ana Lesnik
telefaks
(05) 66 21 725
e-pošta
[email protected]
www.srednjasolaizola.si
Krznarič, Manca Frlic, Anamarija Mlakar, David Šimunović in
Mentorica prof.
Manuela Kuzmin Delgiusto
78
pur dir
Pozabiti ne gre na fotografa in možnost spominskega slikanja v srednjeveških rekvizitih. Vse fotografije bodo po končanem festivalu objavljene
na naši Facebook strani. Po prej omenjenem spustu balonov bomo prireditev svečano obeležili z nastopom plesne šole Fiona in njihovim prikazom srednjeveških plesov v moderni izvedbi. Obiskovalci se bodo lahko
naučili novih plesnih korakov. Sledil bo nastop metalcev zastav ter akrobatske skupine F&B Acrobatics. Mlada talenta Filip in Blaž, ki sta se
Sloveniji pred kratkim predstavila tudi v šovu Slovenija ima talent, bosta
poleg neverjetnega plesno-akrobatskega nastopa publiko navdušila z bruhanjem ognja. Na voljo bo degustacija tradicionalnih vin lokalnih vinarjev. Program se bo predvidoma zaključil ob 2. uri.
Sobota
V soboto, 18. 7. 2015, se bo festival Lasa pur dir nadaljeval na glavni plaži v Portorožu. Zaradi poletnih temperatur bomo z dogajanjem pričeli ob
15.00. Sobotni popoldan bo športno obarvan. Za obiskovalce bomo pripravili tekmovanja v različnih športih, kot so: zorbing na vodi, odbojka na
mivki in tekma v najbolj izvirnem skoku v vodo. Da bo ljubezen že na plaži živa, se bodi skoki izvajali v paru. Ne bo pomembno, ali sta v paru fant
in dekle, brat in sestra ali prijatelja, pomembno bo sodelovanje v paru. Za
odlično vzdušje in glasbo bo poskrbel DJ A-Lone, ki prihaja iz Slovenije
in se postavlja z zanimivimi izkušnjami. Za animacijo gostov bomo skrbeli sami. Ker računamo na lep sončen dan in visoke temperature in ker ne
želimo, da bi bili obiskovalci preveč izpostavljeni soncu, bomo poskrbeli
za zaščito pred soncem. Animatorji bomo redno hodili po plaži in ponujali kremo z zaščitnim faktorjem. Ob 17.00 bo ob doplačilu možna vožnja
s party ladjico. Vožnja po slovenski obali bo nekaj posebnega, saj boste
lahko uživali ob pogledu na čudovito naravno in kulturno dediščino obmorskih krajev ter se prepustili čudovitemu sončnemu zahodu.
Od 21.00 naprej bo dogajanje potekalo v Sečovljah. Najeli bomo gasilski
prostor ter tam priredili zabavo s skupino Mambo Kings. Iz Portoroža
do Sečovelj bo vozil brezplačni avtobus vsako polno uro, in sicer prvi ob
21.00, 22.00 in 23.00. Zadnja vožnja iz Portoroža do Sečovelj bo možna
ob 23.00. Povratne vožnje pa se bodo pričele ob 1.00 in končale ob 3.00
zjutraj. Za vse tiste, ki boste prišli z lastnim prevoznim sredstvom, bo na
volje veliko parkirišče pod gasilskim domom.
2. dan – sobota, 18. 7. 2015
1. dan – petek, 17. 7. 2015
24:00
00:15
00:45
02:00
79
Aktivnosti
Lokacija
Začetek festivala
Nastop Samuela Lucasa
Pisanje ljubezenskih izpovedi in
brezplačen prevzem balonov
Spust balonov s sporočilci
Nastop bruhalcev ognja ( F&B
Acrobatics)
Nastop srednjeveške plesne skupine
Zaključek festivala
Piran, Tartinijev trg
Ura
20:00
20:00–24:00
22:30–24:00
Vstopnina na zabavo bo tri evre. Dobili
boste žig v obliki srčka z napisom Lasa pur
dir, ki bo omogočal, da boste lahko zapustili prostor in se vanj ponovno vrnili. Za
slastno hrano in pijačo bo poskrbljeno v
okviru prireditve.
Malo pred 22.00 se bo pričelo veliko odštevanje za začetek še zadnjih najbolj norih
zaljubljenih selfijev na festivalu mladih.
Tekmovanje bo potekalo vse do polnoči.
Med samim dogajanjem se bodo na velikem platnu vrteli vaši selfiji s celotnega festivala. Naš animator (član društva) se bo
sprehajal in spraševal goste za komentar večera. Verjamemo, da bodo izvirni in brez
dlake na jeziku. Tekmovanje bo zaključeno ob 23.45. Ob polnoči se bo na velikem
platnu prikazal zmagovalni selfie zaljubljencev. Zmagovalni par bo prejel nagrado v obliki brezplačnega potovanja z ladjo
za dve osebi v Benetke. Razglasili bomo še
najboljši komentar večera. Po prejemu nagrad se bo zabava nadaljevala.
