razvojni koncept rečnega koridorja drave od
RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM Inštitut za vode Republike Slovenije | Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, Slovenija Zavod Republike Slovenije za varstvo narave | Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija KOLOFON Avtorji: Andrej Bašelj, univ. dipl. inž. kraj. arh., IzVRS Fotografije: dr. Aleš Bizjak, univ. dipl. inž. kraj. arh., IzVRS Projekt SEE River, 2012 – 2014, drugi avtorji Matej Cunder, univ. dipl. geog., IzVRS Andrej Grmovšek, univ. dipl. geog., ZRSVN OE Maribor Spremljanje: Lucija Marovt, univ. dipl. kom., Snovanje in upravljanje komunikacij, Radovljica Ines Lupše, univ. univ. dipl. geog., RS MOP Damijan Uranker, univ. dipl. inž. arh., RS MOP Andrea Skroza, univ. dipl. inž. gradb., IzVRS Mateja Softić, Zavod Iskriva, Reteče mag. Sašo Šantl, univ. dipl. inž. gradb., IzVRS Izdajatelj: Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana, november 2014 Klemen Šavli, univ. dipl. teol., IzVRS Simon Veberič, univ. dipl. biol., ZRSVN OE Maribor Splošni podatki o projektu Urednik: Ime projekta: Celostno upravljanje z mednarodnimi rečnimi koridorji v jugovzhodni Evropi Andrej Bašelj, univ. dipl. inž. kraj. arh., IzVRS Akronim projekta: SEE River Trajanje projekta: oktober 2012 – september 2014 Kartografija: Andrej Bašelj, univ. dipl. inž. kraj. arh., IzVRS Matej Cunder, univ. dipl. geog., IzVRS Simon Veberič, univ. dipl. biol., ZRSVN OE Maribor Financiranje: Transnacionalni program evropskega teritorialnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa Spletna stran: www.see-river.net Kontaktni osebi: Grafična oprema: dr. Aleš Bizjak, vodja projekta, IzVRS Andrej Bašelj, univ. dipl. inž. kraj. arh., IzVRS e-pošta: [email protected] Mateja Softić, čezmejna komunikacija, Zavod Iskriva e-pošta: [email protected] DRAVA JUTRI Pred dvema letoma sem na sejmu srečal Tomaža, prijatelja s fakultete. Nisva se videla že dolgo časa, zato sva šla na pijačo. Pogovarjala sva se kje bova preživljala poletne počitnice. Povedal sem mu, da grem na morje, kot vsako leto, kjer včasih najamemo apartma, včasih kampiramo. Tomaž mi je povedal, da si bo tudi letos vzel čas »za Dravo«. Kar debelo sem pogledal, kar težko sem verjel, saj ne poznam veliko ljudi, ki bi preživeli večino svojih počitnic v Podravju. Res živim tam, imam tudi majhno posest, kjer pridelujemo domače pridelke, a zanje so se zanimali predvsem domačini. Več turistov prihaja predvsem v Maribor in na Ptuj, a sicer so na tem območju večinoma posamezni turistični ponudniki, ki se trudijo vsak zase. Tomaž se je nagajivo smejal in začel navdušeno razlagati, da je sodeloval v skupini organizacij in posameznikov, ki močno verjamejo, da ima reka Drava in območje ob njej velik, a še ne izkoriščen potencial za razvoj na trajnosten način in da je »treba dati reki več prostora«. Priznam, da takrat nisem razumel, kaj točno misli s tem. Prepričal me je, da se, tudi zavoljo starih študentskih časov, pridružim enemu izmed delovnih srečanj. Ko sem se končno odločil, da se pridružim, sem bil navdušen. Spoznal sem skupino ljudi, ki je sodelovala pri oblikovanju Vizije za Dravo 2030 v okviru projekta SEE River – Celostno trajnostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v jugovzhodni Evropi. Hkrati z vizijo so zastavili ambiciozne, a konkretne korake, kako vizijo dejansko uresničiti. V projektu sta se oblikovali dve skupini: prva je združevala strokovnjake za upravljanje voda, ohranjanja narave, kmetijstvo in ribištvo. Proučevali so naravne značilnosti in okoljske probleme ter obravnavali, kje so potrebni konkretni ukrepi za izboljšano stanje voda, kje pa določeni ukrepi omogočajo izvedbo razvojnih predlogov. Sodelovali so z drugo skupino strokovnjakov, ki se je ukvarjala z razvojnimi predlogi in trženjem. Čeprav sem bil sprva precej zadržan, sem se priključil drugi skupini. A ko sem videl zemljevide, na katerih so bile vrisani možni ukrepi, rezultati razvojnih predlogov in konkretnih pobud, sem si začel predstavljati, kaj in kako je mogoče urediti prostor ob Dravi. Načrtovan je bil učni center in kolesarska pot, ki naj bi združila Ptujsko in Ormoško jezero. Še več, kolesarsko pot so povezali celo s plovno potjo po Dravi, predvideli so tudi postavitev interaktivnih izobraževalnih točk z opisom značilnosti regije, kraja, kulture in ljudi. Začel sem torej aktivno sodelovati. Tomaž se že od začetka večinoma ukvarja s kolesarsko stezo, išče tudi povezave z avstrijsko stranjo. Jaz sem si prizadeval, da je tudi naša domačija – čeprav ni tik ob kolesarski stezi – vidno označena in vključena v ponudbo. Zelo sem ponosen, da sem k sodelovanju privabil bratranca, vinarja. Prek regionalnega turističnega društva ponudbo predstavljamo in tržimo v Sloveniji in celo širše. V zadnjih dveh letih se je spodnje Podravje začelo spreminjati, naredili smo precej pomembnih korakov naprej. Pomembno je tudi, da smo prebivalci, tudi jaz, celo moj bratranec, spremenili pogled na naše območje, da razmišljamo o razvoju, priložnostih, da jih soustvarjamo. Drava je zato v naših očeh in očeh drugih mnogo več kot reka, ki poplavlja. Podravje je vse bolj regija priložnosti. Lucija Marovt, junij 2014 ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 3 POVZETEK Razvojni koncept rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča je nov načrtovalski pristop k celostnemu upravljanju rečnih koridorjev, ki upošteva tako varstvene kot razvojne interese v območju načrtovanja. Koncept predvideva, da bosta reka Drava in izbrani koridor postala ekološko-razvojna os sodobne turistično-energetsko-kmetijske regije spodnjega Podravja. Razvojni koncept spodbuja, povezuje in usklajuje rešitve s področij upravljanja voda, varstva narave, pridobivanja energije, kmetijstva, turizma in rekreacije ter drugih v območju obdelave prepoznanih sektorjev. Določa vsebine za regionalne razvojne programe in je hkrati strokovna podlaga za regionalni prostorski načrt, podaja pa tudi splošne usmeritve za trajnostni razvoj ob reki Dravi. S skupaj določeno vzorčno podobo opredeljuje ciljno stanje v prostoru in določa korake in ukrepe, kako doseči zadane cilje stanja prostora. Na osnovi ukrepov predlaga akcijski načrt, ki združuje pobude, zamisli, aktivnosti in projekte za uresničevanje opredeljenih ciljev koncepta ureditve sodobnega rečnega koridorja in Vizije za Dravo 2030. Uresničevanje razvojnega koncepta bo pripomoglo k večji ekonomski konkurenčnosti območja in regije, večanju zaposlitev lokalnih prebivalcev ter trajnosti rabi naravnih virov. Razvojni koncept je razvila skupina strokovnjakov Inštituta za vode Republike Slovenije in mariborske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave z zunanjimi sodelavci v okviru mednarodnega projekta SEE River – Celostno trajnostno upravljanje mednarodnih rečnih koridorjev v Jugovzhodni Evropi. Pri njegovem oblikovanju so predstavniki inštitucij in eksperti tesno sodelovali z deležniki z nacionalne, regionalne in lokalne ravni. S tem namenom je bil v okviru projekta organiziran niz interaktivnih delavnic, delovnih srečanj, predstavitev in srečanj projektnih skupin. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 4 SUMMARY The Development Concept of the Drava River Corridor from Maribor to Zavrč represents a new planning approach to an integrated management of river corridors, taking into account both the conservation and the development interests. The Development Concept foresees the River Drava and its pilot river corridor becoming an ecological and development axis of a contemporary tourism, energy and agricultural region of the Spodnje Podravje region. The Development Concept promotes, connects and harmonises management solutions stemming from water management, nature conservation, energy production, agriculture, tourism, recreation and other recognised sectors in the region. The Concept is an expert technical study an a background document for regional development plans and regional spatial plans. At the same time, it provides general guidance for sustainable development along the Drava River. By developing guiding view of the river corridor it defines the future wanted state in it, as well as promotes concrete steps how to achieve it. It determines the goals and necessary measures to achieve them. On the basis of measures, the action plan was elaborated which defines the actions (e.g. initiatives, ideas, activities, planned projects etc.) that will contribute to the realisation of the goals of the Development Concept for achieving a contemporary river corridor status and the 2030 Drava River Vision. Furthermore, the implementation of the Development Concept will contribute to increased economic competitiveness of the region, improved employability of local inhabitants and sustainable use of natural resources. The Development Concept was developed by a group of experts from the Institute for Water of the Republic of Slovenia and the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, in cooperation with external experts. It was developed in the framework of the international project SEE River – Integrated Sustainable Management of International River Corridors in South East Europe, in close cooperation with national, regional and local level stakeholders. A series of workshops, working meetings, presentations and project groups meetings was organised for the purpose of their involvement in the process. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 5 KAZALO VSEBINE POVZETEK ............................................................................................................................................ 4 SUMMARY ........................................................................................................................................... 5 1. UVOD IN IZHODIŠČA .......................................................................................................................... 12 1.1 UVODNO POJASNILO ................................................................................................................... 12 1.2 DRAVSKA DEKLARACIJA ............................................................................................................... 13 1.3 DRAVA KOT SODOBNA REKA ....................................................................................................... 14 1.4 RELEVANTNI ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI .......................................................................... 