Na festivalu bomo ponujali tipično mediteransko hrano: ribe (sardele, kalamari na
žaru ali polnjeni s kraškim pršutom in sirom), sveža zelenjava in sadje (paradižnik
s sirom in baziliko, solatni krožnik, olive
in oljčno olje, lubenica, melona, breskve).
Posebno presenečenje bodo predstavljali
ob klasičnem naboru pijač osvežilni sadni kokteli. Na dogodku boste lahko kupili tudi slovito piransko sol z napisom Lasa
pur dir.
Ura
15:00
15:00–16:00
16:00
18:00
20:30
21:00
21:00
Aktivnosti
Začetek sobotnega programa z DJ A-Lone
Odbojka na mivki in zorbing na vodi
Tekmovanje v najizvirnejšem skoku v vodo
Vožnja z ladjico
Zaključek dogajanja na plaži
Organiziran avtobusni prevoz do Sečovelj
Začetek zabave na gasilskem domu Sečovlje s skupino
Mambo Kings
22:00
Začetek tekmovanja v najbolj norih zaljubljenih selfijih
23:45
Konec tekmovanja
00:00
Razglasitev najboljšega selfija in najboljši komentar
večera
00:00–3:00 Zaključek festivala Lasa pur dir
Lokacija
plaža Portorož
plaža Portorož
plaža Portorož
plaža Portorož
plaža Portorož
Glavna avtobusna postaja v Portorožu
gasilski dom Sečovlje
gasilski dom Sečovlje
gasilski dom Sečovlje
gasilski dom Sečovlje
gasilski dom Sečovlje
vukov
javna
ustanova
Srednjoškolski centar »Petar Kočić« Zvornik
Vukov Tršić
Vuk Stefanović Karadžić je rođen 6. novembra 1787. godine u Tršiću kod Loznice. Bio
je srpski filolog, reformator srpskog jezika, sakupljač narodnih umotvorina i pisac prvog
rječnika srpskog jezika.
Dvodnevnim boravkom u Vukovom Tršiću uz mnogobrojne aktivnosti i radionice želimo da približizgodbe
mo, prvenstveno našim vršnjacima, važnost pre sveturizma
ga Vukovog rada a potom i mjesta njegovog rođenja
i stvaralaštva.
Tršić je naselje u opštini Loznica u Mačvanskom okrugu u Srbiji koje se nalazi na 43 km od grada Zvornika,
139 km od Beograda i 537 km od Ljubljane. Iz Zvornika
do Tršića se stiže za pola sata preko Loznice. Po rijetkim
ostacima materijalne kulture iz ranijih epoha može se pouzdanije tvrditi da je prostor na kome se sada nalazi Tršić
još od davnih vremena bio centar istorijskih i kulturnih
dešavanja.
Prvi podaci o naseljenosti Tršića potiču iz prve polovine 16. vijeka, ali podaci o tome kada i kako je Tršić zapravo dobio to ime
ostaju nepoznati.
Moderni istorijat Tršića, kao i njegovo zasluženo mjesto u UNESCO kalendaru značajnih događaja počinje obnovom etno parka i Vukove spomen kuće u njemu.
JU SŠC »Petar Kočić« Zvornik
Vuka Karadžića 69
75400 Zvornik
telefon
+387 (0)5 649 02 90
telefaks
+387 (0)5 649 02 96
e-pošta
[email protected]
www.gimissspkzv.org
Autori Marko Golubović, Dragana Spasić, Dajana Krstić, Jelena Popović,
Zorana Dragutinović, Sanja Ivanović i Ognjen Krnjić
Mentor Ljubiša
Ševkušić
80
v vtsic
Vukova kuća
Središnje mjesto ovog etnografskog spomen parka jeste Vukova kuća, zapravo rekonstruisana kuća porodične zadruge sa okućnicom, kakve su
bile uobičajne u 19. vijeku.
Prenjeto je nekoliko originalnih građevina iz okoline da bi se dočarao
život u selu gde je Vuk proveo djetinjstvo, stekao prva saznanja i zavoleo
narodni život i njegovo stvaralaštvo. Okućnicu čine dvodelna dinarska
brvnara, kuća, soba, vajat i kačara. U kući se nalaze stara oruđa i predmeti kao i tradicionalni srpski instrument – gusle.
Ljubitelji istorije i etno ambijenta naročito uživaju u Vukovoj kući jer doživljavaju način života ljudi u 18. vijeku.
1 dan
11:00–12:00 Dolazak učesnika i upoznavanje sa domaćinima
13:00–13:15 Registracija učesnika u konaku »Milica«, preuzimanje stvari potrebnih za prijavu
13:15–14:00 Ručak u prostorijama konaka »Milica«
14:10–17:00 Početak programa – Upoznavanje svog naroda kroz istoriju
(Ovom aktivnošću smo hteli da upoznamo učesnike sa tradicijom i kulturom drugih naroda. Tako da će se ova aktivnost ogledati u tome da učesnici festivala predstave svoj
narod kroz istoriju, muziku i kulturu koja ih karakteriše.
Učesnicima će biti već obezbeđen prostor na kojem će se
realizovati ova aktivnost)
17:00–19:00 Slobodno vrijeme
19:10–21:00 Večera i noćenje u prostorijama konaka »Milica«
2 dan
8:00–9:00 Doručak u prostorijama konaka »Milica«
(Ručak će da bude u skladu sa srpskom tradicionalnom
etno kuhinjom)
9:10–13:00 »Nauči me«
(Ova aktivnost će se sastojati iz dva dijela. U prvom dijelu
će učesnici da predstave tradicionalne zanate u svojoj zemlji te će osnove tog zanata prenjeti drugim učesnicima kao
i domaćinima festivala. Domaćini bi takođe učili goste tradicionalnim srpskim zanatima. Takođe učesnici će slušati
stručnjaka iz oblasti svih tradicionalnih zanata koji će da
ih upozna sa zanimljivim pričama i mitovima u vezi sa tim
zanatima)
13:10–14:00 Ručak u konaku »Milica«
14:10–17:00 »Nauči me« drugi dio
(Drugi dio ove aktivnosti se takođe ogleda u podučavanju
domaćina i gostiju, ali ovaj put u pitanju je podučavanje
jezika, pisma, priča, mitova i kulture svog naroda. Ovom
aktivnošću smo planirali da zbližimo učesnike na najbolji
mogući način, takođe nam je u prvom planu bila edukacija
učesnika uz zabavu)
17:10–18:00 Slobodno vrijeme
18:10–18:30 Odjava učesnika, pozdravljanje sa domaćinima
18:35–19:00 Ispraćaj gostiju, uručenje poklona i zaključivanje festivala.
81
zgodb
šolski
center
Srečka Kosovela Sežana
Dan Brkonje Čeljustnika
Naslov knjige: Brkonja Čeljustnik
Vsebina pravljice
Divji mož Brkonja Čeljustnik je dober velikan, ki pomaga ljudem v stiski.Rešuje jih pred
zvermi. Ime je dobil po svojih brkih, ki so tako dolgi, da si jih lahko trikrat ovije od
tal do nosu. Otrokom dovoli, da se igrajo in plezajo po njih. Živi v ogromnih jamah
zgodbe
onkraj Skalnate doline, kjer prebivajo tudi škratje, vile, rak Dolgokrak in zmaj Triglav.
turizma
Najlepša deklica dežele se je poročila s poglavarjem ljudstva in vsi ljudje so prišli nasvatbo. Povabljen je bil tudi Brkonja Čeljustnik. Ko se je najedel, je zaspal. Ljudje, opiti od vina,
so mu v pohlepu odrezali dragocene brke in jih podarili nevesti. S tem pa so priklicali nase
maščevanjeBrkonje Čeljustnika. »Tebi, nevesta, bom ugrabil, kar boš najbolj ljubila v življenju in nikdar ne boš imela dovolj solz, da bi jih izjokala.« S temi besedami je velikan napovedal maščevanje ljudem in se umaknil v podzemlje. Tam se je skrival, ker ni hotel, da ga kdo
vidi. Brez brkov ga je bilo sram, saj so mu pomenili vse. Bili so njegova moč in ponos. V podzemlju so se vsi prebivalci odločili, da bodo krajo brkov maščevali. Nekoč dobrodušni velikan je
postal maščevalen in zloben.Šele ko Brkonje Čeljustnika ni bilo na spregled, so ljudje spoznali,
kakšno napako so naredili. Zveri so jim namreč poklale vso drobnico in ptice roparice so odnašale otroke. Zanje so se začeli hudi časi. Čeprav so klicali divjega moža na pomoč, se ni odzval.V teh
slabih časih se je poglavarju in ženi rodila deklica Darka. Ko je Brkonja Čeljustnik izvedel za to novico, so se mu usta razlezla v zloben nasmeh. Odločil se je deklico ugrabiti in jo umoriti.Darka je rasla, postajala je zala in vsi mladi vitezi so jo hodili gledat. Vsak si jo je želel za ženo. Pesniki so ji skladali pesmi, muzikanti so ji peli pod oknom in vsi ljudje so pazili na njeno varnost. Vedeli so namreč, da je
Brkonja Čeljustnik napovedal maščevanje poglavarjevi ženi.Edino Branko in njegov oče sta bila žalostna,
ko so divjemu možu odrezali brke. Rada sta ga imela in Branko se je vedno igral z brki velikana. Brkonja
Čeljustnik je vsemu podzemlju ukazal, naj se Branka in njegovega očeta nihče ne dotakne. Začutil je njuno
dobroto in ljubezen, zato jima ni želel storiti nič slabega. Ko je Branko prvič videl Darko, mu je zaigralo srce
in zapel ji je pesem, Darka pa mu je podarila cvet.Nekega večera so se vsi na dvoru opili – v vino je bil namreč
primešan opojni sok – in takrat so s pesmijo vile zvabile Darko v podzemlje ter jo izročile Brkonji Čeljustniku.