15 2. CILJI RAZVOJNEGA KONCEPTA IN AKCIJSKEGA NAČRTA ................................................................... 17 3. NAČRTOVALSKI DEL ........................................................................................................................... 18 3.1 OBMOČJE OBDELAVE .................................................................................................................. 18 3.1.1 OPIS OBMOČJA ..................................................................................................................... 18 3.1.2 REČNI KORIDOR .................................................................................................................... 19 3.1.3 UPORABLJENI PODATKI, KRITERIJI IN PROSTORSKI REDI ZA DOLOČITEV REČNEGA KORIDORJA .................................................................................................................................... 20 3.1.4. REČNI KORIDOR REKE DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA ................................................. 28 3.2 PROCES IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA .............................................................................. 29 3.2.1. VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV KOT TEMELJ OBLIKOVANJA RAZVOJNEGA KONCEPTA ......... 29 3.2.2 OPIS PROCESA IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA ............................................................. 31 4. IZVEDBENI DEL ................................................................................................................................... 35 4.1 VIZIJA ZA DRAVO 2030 ................................................................................................................ 35 4.2 KONCEPT UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE .............................................. 36 4.3 STROKOVNE PODLAGE – PODPORA KONCEPTU UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE ................................................................................................................................................ 38 4.3.1 VPLIVNA OBMOČJA KORIDORJA REKE DRAVE...................................................................... 38 4.4 OSREDNJI STEBRI KONCEPTA UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE ............... 42 4.4.1 VODNOGOSPODARSKO-NARAVOVARSTVENO-ENERGETSKO UPRAVLJANJE IN RABA REKE DRAVE ............................................................................................................................................ 43 4.4.2 PRILAGOJENE GOZDARSKE IN KMETIJSKE PRAKSE NA POPLAVNIH IN VODONOSNIH OBMOČJIH V REČNEM KORIDORJU DRAVE ................................................................................... 47 4.4.3 ŠPORTNO-REKREACIJSKO-TURISTIČNA VODNA OS MARIBOR-PTUJ-ZAVRČ ........................ 51 4.4.4 IZOBRAŽEVANJE IN OSVEŠČANJE JAVNOSTI ......................................................................... 54 4.4.5 PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE KORIDORJA REKE DRAVE TER ČEZMEJNI KONTEKST ...................................................................................................................................... 56 ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 6 4.5 AKCIJSKI NAČRT ........................................................................................................................... 58 4.5.1 NAMEN AKCIJSKEGA NAČRTA .............................................................................................. 58 4.5.2 NAČIN PRIPRAVE IN VKLJUČENE VSEBINE ............................................................................ 58 4.5.3 OBLIKA AKCIJSKEGA NAČRTA ............................................................................................... 59 4.5.4 AKCIJE Z OPREDELJENIMI KORAKI ZA IZVEDBO .................................................................... 60 5. ZAHVALA SODELUJOČIM ................................................................................................................... 77 6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................................... 81 RELEVANTNI ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI ................................................................................ 81 DRUGI VIRI ......................................................................................................................................... 82 KARTOGRAFSKO GRADIVO ................................................................................................................ 85 7. PRILOGE ............................................................................................................................................. 87 ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 7 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Občine v rečnem koridorju Drave med Mariborom in Zavrčem ..................................... 28 Preglednica 2: Deleži različnih rab prostora po občinah v rečnem koridorju (Vir: SEE River, 2014) ...... 29 ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 8 KAZALO SLIK Slika 1: Struktura razvojnega koncepta (Vir: SEE River, 2014) ............................................................... 13 Slika 2: Reka Isar na Bavarskem je primer sodobno upravljane reke (Vir: www.panoramio.com) ......... 14 Slika 3: Vloga in namen projekta SEE River v Sloveniji, nadaljnja aplikacija vsebin in rezultatov projekta (Vir: SEE River, 2014) ............................................................................................................................. 17 Slika 4: Drava kot osrednji gradnik prostora ponuja številne možnosti vodne in obvodne rekreacije (Vir: Aleš Fevžer, www.maribor-pohorje.si) .................................................................................................. 18 Slika 5: Spreminjanje struge reke Drave skozi čas - od 1954 do 1988 (Vir: SEE River, VGI, 1954, 1976, 1988)...................................................................................................................................................... 19 Slika 6: Porečje Drave v Sloveniji, rečni koridor Drave in pilotno območje od Maribora do Zavrča (Vir: SEE River, ARSO, GURS) ......................................................................................................................... 20 Slika 7: Določevanje rečnega koridorja s pomočjo rečnih teras (Vir: SEE River, ARSO, GURS) ............... 21 Slika 8: Primer rečne terase v območju rečnega koridorja (Vir: SEE River, GURS) ................................. 22 Slika 9: Prodišča in otoki, so samo nekatere od hidromorfoloških struktur, ki jih tovri reka Drava (Vir: SEE River, 2014) ..................................................................................................................................... 22 Slika 10: Določanje rečnega koridorja na podlagi Opozorilne karte poplav in obsega poplav novembra 2012 (Vir: SEE River, ARSO, GURS) ......................................................................................................... 23 Slika 11: Poplave na reki Dravi, novembra 2012 (Vir: SEE River, 2014) .................................................. 24 Slika 12: Varovalni gozd ob reki Dravi (Vir: SEE River, 2014) .................................................................. 24 Slika 13: Gozdne asociacije na območju rečnega koridorja (Vir: SEE River, ARSO, GURS, IzVRS, ZGS) ... 25 Slika 14: Obrečni tipi prsti v rečnem koridorju (Vir: SEE River, ARSO, Biotehniška fakulteta, GURS, IzVRS) ............................................................................................................................................................... 26 Slika 15: Glavna gospodarska panoga v rečnem koridorju je poljedelstvo (Vir: SEE River, 2014) .......... 26 Slika 16: Območja Natura 2000 v odvisnosti od vode (Vir: SEE River, ARSO, GURS, IzVRS, ZRSVN) ....... 27 Slika 17: Proces izdelave razvojnega koncepta in vključevanje deležnikov (Vir: SEE River, 2014) .......... 31 Slika 18: Analiza zgodovinskih kartografskih podlag iz 19. stoletja je bila v pomoč pri določevanju kje je struga reke Drave potekala v preteklosti (Vir: SEE River, Militärgeographisches Institut 1897, 1900) .. 32 Slika 19: Reki je potrebno dati več prostora, ki ga potrebuje za svojo dinamiko (Vir: SEE River, 2014) . 35 Slika 20: Vplivna območja rečnega koridorja (Vir: SEE River, ARSO, IzVRS, GURS, ZRSVN) .................... 41 Slika 21: Osrednji stebri razvojnega koncepta, cilji, ukrepi, aktivnosti in usmeritve so podpora predlogom projektov v akcijskem načrtu (Vir: SEE River, 2014) ............................................................ 42 Slika 22: Plakat s podpisi deležnikov z zaključnega srečanja na Ptuju (Vir: SEE River, 2014).................. 