Branko je videl, kako je Darka vstopila v podzemlje in ponesel novico na dvor.Poglavar je razglasil, da se lahko tisti, ki reši Darko, poroči z njo in postane poglavar dežele. Nihče razen Branka se ni opogumil, da bi rešil
deklico iz podzemlja. Dolgo je Branko premišljal, kako bi prišel do Darke, in končno se je odločil. Z očetom sta
iztesala čoln in deček je lahko odrinil na pot. S
seboj je vzel še gosli, meč in lok. V podzemlju
ga je čakalo kar precej ovir. Najprej je ubil
zmaja Triglava s svojo premetenostjo in iznajdljivostjo, nato pa se je znašel pred Brkonjo
Čeljustnikom. Zaigral je na gosli tako lepo,
da je vse podzemlje zaplesalo. Celo velikanu so se za trenutek razsvetlile oči. Vesel
je bil Brankovega obiska, a v njegovem
srcu sta še vedno vladala žalost in želja
po maščevanju.Velikan sploh ni opazil, da so mu v tistem trenutku zrasli novi, dolgi in še lepši brki. Šele
Šolski center
ko ga je Branko na to opozoril, je
Srečka Kosovela Sežana
Gimnazija in
ekonomska šola
Stjenkova 3
6210 Sežana
telefon
(05) 73 11 280
telefaks
(05) 73 11 289
www.ss-sezana.si
Avtorji Adriana
Trpkovski, Andrej Kljun, Blaž Šuštar, Jan Čuk, Lara Miklavec,
Neža Subič, Tjaša Fajdiga
Mentorica Patricija
Kastelic Volf, prof.
82
ba o usp
Brkonja od veselja zavriskal in ga objel, Darki pa vrnil svobodo.Sledila je
poroka Branka in Darke, na kateri je Brkonja Čeljustnik slovesno obljubil, da bo od zdaj naprej zopet pomagal ljudem.
Avtor: dr. Bogomir Magajna
»Dobro premaga zlo«
Turistični proizvod je torej nekajurno preživljanje časa v naravi v okviru
Parka Škocjanskih jam. Program bomo izvajali v dopoldanskem ali popoldanskem času, odvisno od povpraševanja. Poleg raznih aktivnosti, ki
smo jih mi dodali v ponudbo Škocjanskih jam,bomo v turistični proizvod
vključili že obstoječe dejavnosti v okolici Škocjana.
Kot smo že omenili, bi dopoldanske aktivnosti trajale med 9.00 in 14.00
uro, popoldanske pa med 14.00 in 19.00 uro, saj bi naš turistični proizvod izvajali spomladi oziroma poleti.
9.00–11.00 / 14.00–16.00 Dveurni ogled jame
Dan Brkonje Čeljustnika bi se v dopoldanskem času začel ob 9.00 uri
oziroma v popoldanskem času ob 14.00. Dobili bi se pri vhodu v Park
Škocjanskih jam, kjer bi obiskovalce pričakali animatorji z vodiči oziroma jamarji. Sledila bi 20-minutna predstavitev jame, kjer bi povedali
bistvene podatke o jami (zgodovina, višina, temperatura, živali v jami,
kapniki). Obiskovalce bi seznanili s pravili obnašanja in možnimi nevarnostmi v jami ter jim predstavili naš program. Nato bi obiskovalcem razdelili naglavne lučke ter začeli z ogledom jame.
Po končanem dveurnem ogledu jame, ki se bo končal predvidoma ob
11.00 uri dopoldan ali ob 16.00 uri popoldan, bomo otroke popeljali na
jaso pred jamo, kjer bodo otroci posedeli in začeli z igrico.
11.00–12.00 / 16.00–17.00 Iskanje izgubljenih brkov
Iskanje bi začeli ob 11. oziroma 16. uri v bližnjem parku. Maskota bi se
potožil otrokom, da je izgubil brke in da potrebuje njihovo pomoč pri iskanju le-teh. V pomoč bi jim dal enostavno sestavljen zemljevid z namigi,
ki bi vodili do izgubljenih brkov. Na zemljevidu bi bilo jasno označeno,
kje se je Brkonja potepal, saj bi na ta način lažje odkrili brke in mu jih
prinesli nazaj. Tisti tekmovalec, ki bi Brkonjeve brke našel prvi, bi imel
to čast, da mu jih pritrdi nazaj. Otroke bi pri iskanju spremljala dva animatorja, ki bi poskrbela za varnost.
83
12.00–12.30 / 17.00–17.30 Tekmovanje v sestavljanju
sestavljanke
Otroci bi se zbrali v gozdičku, kjer so klopce. Sestavili bi skupine po
tri otroke. Ti bi se najprej seznanili s pravili in navodili igre, ki bi jih
predstavil animator.Igra bi potekala tako, da otroci najprej poiščejo
delčke sestavljanke, nato pa pričnejo s sestavljanjem le-te. Lahko bodo
izbirali med tremi različnimi sestavljankami. Animator bi meril čas s
štoparico. Posebnost bo v tem, da bodo imeli tri različne težavnosti sestavljank. Če se bodo odločili izbrati najtežjo ( Brkonja Čeljustnik), bi jim
na koncu odšteli 30 sekund. Sestavljanka (zmaj Triglav) bosrednje težka.