80 ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 9 KAZALO PRILOG PRILOGA 1 - VLOGA IN NAMEN SEE RIVER PROJEKTA V SLOVENIJI PRILOGA 2 - PROCES IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA IN VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV PRILOGA 3.1 - NACIONALNA DELAVNICA - ANALIZE REČNEGA KORIDORJA PRILOGA 3.2 - NACIONALNA DELAVNICA - RABA PROSTORA V REČNEM KORIDORJU PRILOGA 3.3 - NACIONALNA DELAVNICA - EVIDENCA VSEBIN NA NACIONALNI RAVNI PRILOGA 4.1 - 1. LOKALNA DELAVNICA - REČNI KORIDOR PRILOGA 4.2 - 1. LOKALNA DELAVNICA - EU DIREKTIVE PRILOGA 4.3 - 1. LOKALNA DELAVNICA - PROSTORSKE ANALIZE 1 PRILOGA 4.4 - 1. LOKALNA DELAVNICA - PROSTORSKE ANALIZE 2 PRILOGA 4.5 - 1. LOKALNA DELAVNICA - RABA PROSTORA V REČNEM KORIDORJU PRILOGA 4.6 - 1. LOKALNA DELAVNICA - INTERESI V REČNEM KORIDORJU PRILOGA 4.7 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SODOBNA REKA PRILOGA 4.8 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE - SODOBNA REKA - POPLAVNE RAVNICE PRILOGA 4.9 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE - SODOBNA REKA - KORIDORJI IN STOPALNI KAMNI PRILOGA 4.10 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE – KMETIJSTVO PRILOGA 4.11 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE – POSELITEV PRILOGA 4.12 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE - INDUSTRIJA IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI PRILOGA 4.13 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE - PRVINSKA REKA PRILOGA 5.1 - 2. LOKALNA DELAVNICA - ZGODOVINSKE KARTOGRAFSKE PODLAGE PRILOGA 5.2 - 2. LOKALNA DELAVNICA - POPLAVE IN REČNE TERASE PRILOGA 5.3 - 2. LOKALNA DELAVNICA – NARAVOVARSTVO PRILOGA 5.4 - 2. LOKALNA DELAVNICA - STAVBNA ZEMLJIŠČA IN INFRASTRUKTURA PRILOGA 5.5 - 2. LOKALNA DELAVNICA - PROSTOR REKE DRAVE PRILOGA 5.6 - 2. LOKALNA DELAVNICA - OBMOČJA REČNE DINAMIKE PRILOGA 5.7 - 2. LOKALNA DELAVNICA - OBMOČJA OKOLJSKO RAZVOJNIH NASPROTIJ PRILOGA 5.8 - 2. LOKALNA DELAVNICA - KARTA INTERESOV - 1. LOKALNA DELAVNICA ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 10 PRILOGA 5.9 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA PRILOGA 5.10 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 – GOZDOVI PRILOGA 5.11 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 - INTERESI KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PRILOGA 5.12 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 2 - INTERESI REKREACIJA ŠPORT TURIZEM IZOBRAŽEVANJE PRILOGA 5.13 - 2. LOKALNA DELAVNICA - TOPOGRAFSKA KARTA PRILOGA 5.14 - 2. LOKALNA DELAVNICA - ORTOFOTO POSNETEK PRILOGA 5.15 - 2. LOKALNA DELAVNICA - NEUPOŠTEVANJE POPLAVNIH OBMOČIJ IN REČNE DINAMIKE PRILOGA 5.16 - 2. LOKALNA DELAVNICA - POTENCIALNI KONFLIKTI MED RABAMI VODA IN VARSTVOM NARAVE PRILOGA 5.17 - 2. LOKALNA DELAVNICA - VIZIJA ZA DRAVO 2030 PRILOGA 6.1 - 3. LOKALNA DELAVNICA - VPLIVNA OBMOČJA REČNEGA KORIDORJA PRILOGA 6.2 - 3. LOKALNA DELAVNICA - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA PRILOGA 6.3 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 1 PRILOGA 6.4 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 2 PRILOGA 6.5 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 3 PRILOGA 6.6 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – CELOTNA PRILOGA 7.1 - STROKOVNE PODLAGE - VPLIVNA OBMOČJA REČNEGA KORIDORJA PRILOGA 7.2 - STROKOVNE PODLAGE - SMERNICE IN OMEJITVE ZA RABE VODA IN OBVODNEGA PROSTORA PRILOGA 7.3 - STROKOVNE PODLAGE - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA PRILOGA 7.4 - STROKOVNE PODLAGE - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA – OPISI PRILOGA 7.5 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 1 PRILOGA 7.6 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 2 PRILOGA 7.7 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 3 PRILOGA 8 - ODGOVORI NA KOMENTARJE DELEŽNIKOV NA RAZVOJNI KONCEPT S 3. LOKALNE DELAVNICE PRILOGA 9 - PLAKAT S PODPISI DELEŽNIKOV ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 11 1. UVOD IN IZHODIŠČA 1.1 UVODNO POJASNILO Razvojni koncept je končni rezultat aktivnosti projekta SEE River na pilotnem območju rečnega koridorja slovenske Drave od Maribora do Zavrča. Pojasnjuje izhodišča projekta in podaja konkretna navodila in usmeritve, ki so strokovna podlaga regionalnim razvojnim dokumentom (npr. regionalni razvojni program, regionalni prostorski plan, in drugi načrtovalski dokumenti itd.). Razvijal in dopolnjeval se je sukcesivno, tekom celotnega obdobja dela. Je medsektorsko usklajen dokument z deležniki z državne, regionalne in lokalne ravni in deluje na področjih upravljanja voda, varstva narave, pridobivanja energije, kmetijstva, turizma in rekreacije ter drugih, v območju obdelave prepoznanih relevantnih sektorjev. Na osnovi rezultatov dela s sektorji in deležniki išče sinergetske medsektorske in multifunkcionalne rešitve. Prav zaradi usklajenosti – dosežene skupne vizije, ciljev in akcijskih načrtov, ki jih predlaga, razvojni koncept lahko predstavlja podlago za regionalni razvojni program in regionalni prostorski plan in je tako podpora medobčinskemu načrtovanju in lokalnim skupnostim. Glede na prepoznane potrebe in interese lokalne ravni lahko posredno služi tudi dejavnostim na državni ravni. Temeljni sestavni deli razvojnega koncepta so Vizija za Dravo 2030, Koncept ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave in Akcijski načrt. Vizija za Dravo 2030 je vzorčna podoba reke Drave in njenega rečnega koridorja, koncept za ureditev sodobnega rečnega koridorja Drave pa opredeljuje pot do realizacije vzorčne podobe ter podrobnejše cilje ureditve. Cilji, ukrepi ter usmeritve za izvedbo ukrepov Koncepta za ureditev sodobnega rečnega koridorja Drave so strukturirani in definirani v petih osrednjih stebrih: vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetsko upravljanje in raba reke Drave, prilagojene gozdarske in kmetijske prakse na poplavnih in vodonosnih območjih v rečnem koridorju Drave, športno-rekreacijsko-turistična vodna os Maribor-Ptuj-Zavrč, izobraževanje in osveščanje javnosti in prostorsko načrtovanje in upravljanje koridorja reke Drave ter čezmejni kontekst. Kot podpora Konceptu ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave služijo strokovne podlage, v katerih so določena vplivna območja koridorja reke Drave ter usmeritve za načrtovanje rabe prostora v teh območjih. Akcijski načrt podaja nekatere izmed možnih aktivnosti, potrebne za realizacijo Koncepta za ureditev sodobnega rečnega koridorja Drave. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 12 Slika 1: Struktura razvojnega koncepta (Vir: SEE River, 2014) 1.2 DRAVSKA DEKLARACIJA V sklopu projekta Življenjska os Zgornja Drava (Life Vein Upper Drau) iz EU programa financiranja LIFE je IzVRS, skupaj s partnerji iz Avstrije, leta 2008 v Mariboru organiziral mednarodni simpozij o reki Dravi, ki se ga je udeležilo več kot 120 udeležencev iz vseh petih obrežnih držav Drave, Italije, Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske – odločevalcev, visokih uradnikov, administrativnih delavcev, ekspertov, predstavnikov nevladnih organizacij in drugih predstavnikov inštitucij in posameznikov s področij upravljanja voda in varstva narave. Po zaključku znanstveno-strokovnega dela so udeleženci sprejeli Deklaracijo o skupnem pristopu na področju upravljanja voda, zagotavljanja poplavne varnosti, izkoriščanja hidroenergetskega potenciala, ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti na porečju reke Drave (Dravska deklaracija), ki vsebuje 10 prioritetnih ciljev varovanja vrednot in ekoloških funkcij reke Drave: 1. Promoviranje reke Drave kot modela za celostno izvajanje implementacijo EU politik na področjih upravljanja voda in ohranjanja narave. 2. Povečanje poplavne varnosti z izboljšanjem opozorilnega sistema in intenzivnejšo izmenjavo informacij. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 13 3. Povečanje poplavne varnosti z ohranjanjem in obnovo vodozadrževalnih površin na porečju reke Drave. 4. Nadaljevanje in razvoj obnove reke Drave in njenih poplavnih ravnic. 5. Ohranjanje in nadaljnji razvoj reke Drave kot ekološke osi. 6. Vnovična vzpostavitev ekološke kontinuitete reke Drave za selitvene ribje vrste. 7. Vzpostavitev čezmejnega rekreacijskega območja vzdolž reke Drave. 8. Izkoristiti priložnosti reke Drave kot povezovalne življenjske osi narodov. 9. Izvajanje celostnega upravljanja porečja namesto izvajanja sektorskih ukrepov. 10. Nadaljnji razvoj reke Drave v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom. Podrobnejše opredelitve ciljev so na voljo v originalnem viru, ki je na voljo na spletni strani: http://www.life-drau.at/?page=symposium&id=59&menu=15&lng=1&sub_id=15 1.3 DRAVA KOT SODOBNA REKA Deklaracija o viziji Drave je bila vsebinsko izhodišče projekta SEE River. Cilj Dravske deklaracije je, da reka Drava postane sodobna reka (angl. contemporary river). Sodobna reka pa je reka, katere rečni koridor je upravljan na način, ki zagotavlja usklajeno izpolnjevanje vseh varstvenih in razvojnih sektorskih ciljev, pobud in ukrepov ter interesov lokalnih skupnosti vzdolž rečnega koridorja ob hkratnemu zagotavljanju dobrega stanja voda in zmanjšanju poplavne ogroženosti, ohranjanju biodiverzitete ter ostalih državnih interesov in ob izhodiščni predpostavki, da voda potrebuje več prostora, kot ji ga mnogokrat namenjamo v našem dojemanju, načrtovanjih in dejavnostih. Slika 2: Reka Isar na Bavarskem je primer sodobno upravljane reke (Vir: www.panoramio.com) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 14 1.4 RELEVANTNI ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI 1. Evropski parlament in Svet (2000). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Bruselj, 2000. 2. Evropski parlament in Svet (2007). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/60/ES z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, Bruselj, 2007. 3. Evropski parlament in Svet (2009). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES. Bruselj, 2009. 4. EK (2012). Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij. Načrt za varovanje evropskih vodnih virov. COM(2012) 673 final. Evropska komisija, Bruselj. 5. EK (2013). Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij. Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala. COM(2013) 249 final. Evropska komisija, Bruselj. 6. MRA in Bistra (2014). Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo, osnutek. Mariborska razvojna agencija in ZRS Bistra Ptuj, Maribor, Ptuj, 2014. 7. Ministrski svet Evropske skupnosti (1979). Direktiva Sveta o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) z dne 2. aprila 1979, Bruselj, 1979. 8. Ministrski svet Evropske skupnosti (1992). Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Bruselj, 1992. 9. RS MOP (2011a). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011 10. RS MOP (2011b). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015, Program ukrepov upravljanja voda 2009-2015. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011 11. RS MOP (2011c). Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011. 12. Uradni list RS (1993). Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) in nadaljnji. Uradni list RS 72 / 1993, Ljubljana. 13. Uradni list RS (1999). Zakon o ohranjanju narave in nadaljnji. Uradni list RS 56 / 1999, Ljubljana. 14. Uradni list RS (2002). Zakon vodah (ZV-1) in nadaljnji. Uradni list RS 67 / 2002, Ljubljana. 15. Uradni list RS (2002). Uredba o zvrsteh naravnih vrednot in nadaljnje. Uradni list RS, 52 / 2002, Ljubljana. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 15 16. Uradni list RS (2003). Uredba o habitatnih tipih in nadaljnje. Uradni list RS, 112 / 2003, Ljubljana. 17. Uradni list RS (2004). Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in nadaljnje. Uradni list RS, 46 / 2004, Ljubljana. 18. Uradni list RS (2004). Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in nadaljnje. Uradni list RS, 46 / 2004, Ljubljana. 