Če bi izbrali to, bi jim odbili 20 sekund od končnega časa. Če pa se bodo
odločili za najlažjo ( rak Dolgokrak), jim bo odbito samo 10 sekund.
Otroci bi morali tako razmisliti, katero sestavljanko izbrati, da bi
jo sestavili čim hitreje. Po končanem tekmovanju bi zmagovalna
skupina, ki bi sestavljanko najhitreje sestavila, dobila tudi nagrado (pobarvanko).
12.30–13.00 /17.30–18.00
Druženje z Brkonjo Čeljustnikom
in izdelava pobarvanke
Za konec bi Brkonja Čeljustnik prebral otrokom zgodbico, nato pa bi se otroci slikali z glavnim junakom zgodbe, ter tipali
njegove brke. Slikali bi se lahko v skupini ali pa posamično. Seveda bi slike natisnili takoj po slikanju. Dokler bi se eni slikali, bi drugi barvali pobarvanke Brkonje
Čeljustnika.Te bodo kasneje lahko odnesli domov. Tako bodo otroci s sliko in pobarvanko imeli zelo lep spomin na Dan
Brkonje Čeljustnika.
13.00–14.00 / 18.00–19.00
Zaključno skupno kosilo / večerja
Po vseh končanih aktivnostih bi se vsi obiskovalci zbrali v bližnji gostilni, kjer bi
jih pričakalo okusno kosilo oziroma večerja, ki bi bila v prostoru, ki bi ga najeli. Izbor hrane bi bil samopostrežen. Za zaključek dneva bi v jedilnico prišel Brkonja
Čeljustnik, ki bi se obiskovalcem zahvalil
za obisk in jih povabil, da bi v Škocjanske
jame še prišli.
Predstavitev vsebine pravljice in interpretacije likov
zgodb
srednja
šola
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma
Gorjanski škrat v
Ragovem logu
Pravljica govori o majhnem možicu Gorjanu, ki z Gorjancev pride na obisk k svojim prijateljem v mesto. Ravno je prišel s sejma. Medtem pa je srečal palčke, ki stojijo sredi vrtov
in opazujejo mimoidoče. Palčki škratu povedo veliko novic, med drugim tudi, kako lepe
zgodbe
škratke živijo v Ragovem logu. Gorjana je zanimalo, ali je to res. Odskakljal je po mostu
turizma
in se počasi sprehajal po logu. Nenadoma je na majhnem štoru ugledal prelepo škratko.
Vanjo se je zaljubil na prvi pogled in brž utrgal rožico z bližnje gredice, sramežljivo pristopil in vprašal po imenu. Škratka mu odgovori, da ji je ime Belocvetka. Gorjan jo povabi na
škratji zmenek. Škratji par odide v gostilno in si naroči ljubezenski napitek po trdinovo, škratu natakarju pa so se v napoj usula zelišča, kar pomeni, da se bosta škrata ljubila do konca
svojih dni. Čez nekaj tednov napovesta tudi poroko in vse prijatelje škrate povabita na svatbo.
Vendar škratje ne bi bili škratje, če je ne bi Gorjanu zagodli.
Nastopil je čas polne lune in takrat se škratje zberejo in gledajo zvezdno nebo. Na prijazni gozdni jasi vsak škrat poišče zase najprimernejši prostor. Nekateri so sedli na kamen, drugi na štor,
tretji spet kar na mehko travo. Prešerno so gledali zvezde in jih preštevali, najmlajši so se dregali
pod rebra, se krohotali in klepetali. Nakar je prišel eden od škratov na idejo, ime mu je bilo Brihta,
in rekel: »Že vem, že vem. Gorjanu skrijmo njegove čarobne škornje! Tako ne bo več tako srečen in
škratka se ne bo hotela poročiti z njim.« Tako so Brihta, Zviti in Dirkač sklenili, da mu jih bodo vzeli, ko bo zaspal. Medtem ko Gorjan brezskrbno spi, mu škratje vzamejo njegove škornje. Gorjan misli,
da sanja, in se ne zmeni za škrate okrog sebe. Zjutraj se zbudi in pretegne. Spomni se groznih sanj. Nato
se odloči, da se hitro obuje in obleče ter steče po rožice, da jih odnese svoji dragi. Ko pa se hoče obuti,
ugotovi, da škorenjčkov nikjer ni. Kliče in kliče jih, da bi se vrnili, vendar o škornjih ni ne duha ne sluha.
Grm Novo mesto – center
biotehnike in turizma
Srednja šola za gostinstvo
in turizem
Ulica talcev 3
8000 Novo mesto
telefon
(07) 3321 527
telefaks
(07) 373 16 31
e-pošta
[email protected]
www.ssgt-nm.si
Avtorji Nika
Kramžar, Žiga Rojc, Patricija Lekše, Uroš Kastrevc
Mentorica Maja
Skubic Avsec, prof. slov. in zgod., Slavica Šterk, univ. dipl. ekon.
84
ba o usp
Razmišlja in hitro odhiti do drugih škratov s prošnjo, da mu pomagajo
najti škornje, kajti brez njih je nesrečen.