19. Uradni list RS (2004). Uredba o ekološko pomembnih območjih in nadaljnje. Uradni list RS, 48 / 2004, Ljubljana. 20. Uradni list RS (2004). Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in nadaljnje. Uradni list RS, 49 / 2004, Ljubljana. 21. Uradni list RS (2014). Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Uradni list RS, 51 / 2014, Ljubljana. 22. Uradni list RS (2004). Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot in nadaljnji. Uradni list RS, 111 / 2004, Ljubljana. 23. Uradni list RS (2004). Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in nadaljnji. Uradni list RS, 130 / 2004, Ljubljana. 24. Uradni list RS (2007). Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in nadaljnji. Uradni list RS 33 / 2007, Ljubljana. 25. Uradni list RS (2007). Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Uradni list RS, 60 / 2007, Ljubljana. 26. Uradni list RS (2008). Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uradni list RS, 89 / 2007, Ljubljana. 27. Uradni list (2011). Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in nadaljnji. Uradni list RS, 20 / 2011, Ljubljana. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 16 2. CILJI RAZVOJNEGA KONCEPTA IN AKCIJSKEGA NAČRTA Temeljni cilji razvojnega koncepta rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča izhajajo iz vzorčne podobe oziroma skupne vizije za Dravo 2030, katere cilj je vzpostaviti sodobno reko. Ključni cilji so izboljšati stanje okolja in bivalno kakovost območja, zmanjšati količino okoljskih tveganj, uporabiti ekosistemske usluge in izkoristiti prostorske privlačnosti regije, racionalno usmerjati investicijska sredstva, povečati ekonomsko konkurenčnost regije in zaposljivost lokalnega prebivalstva v regiji ter zagotoviti trajnostno rabo lokalnih naravnih virov. Pri doseganju teh ciljev so, v skladu z Dravsko deklaracijo (2008), izhodišča projekta SEE River in s tem tudi razvojnega koncepta z akcijskim načrtom, zagotavljanje prostora reki kot naravnemu pojavu ter njenim hidrološkim in ekosistemskim danostim, zmanjševanje poplavne ogroženosti ter trajnostna raba voda. Pristop temelji na sinergetskih rešitvah vodne, poplavne, ptičje in habitatne direktive ter direktive o rabi obnovljivih virov energije ter ob upoštevanju izhodišč zelene infrastrukture (EK, 2013; IEEP, 2013, Blueprint for Safeguard European Waters). Slika 3: Vloga in namen projekta SEE River v Sloveniji, nadaljnja aplikacija vsebin in rezultatov projekta (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 17 3. NAČRTOVALSKI DEL 3.1 OBMOČJE OBDELAVE 3.1.1 OPIS OBMOČJA Širše območje obdelave sodi v Podravsko regijo. Naravnogeografsko je regija sestavljena iz gričevja na severovzhodu, subalpskega gozdnatega hribovja (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko - Ptujskega polja ob reki Dravi. Reka Drava se v glavnem izkorišča za pridobivanje električne energije s pomočjo verige hidroelektrarn. Ena izmed ključnih gospodarskih panog v regiji je kmetijstvo. Slednje je v glavnem vezano na rodovitna tla Dravsko - Ptujskega polja. Po podatkih Statističnega urada RS so površine kmetijskih zemljišč v uporabi, v Podravski regiji (80.500 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, regija pa je vodilna tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji ustvarjajo storitvene dejavnosti. Brezposelnost prebivalstva je višja od državnega povprečja. Največja zgostitev prebivalstva je v okolici urbanih središč Maribora in Ptuja (SURS, 2014). Glavni gradnik prostora v regiji Podravje je reka Drava. Območje ob reki Dravi ima kljub hidromorfološki spremenjenosti relativno dobro ohranjene naravne danosti ter posledično dober potencial za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije. Slika 4: Drava kot osrednji gradnik prostora ponuja številne možnosti vodne in obvodne rekreacije (Vir: Aleš Fevžer, www.maribor-pohorje.si) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 18 3.1.2 REČNI KORIDOR SEE River projekt v načrtovanje prostora in upravljanje voda uvaja novo območje obdelave oziroma načrtovalsko in upravljavsko kategorijo, sicer v znanstvenih in strokovnih sferah že daljše obdobje priznano krajinsko-ekološko in hidromorfološko kategorijo rečni koridor (angl. river corridor) (Fogg in Wells, 1998). Ta je največkrat opredeljen kot območje struge vodotoka in območje vzdolž obeh bregov vodotoka, v katerem se voda stalno ali občasno zadržuje ali so v njem vidne sledi delovanja reke in z reko povezanih procesov, npr. hidroloških, hidromorfoloških, pedoloških, fitocenoloških itd. V kontekstu prostorskega načrtovanja ali ekonomsko socialnih analiz ga lahko definirajo tudi vplivna območja gospodarskih ali socialnih dejavnikov, nastala kot posledica privlačnosti prostora. Območje rečnega koridorja se določi s kabinetnimi analizami zgodovinskih prikazov poteka reke, arhivskih kartografskih in fotografskih virov o reki, z analizo hidroloških, hidromorfoloških, fitocenoloških in pedoloških kartografskih virov ter s terensko inventarizacijo ter terenskimi preveritvami kabinetnih ugotovitev. Slika 5: Spreminjanje struge reke Drave skozi čas - od 1954 do 1988 (Vir: SEE River, VGI, 1954, 1976, 1988) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 19 V kontekstu izdelave razvojnega koncepta velja rečni koridor razumeti kot prostorsko plansko kategorijo za načrtovanje rabe območja na vodocentričnih izhodiščih. Pomembno je poudariti, da projekt SEE River z uveljavljanjem rečnega koridorja ne nasprotuje uveljavljenemu pristopu vodne direktive, ki upravljanje voda umešča na porečja ali povodja, temveč se le koncentrira na obvladovanje in upravljanje območja stalne ali občasne prisotnosti voda (poenostavljeno: območja pogostih, občasnih ali redkih poplav), kjer so rečni ekosistemi najbolj izpostavljeni antropogenim pritiskom, človeška življenja in imovina pa tveganjem (Slika 6). Slika 6: Porečje Drave v Sloveniji, rečni koridor Drave in pilotno območje od Maribora do Zavrča (Vir: SEE River, ARSO, GURS) 3.1.3 UPORABLJENI PODATKI, KRITERIJI IN PROSTORSKI REDI ZA DOLOČITEV REČNEGA KORIDORJA Pilotno območje rečnega koridorja je bilo definirano glede na ključne rečne procese in ekološke elemente, ki so prisotni ali so bili prisotni v izbranem območju. Nabor kriterijev, ki opredeljujejo meje rečnega koridorja: - topografija, - hidromorfologija (rečne terase in drugi hidromorfološki pojavi), - hidrologija (obseg poplav), ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 20 - fitocenologija (obrečno rastje), - pedologija (obrečne prsti), - habitati rastlinskih in živalskih vrst. Pred določitvijo pilotnega območja so bili za celotno porečje reke Drave v Sloveniji zbrani in analizirani vsi podatki, ki jih zajemajo indikatorji. Postopki analiz indikatorjev so opisani v sledečih poglavjih za vsak indikator posebej. HIDROMORFOLOŠKI POJAVI Najpomembnejši hidromorfološki pojav, ki je bil upoštevan pri določanju mej rečnega koridorja, so bile rečne terase. Terase so bile določene na podlagi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5.000 in 1:10.000, kjer se na podlagi zgoščenosti izohips in mestoma tudi ponazorjenih rečnih teras lahko določi nenaden dvig terena, ki predstavlja recentno rečno teraso. Rečne terase, ki so bile določene na podlagi kabinetnega dela, so bile tudi pregledane in revidirane s terenskim delom. Slika 7: Določevanje rečnega koridorja s pomočjo rečnih teras (Vir: SEE River, ARSO, GURS) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 21 Slika 8: Primer rečne terase v območju rečnega koridorja (Vir: SEE River, GURS) Zaradi več ravni rečnih teras, ki so nastajale s premikanjem rečne struge, so bile upoštevane tiste, ki so najbolj oddaljene od rečne struge. Te terase predstavljajo najširše vplivno območje, kjer je nekoč tekla reka Drava. Na nekaterih mestih ni mogoče določiti kontinuitete rečne terase, zato je bila meja rečnega koridorja na teh mestih določena s terenskim ogledom in analizo. Na območjih, kjer ni jasnih prehodov terena v obliki rečnih teras, je bila meja koridorja določena s pomočjo ostalih indikatorjev, kot so poplavne ravnice, obrežna vegetacija, obrečne prsti itd. Slika 9: Prodišča in otoki, so samo nekatere od hidromorfoloških struktur, ki jih tovri reka Drava (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 22 POPLAVNE POVRŠINE Poplavne površine, 100-letne poplave in zadnje, najobsežnejše poplave v novembru 2012, so bile tudi upoštevane kot indikator razmejitve pilotnega območja. Osnova za določitev poplavnih površin je bila opozorilna karta poplav (ARSO, 2007), ki predstavlja kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozorilna karta poplav je nastala na podlagi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07). Rečni koridor je bil določen tako, da je zajel območje zelo redkih poplav s povratno dobo Q50 in več. Poleg opozorilne karte poplav so bile upoštevane tudi poplave v novembru leta 2012, saj so bile mestoma obširnejše kot 100-letne poplave. So dokaz, kako pomembna je natančnost pri opredelitvi koridorja reke in poznejših ukrepih in odločitvah, sprejetih na določenem območju reke koridorja. Slika 10: Določanje rečnega koridorja na podlagi Opozorilne karte poplav in obsega poplav novembra 2012 (Vir: SEE River, ARSO, GURS) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 23 Slika 11: Poplave na reki Dravi, novembra 2012 (Vir: SEE River, 2014) GOZDNE ZDRUŽBE Vegetacija, s poudarkom na obrežnih gozdovih, je bila prav tako upoštevana pri določitvi mej pilotnega območja. Rečni koridor določajo območja obrežnega gozda. Sloj vegetacije predstavlja potencialno vegetacijo in ne realno, zato je služil bolj kot podlaga odločanju in podpora ostalim indikatorjem. Kategorije vegetacije so bile določene na podlagi podatka o gozdnih asociacijah, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije (Gozdne asociacije, Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, 2012). Pri določitvi so bili upoštevani gozdni odseki povprečne velikosti 25 ha in prevladujoča gozdna asociacija. Slika 12: Varovalni gozd ob reki Dravi (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 24 Slika 13: Gozdne asociacije na območju rečnega koridorja (Vir: SEE River, ARSO, GURS, IzVRS, ZGS) TLA Vsa območja, ki jih pokrivajo obrečne prsti, so bile zajeta znotraj meja rečnega koridorja. Najpogostejše obrečne prsti na tem območju so evtrične, distrične in karbonatne obrečne prsti. Za določitev tipov prsti je bila uporabljena digitalna pedološka karta Slovenije merila 1:25.000 (DPK25), ki predstavlja temeljno evidenco tal kot naravnega vira na nivoju države, regij, občin ali večjih območij. DPK25 omogoča vrednotenje primernosti tal za kmetijsko in drugo rabo; predstavlja podatkovno osnovo pri načrtovanju posegov in spremembo namembnosti rabe prostora. Je eden izmed potrebnih podatkov za načrtovanje rabe prostora kakor tudi obvezen vir podatkov za usmerjanje razvojnih in okoljevarstvenih aktivnosti (ZKZ 1996, EU direktiva 85/337, 1985). ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 25 Slika 14: Obrečni tipi prsti v rečnem koridorju (Vir: SEE River, ARSO, Biotehniška fakulteta, GURS, IzVRS) Slika 15: Glavna gospodarska panoga v rečnem koridorju je poljedelstvo (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 26 HABITATI RASTLINSKIH IN ŽIVALSKIH VRST REČNEGA IN OBREČNEGA SVETA Pri določitvi rečnega koridorja so bili upoštevani tudi habitati rastlinskih in živalskih vrst rečnega in obrečnega sveta, ki so odvisni od vodnega režima in se nahajajo v rečnem koridorju Drave. Sloj območij Natura 2000 v odvisnosti od voda je pripravljen ob upoštevanju podatkov o Natura 2000 območjih, ki jih določa Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13 - popr., 39/13 - odl. US in 3/14).Tovrstni podatki so bili namenjeni tudi za pripravo ukrepov Načrta upravljanja voda za vodno območje (VO) Donave in Načrta upravljanja voda za VO Jadranskega morja. Slika 16: Območja Natura 2000 v odvisnosti od vode (Vir: SEE River, ARSO, GURS, IzVRS, ZRSVN) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 27 3.1.4. REČNI KORIDOR REKE DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Rečni koridor reke Drave zajema 46 kilometrski odsek srednjega toka reke Drave med Mariborom in Zavrčem s površino 160 km2. Območje opredeljuje preplet naravnogeografskih in družbeno geografskih dejavnikov vezanih na reko Dravo ter zajema 15 občin v Podravski regiji. Preglednica 1: Občine v rečnem koridorju Drave med Mariborom in Zavrčem 2 Ime občine Površina v rečnem koridorju [km ] Delež ozemlja občine v rečnem koridorju MARKOVCI 29,83 100,00 PTUJ 25,46 38,20 STARŠE 24,96 73,47 GORIŠNICA 19,16 65,83 HAJDINA 15,02 68,83 VIDEM 11,30 14,13 MARIBOR 9,61 6,52 DUPLEK 9,18 22,95 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU 8,30 66,18 DORNAVA 4,29 15,12 KIDRIČEVO 1,97 2,76 CIRKULANE 0,70 2,18 ZAVRČ 0,28 1,47 ORMOŽ 0,01 0,01 Koridor reke Drave je bil v preteklosti podvržen številnim spremembam. Hidromorfološki nižinski značaj reke s sezonskimi poplavami, meandri in mrtvimi rokavi, je bil predmet intenzivnih rečnih regulacij že vse od začetkov 19. stoletja. Cilj regulacij je bil izboljšanje poplavne varnosti, pridobitev novih kmetijskih površin ter prostora, primernega za poselitev. V poznih 60. oz. v 70. letih 20. stoletja je bila Drava med Mariborom in Zavrčem namenjena energetski izrabi. Zgrajeni sta bili hidroelektrarni v Zlatoličju in Forminu s pripadajočim sistemom derivacijskih kanalov in jezov. Posledično so bile spremenjene hidrološke lastnosti reke, ki so danes pod vplivom režima obratovanja sistema elektrarn. Kljub hidrološkim in morfološkim spremembam v preteklosti, je reka Drava s poplavno loko ter značilno kulturno krajino, tudi habitat številnih ogroženih in varovanih vrst rastlin in živali. Večji del rečnega koridorja je del posebnega varstvenega območja, območja Natura 2000. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 28 Preglednica 2: Deleži različnih rab prostora po občinah v rečnem koridorju (Vir: SEE River, 2014) OBČINE Cirkulane Dornava Duplek Gorišnica Hajdina Hoče-Slivnica Kidričevo Maribor Markovci Miklavž na Dravskem polju Ormož Ptuj Starše Videm Zavrč DRUGE KMETIJSKE NJIVE IN POVRŠINE GOZD VRTOVI OSTALA NEKMETIJSKA TRAJNI ZEMLJIŠČA NASADI TRAVNIŠKE POVRŠINE Skupna POVRŠINA (km2) 0,09 0,19 0,13 0,28 0,02 0,70 0,02 0,06 3,77 0,34 0,01 0,10 4,29 0,29 1,68 4,94 1,38 0,16 0,71 9,18 0,57 2,88 12,24 2,52 0,06 0,90 19,16 0,75 0,89 9,16 2,98 0,05 1,20 15,02 0,00 0,00 0,00 0,49 1,19 0,23 0,00 0,06 1,97 0,45 0,80 3,86 3,21 0,14 1,13 9,61 0,78 4,04 16,64 6,45 0,19 1,74 29,83 0,18 1,61 4,67 1,31 0,03 0,51 8,30 0,01 0,01 1,11 2,33 11,61 7,50 0,21 2,69 25,46 0,53 4,91 14,77 3,46 0,13 1,15 24,96 0,83 1,14 7,35 1,22 0,04 0,72 11,30 0,06 0,13 0,01 0,06 0,02 0,28 0,01 Danes je rečni koridor Drave stičišče številnih sektorskih interesov in interesov deležnikov v obrečnem prostoru: hidroenergija, poplavna varnost, varstvo narave, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, promet in infrastruktura, ribištvo, šport in rekreacija ter poselitev in urbanizacija. Tako sektorski kot interesi deležnikov v rečnem koridorju morajo upoštevati pravni red Evropske unije in Republike Slovenije. V rečnem koridorju je posebej izrazit vpliv evropskih direktiv, npr. vodne, poplavne, habitatne, ptičje in direktive o rabi obnovljivih virov energije. Celostno upravljanje rečnega koridorja, ki aktivno prispeva k integraciji sektorskih interesov, implementaciji pravnega reda ter vzpodbuja razvoj po načelih trajnostnega razvoja, je ključni izziv upravljanja rečnega koridorja med Mariborom in Zavrčem. 3.2 PROCES IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA 3.2.1. VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV KOT TEMELJ OBLIKOVANJA RAZVOJNEGA KONCEPTA Za opredelitev celovitih, kakovostnih in trajnih rešitev za upravljanje rečnega koridorja od Maribora do Zavrča je projekt SEE River zasnoval proces dela, ki omogoča prilagajanje in usklajevanje vsebin med deležniki z različnih strokovnih področij z lokalne, regionalne in nacionalne ravni. S tem namenom je bilo vključevanje deležnikov sestavni del celotnega procesa - od prvih korakov načrtovanja do sprejemanja odločitev na področju varovanja (vodnega) okolja ter zagotavljanja kakovostnega in zdravega življenjskega okolja. Vključevanje deležnikov omogoča boljši prenos informacij in znanja med sektorji in deležniki ter med različnimi ravnmi: lokalno, nacionalno in prekomejno. Razvojni koncept, ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 29 oblikovan s sodelovanjem deležnikov, omogoča, da bodo le-ti sami prevzeli izvajanje aktivnosti, s tem pa tudi odgovornost za uresničevanje razvojnega koncepta. Za zagotavljanje učinkovitosti procesa in vsebin, je bil eden prvih korakov projekta SEE River natančna opredelitev različnih skupin deležnikov in sistematično načrtovanje, katere vsebine so namenjene izbranim deležnikom in kateri deležniki lahko sodelujejo pri oblikovanju vsebin. Tako so bili na območju rečnega koridorja spodnje Drave prepoznani deležniki, ki imajo interese ali so kakorkoli povezani z izbranim območjem rečnega koridorja spodnje Drave, med njimi predvsem: lokalne skupnosti, sektorske vodarske, kmetijske, gozdarske, naravovarstvene in druge lokalne službe, razvojne agencije, uporabniki vode (hidroenergetika, namakanje), lokalna interesna društva (ribiška, lovska, turistična) in zasebne družbe. Ne glede na izjemen pomen sodelovanja z deležniki na lokalni ravni, pa aktivnosti na lokalni ravni niso potekale izolirano, ampak smo jih povezovali z nacionalno ravnjo. Na tej ravni so bili kot deležniki, s katerimi potekajo posvetovalne aktivnosti, prepoznani predstavniki ministrstev za kmetijstvo in okolje, infrastrukturo in prostor, gospodarstvo ter njihovih služb, prav tako pa tudi druge strokovne institucije z različnih sektorjev, ki lahko zagotovijo prenos informacij in znanja med nacionalno in lokalno ravnjo. S kombinacijo aktivnosti »od spodaj navzgor«, hkrati pa tudi »od zgoraj navzdol«, projekt zagotavlja skupno analiziranje, načrtovanje in odločanje o aktivnostih, ki omogočajo združevanje in povezovanje lokalnih in regionalnih pobud tudi na nacionalni in mednarodni ravni. V procesu vključevanja deležnikov je projektna skupina izvedla serijo interaktivnih delavnic, individualnih predstavitev, srečanj in posvetovanj z namenom doseči skupni konsenz o bodočem razvoju rečnega koridorja – razvojnem konceptu. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 30 3.2.2 OPIS PROCESA IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA Projektna skupina je na začetku izvajanja projekta SEE River izvedla natančne analize administrativnih postopkov sektorjev, prostorske in vsebinske analize rečnega koridorja ter najprej identificirala ključne deležnike v rečnem koridorju. Kot prvi koraki so nato sledili individualni sestanki z deležniki in predstavitve, ki so bile namenjene pridobivanju in preverjanju podatkov ter ugotovitev kabinetnega in terenskega dela. Slika 17: Proces izdelave razvojnega koncepta in vključevanje deležnikov (Vir: SEE River, 2014) Prva v zaporedni seriji delavnic je bila delavnica s sektorskimi deležniki z nacionalne ravni, organizirana aprila 2013. Glavni cilj delavnice je bil predstavitev namena, predvidenega poteka projekta in želenih ciljev, predvsem pa pridobivanje pogleda deležnikov z nacionalne ravni na razvoj in možne aktivnosti v izbranem rečnem koridorju. V sklopu delavnice so bili analizirani ključni izzivi v rečnem koridorju s področij zagotavljanja dobrega stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti, varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Opredeljeni so bili razvojni projekti in prepoznane priložnosti izbranega prostora – rečnega koridorja (energetika, turizem, kmetijstvo, gospodarstvo). V zaključkih delavnice je bila poudarjena potreba po medsektorsko usklajenih rešitvah, po usklajenem pristopu k razvojnim pobudam ter regijskem povezovanju (državne in lokalne ravni). V seriji prihodnjih, lokalno usmerjenih delavnic, so poleg deležnikov z državne ravni bistveno vlogo igrali predvsem deležniki z lokalne ravni. Na prvi lokalni delavnici, junija 2013, so sodelovali predstavniki z različnih področij delovanja, neposredno ali posredno povezanimi z reko Dravo. Njen glavni namen je bil predvsem vzpostavitev tesnega in stalnega sodelovanja z deležniki v rečnem koridorju. Na delavnici so udeleženci predstavili svoje poglede na upravljanje rečnega koridorja Drave ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 31 v Sloveniji ter postavili smernice za oblikovanje vizije reke Drave 2030. Na tak način se je oblikovala želena podoba reke in bivanja ob Dravi. Zelo pomemben rezultat delavnice so bili prepoznani interesi in nasprotja v koridorju reke Drave, ker so predstavljali temeljno izhodišče za nadaljnje delo na pilotnem območju. Na prvi lokalni delavnici so