Ko je Gorjan najbolj nesrečen, se pojavi mali Matic, ki mu priskoči na pomoč – pomaga mu najti škorenjce. Gorjan se zahvali tako, da ga posuje
s prahom iz mošnjička rekoč, da nikoli več ne bo kristalil solza. Maticu
se je to zdelo imenitno, saj ni maral jokati. Gorjan se je spomnil na svojo
poroko in nanjo povabil tudi Matica. Matic je Gorjana še vprašal, kaj se
bo zgodilo s porednimi škrati, a mu je ta pojasnil, da ničesar, saj so škrati pač škrati. Podučil ga je še, da on ne sme tega početi, kajti pri ljudeh
se dobro nagradi z dobrim, slabo pa s slabim. Zato naj le pazi, kaj počne.
Matic se nasmehne in obljubi, da bo priden. Matic pomaha Gorjanu v slovo in steče po mostu po ulici navzgor.
Program enodnevnega izleta – Gorjanski škrat v
Ragovem logu
Prihod udeležencev na Srednjo kmetijsko šolo in biotehniško gimnazijo
Grm Novo mesto v zgodnjih dopoldanskih urah. Tam si otroci ogledajo
živali, jih krmijo in božajo. Nato jim dijaki prikažejo jahanje konj, v čemer se lahko udeleženci tudi preizkusijo.
Zatem se skupaj odpravimo do središča mesta proti Loki do Rudolfovega
splava. Z njim se bomo popeljali po okljuku reke Krke in podoživeli animacije po izbiri, ki jih pripravljajo in izvajajo animatorji TA Kompas.
S splava izstopimo in se sprehodimo po mestnem središču do mostu
v Ragov log in naprej v škratovo naselje, kjer nas obišče škrat Gorjan.
Popelje nas skozi škratove zgodbice o lepi škratki in ljubezni do nje, o porednih škratih in …
Po animaciji se odpravimo do Hiše kulinarike in turizma na Glavni trg,
kjer nas čaka kosilo in poročna torta. Zatem pa se mali škratje udeležijo delavnic, na katerih izdelujejo škratovske hiške, barvajo pobarvanke z
motivi škratov …
85
zgodb
srednja
šola
za gostinstvo in turizem Maribor
Idrija po stopinjah
Napoleona in Emilije
Zgodba govori o Slovenki Emiliji Kraus, ki živi v Idriji. Že v mladostnih letih sanja o mogočnem, postavnem mladeniču po imenu Napoleon Bonaparte. Vsa dekleta v vasi neprestano govorijo o njem. Emilija, hčerka nadzornika v rudniku, se odloči, da bo Napoleona
zgodbe
spoznala in postala njegova ljubezen. Ko je Napoleon prišel na slovensko ozemlje in ga
turizma
zavzel je bila Emilija navdušena. Na Dunaju so priredili veličasten ples, na katerega je
bila povabljena tudi ona. Oblekla je preprosto, a elegantno črno obleko v kateri je izgledala
čudovito. Na plesu je bil tudi Napoleon. Emilija ga je prevzela, ne samo s svojo lepoto ampak
tudi z iskrenostjo in odrezavostjo. Resnično sta se ujela in postala sta nerazdružljiva. Drug
brez drugega nista mogla zdržati, zato se je Emilija oblačila v oblačila francoskega poročnika,
samo da bi ga lahko spremljala na njegovih bitkah. Leta so minevala, par se je skrivaj poročil
– vendar to je bila skrivnost. Emilija je bila z njim, tudi ob njegovih porazih, kot se je zgodilo v
bitki pri Waterlooju. Odpeljali so ga na otok Sv. Helene. Njegova smrt ni čisto pojasnjena. Emilija
naj bi ga umorila z arzenikom, sama pa umrla v Salzburgu obkrožena s psi, mačkami, opicami in
ptiči. Seveda Emilija ni imela razloga, zakaj bi ubila njeno največjo ljubezen, zato sva se odločili,
‘‘Dokaz,
da je
ljubezen
večna,
sva midva’’
Srednja šola za gostinstvo
in turizem Maribor
Mladinska ulica 14 a
2000 Maribor
telefon
(02) 235 00 10
telefaks
(02) 235 00 21
e-pošta
[email protected]
www.ssgt-mb.si
Avtorici Medeja
Horvat in Taja Kaluža
Mentorja Dušan
Erjavec in Renata Lovrec
86
ba o usp
da vas vse skupaj popeljeva v nadaljevanje
te zgodbe, ki živi še danes…
Opis turističnega produkta
Turistični produkt je zasnovan na osnovi romana Pasja grofica, avtorja Bogdana
Novaka, ljubezenske zgodbe med Napo­
leonom in Emilijo. Emilija je odraščala
najprej v Idriji, kasneje na Dunaju. Že od
malih nog je sanjala o Napoleonu. Želja se
ji uresniči, ko ga spozna na plesu in postane njegova ljubica. Spremlja ga povsod po
svetu, ljubezen, ki jo gojita drug do drugega, je neskončna.