se udeleženci tudi prvič opredelili, na katerih vsebinskih področjih bi bili pripravljeni sodelovati v prihodnje. Do druge lokalne delavnice, ki je bila izvedena decembra 2013, je projektna skupina izvedla analize rečnega koridorja ter zasnovala Koncept ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave. S pripravo osnutka Koncepta ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave in osnutka Vizije za Dravo 2030 ter preko številnih prostorskih analiz (zgodovinske kartografske podlage, poplave in rečne terase, naravovarstvo, stavbna zemljišča in infrastruktura, itd.), s prostorsko določitvijo okoljsko razvojnih nasprotij in s prostorsko umestitvijo interesov, prepoznanih na prvi lokalni delavnici, so bila pripravljena izhodišča za drugo lokalno delavnico, namenjeno snovanju konkretnih projektnih idej. Na drugi lokalni delavnici so se tako deležniki najprej opredelili do osnutka Koncepta ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave in osnutka Vizije za reko Dravo 2030. Podali so svoje predloge, kritike, ideje in komentarje. Koncept ureditve in vizija sta bila prepoznana kot ključna dokumenta, ki podajata osnovo in usmeritve za bodoči razvoj rečnega koridorja ter smernice za bodoče projekte na regionalni ravni. Na podlagi prostorskih analiz so bila prepoznana tudi številna druga nasprotja in interesi v rečnem koridorju, zato so deležniki med interaktivnim delom za več omizji, zasnovali pet regijskih projektov, za katere obstaja interes širšega spektra deležnikov in ki so bistveni za sanacijo obstoječih okoljskih bremen ter pomembno prispevajo k zagotavljanju nadaljnjega razvoja. Slika 18: Analiza zgodovinskih kartografskih podlag iz 19. stoletja je bila v pomoč pri določevanju kje je struga reke Drave potekala v preteklosti (Vir: SEE River, Militärgeographisches Institut 1897, 1900) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 32 Pomemben korak po drugi lokalni delavnici je bilo srečanje projektne skupine SEE River in županov ter predstavnikov občinskih skupnosti Spodnjega Podravja ter Mestne občine Maribor. Ti so podprli usmeritve projekta SEE River in projektni pristop povezovanja na regionalni ravni prepoznali kot učinkovito orodje v podporo razvoju celotne regije. Prepoznali so nujnost opuščanja načrtovanja in izvajanja posamičnih, ločenih pobud, ukrepov in akcij ter pomembnost iskanja skupnih, usklajenih in celovitih rešitev na ravni regije. Projektna skupina je vzpostavila še eno pomembno povezavo, ko je dotakratne aktivnosti in ugotovitve projekta predstavila predstavnikom (tedanjega) Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direktorata za prostor in predstavnikom regionalnih razvojnih agencij. Slednje so predstavile svoje projektne ideje za regijo, predvsem projekt Dravske kolesarske poti – regionalnega turističnega produkta, na katerega bi navezali druge turistične produkte in storitve v regiji. Skupina projekta SEE River je predstavila pristop pri oblikovanju interesov in pobud (posameznih projektov) in poudarila pomembnost sodelovanja ter stalne komunikacije z vsemi prepoznanimi deležniki v prostoru. Predstavniki ministrstva so pristop projekta SEE River prav tako prepoznali kot učinkoviti način za doseganje skupnih ciljev in hkrati predlagali, da naj se tudi projekt Dravske kolesarske poti zasnuje kot del celovitejšega medregijskega projekta. Vzpostavljena je bila povezava med projektno skupino SEE River in regionalnimi razvojnimi agencijami, ki bodo vizijo razvoja obdravskega prostora vključile v strateški del regionalnih razvojnih programov. Poleg tega je druga lokalna delavnica podala veliko izhodišč za analitično delo v rečnem koridorju. Projektna skupina SEE River je aktivno delala tudi na pilotnem območju. Z GIS analizami in s pomočjo terenskih ogledov lokacij, so bila določena vplivna območja reke Drave, s katerimi se uresničujejo poplavna, habitatna in ptičja direktiva. Obenem so bile izdelane tudi smernice in omejitve za različne pobude in interese (rabe), ki so se preko sodelovanja z deležniki izkazale kot relevantne in ki se bodo umeščale v določenih vplivnih območjih reke Drave: KRAJINSKO-EKOLOŠKI KORIDOR: območje struge, brežin in priobalnega pasu ter območje pogostih poplav, kjer so prisotni sedimentacijski in erozijski procesi. Na območju so prisotni habitati, za katere je značilna stalna ali pogosta prisotnost vode. VARNOSTNI KORIDOR: območje, kjer obstaja poplavna nevarnost. Na območju so ponekod še prisotni habitati, za katere je značilna občasna prisotnost vode. PREVIDNOSTNI KORIDOR: območje do prvih rečnih teras. Območje je določeno predvsem kot podpora dolgoročnemu strateškemu prostorskemu načrtovanju z upoštevanjem podnebnih sprememb. Že od prve delavnice dalje, se je preko stalnega sodelovanja in komunikacije z deležniki, prepoznavalo ključna okoljsko-razvojna nasprotja oziroma probleme, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Projektna skupina SEE River je zato začela iskati možnosti reševanja teh problemov v povezavi z razvojnimi pobudami v ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 33 regiji. Ugotovljeno je bilo, da je za zagotovitev pravega ravnovesja med razvojem in ohranjanjem narave potrebno poskrbeti za: sanacijo okoljskih bremen, vzpostavitev primernih rab zemljišč in vode, vzpostavitev vzdolžne kontinuitete, določitev in izvajanje ukrepov za izboljšanje hidromorfološkega stanja za zagotavljanje dobrega stanja voda, prilagajanje gozdarsko kmetijskih praks ter vzpostavitev primernih rab zemljišč in vode. Pred tretjo lokalno delavnico se je projektna skupina SEE River opredelila tudi do številnih pobud lokalnih skupnosti in različnih deležnikov. Na podlagi znanj in usmeritev, pridobljenih med projektom, tudi s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, so bili izpostavljeni tisti projekti, ki so regionalno naravnani in se smiselno povezujejo z vizijo za Dravo 2030. Sledilo je umeščanje teh pobud v vplivna območja rečnega koridorja ter priprava kartografskih podlag za naslednjo lokalno delavnico. Tretja lokalna delavnica, organizirana maja 2014, je bila namenjena nadgradnji razvojnega koncepta, predvsem pa zasnovi akcijskega načrta in akcijskih skupin, ki bodo skrbele za njegovo izvedbo. S predstavitvijo razvojnega koncepta in strokovnih podlag, ki so bile izdelane kot podpora razvojnemu konceptu (vplivna območja rečnega koridorja, okoljsko-razvojna nasprotja ter dravska športno— rekreacijska-turistična os), je bilo med drugim deležnikom vizualno (s pomočjo projekcij vsebin na karte vplivnih območij rečnega koridorja in širšega območja) predstavljeno tudi, kje in kako so njihove pobude predvidene v prostoru in kaj za prostor pomenijo. Projektna skupina je predstavila vplivna območja rečnega koridorja ter pojasnila, katere omejitve in smernice s področja voda in področja varstva narave veljajo zanje. Podana so bila priporočila, kako upoštevati omejitve in kako slediti smernicam pri načrtovanju vsebin razvojnega koncepta. Interaktivni del je bil razdeljen v dva dela. V prvem so se deležniki najprej opredelili do razvojnega koncepta, podali svoje komentarje in predloge za izpopolnitev. Po predstavitvi akcijskega načrta za izvajanje razvojnega koncepta, so se deležniki razdelili v skupine na podlagi 8 tematskih sklopov: 1. zmanjševanje poplavne ogroženosti, 2. obnova starih rečnih rokavov in mrtvic, 3. omogočanje sonaravne rečne dinamike, 4. celostna ureditev območja Krajinski park Šturmovci, 5. vzpostavitev plovne poti, 6. vsebinsko povezovanje rekreativnih poti, 7. vzpostavitev »Skupine za Dravo«, 8. ribe in ribištvo. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 34 Udeleženci so se z razporejenem v skupine opredelili do prioritetnih tem ter se hkrati spoznali med seboj. Vsaka skupina je opredelila konkretno vsebino tematskega sklopa (prihodnje projekte) ter določila prihodnje nosilce projekta, kako bo potekala koordinacija in kdo bo odgovoren za katero nalogo. Dogovorili so se o konkretnih nadaljnjih korakih za pripravo in izvedbo projektov v naslednjih 6 -12 mesecih ter si razdelili vloge in naloge. 4. IZVEDBENI DEL 4.1 VIZIJA ZA DRAVO 2030 Vizija za Dravo 2030 določa vzorčno podobo reke Drave in njenega rečnega koridorja. Usmerjena je k cilju, ureditev sodobnega rečnega koridorja. Temeljni cilji vizije za Dravo 2030 so izboljšati stanje okolja in bivalno kakovost območja, zmanjšati količino okoljskih tveganj, izkoristiti prostorske privlačnosti regije, racionalno usmerjati investicijska sredstva, povečati ekonomsko konkurenčnost regije in zaposljivost lokalnega prebivalstva v regiji ter zagotoviti trajnostno rabo lokalnih naravnih virov. Slika 19: Reki je potrebno dati več prostora, ki ga potrebuje za svojo dinamiko (Vir: SEE River, 2014) Reka Drava in njen koridor je ekološko-razvojna os sodobne turistično-energetsko-kmetijske-regije spodnjega Podravja. Reki in rečnemu koridorju je povrnjen prostor v največji možni meri, aktivna struga reke Drave je na primernih mestih razširjena. Stanje voda, ekosistemov in biotske raznovrstnosti je dobro, poplavna ogroženost je zmanjšana. V obvodnem prostoru Drave so urejeni prostori druženja in sprostitve in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Maribor – Ptuj – Ormož, ki se kot nadaljevanje poteze Dravograd – Maribor na spodnjem koncu nadaljuje na hrvaško stran, v smeri proti Čakovcu in Varaždinu. Energija iz obnovljivih virov se proizvaja ob upoštevanju vseh okoljskih standardov, ob skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter v konsenzu z drugimi rabami vode in rečnega koridorja. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 35 Kmetijska dejavnost je okoljsko varna ter bistveno ne obremenjuje kvalitete podtalnice. Kakovost in neoporečnost izdelkov je zagotovljena z ustreznim spremljanjem in nadzorom izvajanja kmetijske dejavnosti. Pridelava je usmerjena v zagotavljanje prehrambne samooskrbe območja ter širše regije. Obseg obdelovanih kmetijskih površin se dolgoročno ohranja. Lokalna kmetijska dejavnost je povezana z lokalno turistično, gostinsko in predelovalno industrijo. Območje lokalnemu prebivalstvu, zaposlenim v regiji in obiskovalcem regije ponuja visoko kakovost bivanja in rekreacije, z možnostjo zaposlitev temelječih na lokalnih virih. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. Prebivalstvo, uporabniki rečnega koridorja in upravljavske službe se povezujejo in sodelujejo pri načrtovanju razvoja in upravljanja območja in njegovih naravnih virov. 