Enodnevni izlet v Idrijo razkriva prav posebno ljubezensko zgodbo.
Tja vas bosta popeljala prav onadva,
Emilija in Napoleon in vam razkrila, kako
sta se spoznala in kako sta zaživela v dvoje. Idrija je rodno mesto Emilije in je del
naravoslovne in tehniške kulture. Skupaj
si bomo ogledali Antonijev rov – rudnik
živega srebra. Spoznali bomo kotičke podzemnega sveta, načine rudarjenja in podzemno kapelo. Okrepčali se bomo v gostišču Barbara, ki je v zgornjih prostorih
Antonijevega rova. Po kosilu bo nekaj prostega časa. Sledi kratek ogled mesta in gradu Gewerkenegg, ki dominira nad starim
delom mesta in je bil sezidan v 16. stoletju
za potrebe rudnika živega srebra, ter ogled
jaslic iz čipk in drugih materialov. Sprehod
do najstarejše idrijske cerkve – Sv. Trojice,
ki stoji na mestu, kjer naj bi prvič opazili živo srebro. V popoldanskih urah vožnja
proti Mariboru, predviden prihod v večernih urah.
87
Program izleta
5.30 Odhod iz avtobusne postaje Mlinska, Maribor
6.30–7.00 Pol urni postanek na počivališču Trojane
8.50 Prihod v Idrijo
9.00–11.00 Ogled rudnika živega srebra
11.00–11.45 Prosti čas
12.00–13.30 Kosilo v gostišču Barbara
13.30–14.00 Prosti čas
14.00–15.30 Ogled gradu Gewerkenegg
15.30–17.00 Ogled mesta z lokalnim vodnikom
17.00 Odhod iz Idrije proti Mariboru
18.30–19.00 Pol urni postanek na počivališču Trojane
20.00 Prihod v Maribor na avtobusno postajo Mlinska
gde je
srednja šola
Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika
Gde je Srbin – tamo je
i Slava!
zgodbe
turizma
Projekat, osmišljen u našoj Ugostiteljsko-turističkoj školi, podrazumeva organizaciju slavskog ručka u staroj srpskoj kući, odnosno simulaciju običaja za Krsnu slavu u Šumadiji.
Praznovanje Krsne slave je danas, čini nam se, nacionalno obeležje srpskog naroda. I dok
drugi hrišćanski narodi odavno slave imendane, Srbi su i dalje zadržali porodični praznik – Slavu. Običaji praznovanja Krsne slave su različiti od kraja do kraja, pa smatramo
da bi naš slavski ručak obogaćen pričama, šumadijskim nošnjama, zdravicama i u autentičnom ambijentu zaista mogao da se uvrsti u turističku ponudu Vrnjačke Banje.
»Srećna slava, domaćine!«
Rekonstrukcija i vizualizacija srpskog porodičnog ručka odvijaće se u etno restoranu »Ognjište«,
u staroj srpskoj kući koja se nalazi nadomak Vrnjačke Banje. Stara srpska jela pripremaće naši
učenici smera kulinarski tehničar po starim receptima na pećima na drva.
Dovozimo goste u etno kuću »Ognjište«. Na vratima ih, kako i dolikuje, dočekuje svečano obučen
domaćin slave, prima čestitke i uvodi u kuću.Centralno mesto u »kući« zauzima ognjište, pored
kojeg se nekada u zimskim mesecima okupljala cela porodica i prepričavala priče uz pucketanje vatre do duboko u noć.
Sledi lomljenje slavskog kolača, koji je u svečanoj atmosferi sa vedrim duhovnim raspoloženjem i
radošću u iščekivanju slave domaćica umesila prethodnog dana od čistog pšeničnog brašna sa bogojavljenskom i osvećenom vodicom, koju je sveštenik svetio pred slavu. Kolač ima pečat IS HS NI KA, što
znači Isus Hristos pobeđuje i figuricama koji simbolišu plodnost, napredak i bogatstvo. Tu su burence,
grožđe, ptičice, cveće, pšenica, jabuka itd.
Ugostiteljsko-turistička škola
sa domom učenika
Vrnjačka Banja, Srbija
telefon
+381 36 611 379
telefaks
+381 36 611 378
e-pošta
[email protected]
Autori Stamenković Veljko, Gajić Jovana, Tomović Stevan, Mladenović Ana,
Stanković Milica, Batoćanin Mladen, Džamić Rodoljub
Mentor Zibrova-Đurakić
Natalija
88
e srbin –
Na istočnom zidu kuće je porodična ikona sveca. Kandilo je upaljeno
još prethodne večeri. Na sto pored ikone se postavlja slavska sveća, sa
leve strane slavski kolač, a sa desne žito (koljivo). U sredini je čaša sa
crvenim vinom. Za obred su takođe potrebni kadionica, tamjan, šibice
i nož. Tokom obreda svi su na nogama. Domaćin se prekrsti i zapali slavsku sveću. Zapaljena sveća o krsnom imenu je supstitucija ognja iz prehrišćanskog vremena. Sveća će ostati upaljena sve dok se gosti ne raziđu.