4.2 KONCEPT UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE Ureditev sodobnega rečnega koridorja Drave se izvaja z namenom doseganja ciljev in vzorčne podobe Vizije za Dravo 2030. Koncept ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave natančneje definira vzorčno podobo sodobnega rečnega koridorja Drave ter za namene realizacije koncepta opredeljuje podrobnejše cilje ureditve. Reka Drava in njen koridor je ekološko-razvojna os sodobne turistično-energetsko-kmetijsko regije spodnjega Podravja. Sonaravni reki in rečnemu koridorju je povrnjen prostor v največji možni meri, aktivna struga reke Drave je na primernih mestih razširjena. Poplavna ogroženost je zmanjšana na najmanjšo možno raven, zagotovljena je poplavna varnost lokalnega prebivalstva. Škodljivo erozijsko delovanje voda na javno infrastrukturo in naselja je zmanjšano. Hidromorfološke funkcionalne enote rečnega koridorja, struga – obrežje – obvodni prostor, so povezane v stabilno ekosistemsko strukturo. V največji meri so ohranjene ali obnovljene poplavne površine, na katerih se zagotavlja prilagojena raba prostora ter se ohranjajo ali obnavljajo hidromorfološke strukture reke: prodišča, otoki, brzice, okljuki, erozijske brežine, mrtvice, stranski rokavi, zastale vode in druge. Vzdržuje se tudi ugodno ohranitveno stanje in količina varovalnega obrečnega gozda. Zadrževalna območja visokih voda so multifunkcionalni prostori, zasnovani na medsektorskih rešitvah (npr. upravljanje voda in varstvo narave). Drava in njeni pritoki so prehodni za migracije vodnih organizmov. Hidrološki režim Drave je bližji naravnemu, hitra nihanja pretokov so zmanjšana, ekološko sprejemljivi pretok je povečan, prodonosnost je optimizirana in bližja naravnemu ravnovesnemu stanju. Stara okoljska bremena so odpravljena v največji možni meri. Odpadne komunalne vode so očiščene. Stanje površinskih in podzemnih voda je dobro. Biotska raznovrstnost se ohranja, stanje naravovarstvenih območij je dobro, pogoste so sinergetske rešitve naravovarstva in razvojnih pobud. Območja varstva narave so medsebojno fizično in programsko povezana. Izboljšanje naravnega kapitala (zelena infrastruktura) in ekosistemske storitve (zagotavljanje in čiščenje pitne vode, zadrževanje visokovodnih valov, kmetijska pridelava, lesna pridelava, proizvodnja energije, turizem in rekreacija) so vodilo pri določanju rabe tal, voda in upravljanja z območjem. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 36 Kakovost reke Drave in urejeni obrečni prostori omogočajo kopanje, brodenje in vodne igre v in ob reki Dravi. Razvito je čolnarjenje ter jadranje z manjšimi plovili. Ribji stalež in zdravje ribje populacije omogočata ribolov. Obvodni prostor Drave omogoča sprehajanje, kolesarjenje, jahanje in druge vzdolžne aktivnosti. Protipoplavni nasipi so opremljeni s sprehajalno in kolesarsko infrastrukturo. Obvodni prostor Drave je prostor druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezuje v turistično rekreativno potezo Maribor – Ptuj – Ormož, ki se kot nadaljevanje poteze Avstrijska Drava - Dravograd – Maribor na spodnjem koncu nadaljuje na hrvaško stran, v smeri proti Čakovcu in Varaždinu. Območja varstva narave omogočajo izobraževanje lokalnega prebivalstva in drugih obiskovalcev. V prostoru so aplicirane večfunkcionalne energetsko-rekreativnoturistične rešitve. Energija iz obnovljivih virov se proizvaja ob upoštevanju vseh okoljskih standardov, ob skrbi za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter zagotavljanju obojestranske vzdolžne in prečne rečne kontinuitete. Kmetijska praksa na pogosto poplavljenih kmetijskih površinah je prilagojena spreminjajočim se razmeram. Kmetijska praksa na površinah nad vodonosniki upošteva okoljske standarde in vse zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa kemijskih preparatov in hranil v podzemno vodo. S težkimi kovinami in kemijskimi spojinami obremenjena tla, so v največji možni meri sanirana, rabo narekuje monitoring po poplavnih dogodkih. Povečuje se prehranska samooskrba prebivalstva. Obseg obdelovanih kmetijskih površin se dolgoročno ohranja. Raba prostora je v primerjavi s preteklostjo izboljšana in učinkovitejša, upravljavske prakse so prilagojene podnebnim spremembam, omogočeno je namakanje kmetijskih površin. Povečuje se delež sonaravne in ekološke pridelave. Kmetijske površine so pomemben gradnik ohranjanja kulturne krajine ter zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kmetijstvo prispeva k ohranjanju kulturne dediščine območja. Območje lokalnemu prebivalstvu, zaposlenim v regiji in obiskovalcem regije ponuja visoko kakovost bivanja z možnostjo zaposlitev temelječih na lokalnih virih. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. Mreža izobraževalnih centrov ob Dravi je vsebinsko in operativno povezana ter ima poslanstvo opozarjanja na okoljski in naravovarstveni pomen rečnega koridorja Drave in njegovega trajnostnega upravljanja. Prekomejno biosferno območje Drava – Mura - Donava in njegove prednosti so široko prepoznane v regiji in sektorjih ter optimalno izkoriščene. Reko in območje rečnega koridorja upravljajo službe na različnih ravneh po načelih dobrih praks medsektorskega konsenza in čezmejne rečne usklajenosti. Prostorsko načrtovanje na lokalni, regionalni in državni ravni je konsistentna celota. Lokalna demokracija je visoko razvita, rečni koridor Drave je kot del porečja Drave predmet dela regionalno zasnovane inštitucije za varstvo, rabo in druge zadeve reke Drave, ki jo tvorijo lokalni in regionalni deležniki. Sistem zgodnjega opozarjanja pred nevarnostjo visokih voda je sodoben in učinkovit. Aktualne javne službe (policija, služba prve pomoči, gasilci, civilna zaščita, slovenska vojska) so povezane v enoten sistem intervencije v primeru nastopa visokih voda in imajo optimalne pogoje za delovanje. V odpravo posledic poplav se vključujejo vse pristojne strokovne službe. Načrti zaščite in reševanja so pripravljeni v optimalnem obsegu, vsebujejo več scenarijev in so razumljivi lokalnemu prebivalstvu. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 37 4.3 STROKOVNE PODLAGE – PODPORA KONCEPTU UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE Tekom projekta je bilo s pridobivanjem in obdelavo različnih podatkov (npr. zgodovinske kartografske podlage, obsegi poplav, aglomeracije, območja NATURA 2000 itd.) ter terenskim delom, zagotovljeno stalno analitično delo na pilotnem območju. Vzporedno s tem, so nastajale številne kartografske podlage, ki so se s pomočjo vključevanja deležnikov v proces dopolnjevale iz delavnice v delavnico (vsa kartografska gradiva so v prilogah tega dokumenta). Z namenom, da bi koncept ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave kar najbolje sledil desetim prioritetnim ciljem iz Dravske deklaracije in bi se na pilotnem območju hkrati uresničile tudi poplavna, habitatna in ptičja direktiva, pa so bila kot rezultat prej omenjenih analiz določena vplivna območja koridorja reke Drave. Osnovni namen določitve vplivnih območij je zagotavljanje zadostnega prostora reki Dravi, zmanjševanje poplavne ogroženosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti in podpora dolgoročnemu strateškemu prostorskemu načrtovanju z upoštevanjem podnebnih sprememb. Da bi bila podpora odločanju na lokalnem, regionalnem in državnem strateškem nivoju še celovitejša, so bile za rabe voda in obvodnega prostora, ki so se kot ključne izkazale v sodelovanju z deležniki, izdelane smernice za primernost, ureditev in opremljenost, ki jo posamezna raba zahteva ter omejitve zaradi ciljev upravljanja z vodami in ohranjanja narave. V podporo razvojnemu konceptu sta bili izdelani še dve strokovni podlagi in sicer so bila v vplivna območja rečnega koridorja umeščena prepoznana okoljsko razvojna nasprotja ter tiste pobude deležnikov, ki se smiselno navezujejo na Vizijo za Dravo 2030. Strokovni podlagi Okoljsko razvojna nasprotja in Dravska športno rekreacijska turistična os, sta v pomoč bodočemu načrtovanju, saj na eni strani prikazujeta prepoznane probleme v prostoru, na drugi strani pa prikazujeta razvojne pobude v regiji. Podlagi sta namenjeni spodbujanju reševanja prepoznanih problemov sočasno z razvojnimi pobudami in s tem zagotavljanju pravega ravnovesja med razvojem in ohranjanjem narave. 4.3.1 VPLIVNA OBMOČJA KORIDORJA REKE DRAVE A. KRAJINSKO EKOLOŠKI KORIDOR Območje struge, brežin in priobalnega pasu ter območje pogostih poplav, kjer so prisotni sedimentacijski in erozijski procesi. Na območju so prisotni habitati za katere je značilna stalna ali pogosta prisotnost vode. V območju se naj izvajajo ukrepi za ohranjanje oziroma izboljšanje ekološkega stanja vodnega telesa, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst. Območje je določeno na podlagi: - vodnih in priobalnih zemljišč, - dosega voda pri pretoku s povratno dobo 10 let (Q10), oziroma kjer karte poplavne nevarnosti niso izdelane, dosega voda pri pretoku s povratno dobo 5 let (Q5, vir podatka: projekt TRUD) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 38 oziroma območij pogostih poplav iz Opozorilne karte poplav. Območja, ki so obkrožena z območjem iz tega odstavka so vključena v krajinsko ekološki koridor. V območju krajinsko ekološkega koridorja je treba pri načrtovanju rabe prostora upoštevati predpise: področje voda: Na splošno na vodnih in priobalnih zemljiščih posegi, ki zahtevajo gradnjo objektov, niso dovoljeni, razen če gre za gradnjo objektov v javno korist (varstvo pred škodljivim delovanjem voda, izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti vode ter ohranjanje narave, javna infrastruktura). Na priobalnem zemljišču v pasu od 15 m do 40 m od meje vodnega zemljišča je dovoljena gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Za vsak poseg (ureditev, gradnja) je potrebno vodno soglasje. Območje dosega voda Q10 je določeno z razredom srednje nevarnosti ali velike nevarnosti (če je globina vode enaka ali večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s). Praviloma posegi v visokem in srednjem razredu niso dovoljeni. Brez omilitvenih ukrepov ali ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti ali CPVO ali PVO, na podlagi katerih se preveri zmanjšanje ogroženosti samih načrtovanih objektov in njihovega vplivnega območja, je možno, poleg jezov, pregrad in drugih objektov za varstvo pred škodljivim delovanje voda, graditi samo športna igrišča. Prav tako je potrebno