Sveštenik najpre okadi ikonu, kolač, žito, vino, prostoriju u kojoj se slavi, kao i prisutne članove porodice i goste. Zatim blagosilja slavski kolač,
koljivo i vino, moleći Boga da primi prinesenu žrtvu u spomen svetitelja
koji se slavi. Onda uzima kolač, seče ga sa donje strane unakrst i zatim
ga sa svećarom okreće pričajuci molitvu.
Kolač i žito se prelivaju vinom. Tako se na simboličan način obredno održava istina koja je izrečena još u Jevanđelju »Zaista, zaista vam kažem:
ako zrno pšenice padnuvši na zemlju ne umre, onda jedno ostane … i rod
mnogi donosi«.
Sada gosti sedaju i slavski ručak može da počne.
Zima je pa služimo najpre šumadijski čaj. Šumadijski čaj je napitak koji
se u Srbiji spravlja od kuvane rakije. Rakija se preliva preko vrelog karamelizovanog šećera, zagreva i služi u čašicama sa ručkom od 1 dl. Na čaši
su obično iscrtane dve šljive.
Šljivovica je odavno postala zaštićeni brend Srbije.
Prvu zdravicu izgovara poseban gost, takozvani dolibaša. Diže čašu i obrati se svim gostima: »Poklanjam se svoj braći na slavi i zakonu, starijemu
k´o ocu, a mlađemu k´o bratu«. Pa nastavi zdravicu: »Pomozi Bože, poveseli sreću. Prvom čašom a dobrom srećom. Bog nam dao sreću i zdravlje!
Gde god se prva čaša pila, svaka se dobra sreća vila i međ nama desila danas i vazda ako Bog da. Srećno nam kolo i sastanak, a sretan bio i vazdanak! Sve ćemo u ime Boga i praznika doma! Dočekao nas brat domaćin
ove godine, da Bog da i dogodine, mnogoljetno i za dugo. Zdrav si, desni
druže! Da pijemo i da se veselimo! Sretna slava svima nama!«
Naši su učenici već servirali predjelo: pihtije, gočki sir i kajmak, suvo
meso, pečenicu, kavurmu i čvarke.
Uz predjelo serviramo paprike u pavlaci, ajvar, ljutenicu, pinđur i kisele
krastavčiće.
Na redu je domaća sarma od kiselog kupusa. Ovo je omiljeno jelo svih
generacija. Sarma zahteva strpljivost u pripremi i puno vremena u kuvanju. Sarma će se dugo krčkati na peći na drva u glinenom pekaču kako
bi naši gosti osetili i miris i ukus tradicionalne srpske kuhinje.
89
Malo priče, poneka zdravica i već se iznose ovali sa pečenjem. Domaćin je i dalje na
nogama, »dvori« goste, a žene poslužuju.
Teško je zamisliti prazničnu trpezu u
Srbiji, prepunu đakonija, bez zajapurenog
praseta ispečenog na ražnju, pa još s jarkocrvenom jabukom u ustima. Vekovni
je to ovdašnji običaj. Prasići se moraju
ispeći na vatri. Mi smo naše prase pekli
na bukovini. Najpre smo sagoreli mnogo
ovog drveta, pazili na žar i okretali prase.
Tokom pečenja koricu smo malo-malo premazivali pivom, da krcka. Tako je pečenje
dobilo najbolji ukus.
Sada može da zasvira harmonika, pa
da zapevamo i zaigramo, da se od srca
veselimo.
I tako se uhvate u kolo i stari i mladi. Igra
se strasno i iz duše: tri koraka po prostoru,
dva u mestu, pa sve to opet na levu stranu. Koliko je staro kolo, od kada se igra,
ne zna se. Smatra se da su stari Sloveni
verovali da će energičnim kretanjem tela
i okretanjem doprineti da se i Sunce veselo okreće. Kolo se nekada najviše igralo
upravo kod nas u centralnoj Srbiji, pa je
mnogo kasnije postalo narodno kolo cele
Srbije.
U to je već zamirisala srpska kafa. Neki
kažu da je to pokrštena turska kafa, skuvana u džezvi i tri puta vraćena na šporet
da provri.
Uz kafu se podrazumevaju torte i sitni
kolači. Naši učenici – poslastičari su se
opredelili da to ovoga puta bude Doboš i
Vasina torta.
Nadamo se da ste uživali zajedno sa nama.
Pozivamo Vas da sledećeg januara budete
naši gosti na slavskom ručku 27. januara
na dan Svetog Save!
Turistično društvo
Kapele
90
Turistična zveza
Slovenska Bistrica
Zgodbe turizma
91
29. festival Turizmu pomaga lastna glava
12. festival Več znanja za več turizma
izdala in založila
avtorji prispevkov
avtorji fotografij
oblikovanje in izdelava preloma
Ljubljana
Turistična zveza Slovenije
Udeleženci turističnih tržnic in tekmovanja
Udeleženci in arhiv TZS
Modriš tisk Eurograf naklada 1000 izvodov
junij 2015
www.turisticna-zveza.si
Vstopi v svet nepozabnih doživetij!
collegium.si
mondialtravel.si