upoštevati smernice in pogoje zaradi morebitnih drugih varstvenih območij (npr. vodovarstvena območja). Za vse posege je potrebno pridobiti vodno soglasje. področje varstva narave: Celotno območje krajinsko ekološkega koridorja ima naravovarstveni status, zato je treba pri načrtovanju posegov upoštevati pogoje in usmeritve iz naravovarstvene zakonodaje. Poleg omenjenega je treba pri načrtovanju rabe upoštevati predpise s področja načrtovanja in graditve objektov, zagotoviti uskladitev z obstoječo rabo voda in prostora ter zaradi zahtevnosti in vplivov na okolje tudi predpise s področja varstva okolja. B. VARNOSTNI KORIDOR Območje, kjer obstaja poplavna nevarnost. Na območju so ponekod še prisotni habitati, za katere je značilna občasna prisotnost vode. V območju se naj izvajajo ukrepi za ohranjanje oziroma izboljšanje varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst. Območje je določeno na podlagi: - razredov poplavne nevarnosti s povratno dobo 100 let (Q100) in razreda preostale nevarnosti oziroma kjer karte poplavne nevarnosti niso izdelane, na podlagi dosega voda pri pretoku s povratno dobo 100 let (Q100, vir podatka: projekt TRUD) oziroma območij zelo redkih poplav iz Opozorilne karte poplav. V območju varnostnega koridorja, v delu izven krajinsko ekološkega koridorja, je treba pri načrtovanju rabe prostora upoštevati predpise: področje voda: V območju razreda majhne nevarnosti (kjer je pri pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode manjši od 0,5 m2/s) z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja so posegi dovoljeni. Možnost posegov v prostor v ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 39 območju srednje in velike nevarnosti (razred srednje nevarnosti se določi za območje, kjer je pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m oziroma zmnožek globine in hitrosti vode enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s) je enako pogojena kot pri krajinsko ekološkem koridorju. V območjih, označenih z razredom preostale nevarnosti (izredni naravni ali od človeka povzročeni dogodki, npr. poplavni dogodek 5. novembra 2012) je treba sprejemljivost dejavnosti, zaradi katerih lahko nastane onesnaženje večjega obsega, dejavnosti, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreč po predpisih o naravnih in drugih nesrečah, dejavnosti, ki zaradi občasnega ali stalnega zadrževanja večjega števila ljudi lahko škodljivo vplivajo na človekovo zdravje (npr.: bolnišnice, zdravilišča, šole, vrtci, domovi za starejše občane, podzemne garaže) preveriti na podlagi CPVO in/ali PVO ter pridobiti okoljevarstveno ter vodno soglasje. Prav tako je potrebno upoštevati smernice in pogoje zaradi morebitnih drugih varstvenih območij (npr. vodovarstvena območja). področje varstva narave: V območjih z naravovarstvenim statusom se upoštevajo pogoji in usmeritve iz naravovarstvene zakonodaje. Poleg omenjenega je treba pri načrtovanju rabe upoštevati predpise s področja načrtovanja in graditve objektov, zagotoviti uskladitev z obstoječo rabo voda in prostora ter zaradi zahtevnosti in vplivov na okolje tudi predpise s področja varstva okolja. C. PREVIDNOSTNI KORIDOR Območje je določeno predvsem kot podpora dolgoročnemu strateškemu prostorskemu načrtovanju z upoštevanjem podnebnih sprememb. Območje omejujejo prve rečne terase Drave. V območju previdnostnega koridorja, v območju izven krajinsko ekološkega koridorja in izven varnostnega koridorja je treba s področja voda, varstva okolja in varstva narave upoštevati veljavne predpise in varstvena območja (Natura 2000, vodovarstvena območja). Prav tako je treba pri načrtovanju in umeščanju rabe upoštevati predpise prostorskega načrtovanja in predpise za graditve objektov ter uskladitve z obstoječo rabo voda in prostora. V območju se spodbuja izvedba ukrepov za ohranjanje oziroma izboljšanje varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih z naravovarstvenim statusom se upoštevajo pogoji in usmeritve iz naravovarstvene zakonodaje. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 40 Slika 20: Vplivna območja rečnega koridorja (Vir: SEE River, ARSO, IzVRS, GURS, ZRSVN) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 41 4.4 OSREDNJI STEBRI KONCEPTA UREDITVE SODOBNEGA REČNEGA KORIDORJA DRAVE Osrednji stebri predstavljajo glavna tematska področja upravljanja pilotnega območja. Iz vsakega stebra izhajajo temeljni cilji, ki jih koncept skuša doseči. Za vsak cilj so predvideni ukrepi in aktivnosti ter usmeritve za njihovo izvedbo in medsebojno uskladitev ciljev. Koncept se tako deli na pet osnovnih stebrov: vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetsko upravljanje in raba reke Drave, prilagojene gozdarske in kmetijske prakse na poplavnih in vodonosnih območjih v rečnem koridorju Drave, športno-rekreacijsko-turistična vodna os Maribor-Ptuj-Zavrč, izobraževanje in osveščanje javnosti in prostorsko načrtovanje in upravljanje koridorja reke Drave ter čezmejni kontekst. Slika 21: Osrednji stebri razvojnega koncepta, cilji, ukrepi, aktivnosti in usmeritve so podpora predlogom projektov v akcijskem načrtu (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 42 4.4.1 VODNOGOSPODARSKO-NARAVOVARSTVENO-ENERGETSKO UPRAVLJANJE IN RABA REKE DRAVE Temeljni cilji, ukrepi in aktivnosti za uresničevanje ciljev ter usmeritve za izvedbo ukrepov in medsebojno uskladitev ciljev: USMERITVE IN MEDSEBOJNA USKLADITEV CILJEV CILJI UKREPI IN AKTIVNOSTI 1.1. Zmanjšanje škodljivega delovanja voda (poplavna in erozijska ogroženost). 1.1.a) Določitev prednostnega seznama elementov ogroženosti (poselitev, infrastrukturni objekti) in najustreznejšega načina izvedbe ukrepov za zmanjševanje škodljivega delovanja voda z vidika tehnične, ekonomske - Ukrepe za zmanjševanje poplavne ogroženosti se naj izvaja in okoljske učinkovitosti. tako, da se retencijske površine zmanjšujejo le v primeru, ko 1.1.b) Določitev območij za ohranjanje poplavnih ni drugih alternativ oziroma se nadomeščajo (uskladitev s retencijskih površin in njihova prostorska “rezervacija” ciljem 1.5). (namenska raba nepozidanih stavbnih zemljišč v krajinsko ekološkem in varnostnem koridorju reke Drave se naj - Ukrepi se naj izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov ter spremeni v kmetijsko, gozdno ali vodno zemljišče). omogočajo rekreacijo in sonaravno doživljanje rečnega 1.1.c) Načrtovanje in izvedba predvidenih ukrepov v koridorja. skladu s predpisi prostorskega načrtovanja, graditve objektov in okolja (upravljanje z vodami, varstvo okolja in ohranjanje narave) za zmanjševanje škodljivega delovanja voda v skladu z rezultati predhodnih študij. 1.2. Obnova hidromorfoloških struktur krajinsko ekološkega rečnega 1.2.a) Izvedba predhodnih študij, ki bodo na potencialnih območjih obnove starih rečnih rokavov in mrtvic (karta Okoljsko razvojna nasprotja) določile prednostne lokacije - Ukrepi se naj izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 43 koridorja z oživitvijo območij pritokov, zatokov, mrtvic in stranskih rokavov. in najustreznejši način izvedbe ukrepov obnove starih rečnih rokavov in mrtvic z vidika izboljšanja vodnih in obvodnih habitatov, tehnične in ekonomsko-finančne učinkovitosti. - Ukrepi naj se izvajajo na način, da se ne ogroža objektov in infrastrukture. Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. 1.2.b) Izvedba ukrepov za obnovo starih rečnih rokavov in mrtvic v skladu z rezultati predhodnih študij. 1.2.c) Priprava in izvedba revitalizacije obstoječih grajenih hidromorfoloških struktur reke. 1.2.d) Obnova hidromorfoloških struktur rečnih pritokov v skladu z rezultati predhodnih študij. 1.2.e) Redno izvajanje ukrepov neporaščenih in nezamuljenih prodišč. za ohranjanje 1.3.a) Izvedba predhodnih študij, ki bodo na potencialnih območjih omogočanja sonaravne rečne dinamike (karta Okoljsko razvojna nasprotja) določile prednostni seznam in najustreznejši način izvedbe ukrepov za omogočanje sonaravne rečne dinamike. 1.3. Izboljšanje krajinsko ekološkega rečnega koridorja 1.3.b) Izvedba ukrepov za omogočanje sonaravne rečne z omogočanjem dinamičnosti dinamike v skladu z rezultati predhodnih študij. v spreminjanju rečne struge 1.3.c) Izvedba študije o potencialnih ukrepih za izboljšanje in prodonosnosti. ter optimiziranje prodonosnih procesov. 1.3.d) Izvedba ukrepov za povečevanje prodonosnosti. Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja oziroma naj se načrtujejo skupaj z ukrepi cilja 1.1. - Ukrepi se naj izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov, oziroma naj se načrtujejo skupaj z ukrepi cilja 1.2. - Ukrepi naj se izvedejo tako, da se v čim manjši meri posega na najboljša kmetijska zemljišča. 1.3.e) Preprečevanje odvzemanja proda iz struge reke. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 44 1.4.a) Na prednostnih območjih (karta Okoljsko razvojna 1.4. Vzdrževanje ugodnega nasprotja) se izvede ukrepe za obnovo gozdne vegetacije ohranitvenega stanja in oziroma se raba območij in gozda izvaja tako, da se obsega obrečnega gozda. ohranja ugodno ohranitveno stanje gozda. 1.5.a) Izvedba primerjalne študije vrednotenja ekosistemskih storitev rečnega koridorja ob trenutnih in povečanih vrednostih minimalnih pretokov v Dravi ter 1.5. Približanje sedanjega zmanjšanja proizvodnje električne energije –»analiza hidrološkega režima Drave stroškov in koristi«. naravnemu, z zmanjšanjem nihanja pretokov in 1.5.b) Raziskava in okoljsko/ekonomska analiza možnega povečanjem ekološko prehoda iz konstantnega Qes v dinamični, na trenutni sprejemljivega pretoka. pretok vezani Qes. Gozd se obnavlja z avtohtonimi vrstami. Pri obnovi gozda je potrebno upoštevati, da se ga ne obnavlja v območjih poplav, kjer je velika pretočnost ampak samo v območjih zastajanja vode. Cilj je enak kot cilj 2.5. - Cilj dopolnjuje cilja 1.2 in 1.3. - Gre za izrazit vpliv na trenutno hidroenergetsko rabo vode in njene koristi, zato mora biti pri taki nalogi nosilec HE rabe aktivno vključen od priprave, raziskav do podaje rezultatov in ugotovitev. - Ukrepi so že predvideni. 1.5.c) Preveritev in optimizacija protokolov delovanja HE za zmanjšanje hitrih nihanj pretokov v stari strugi. 1.6.a) Izvedba dvosmerno funkcionalnih prehodov za 1.6. Omogočanje vzdolžne kontinuitete za prehajanje vodne organizme na zajezitvah v Melju in Markovcih. vodnih organizmov. 1.7.a) Sanacija in adaptacija neustrezno delujočih čistilnih naprav ter izgradnja čistilnih naprav za komunalne vode, ki 1.7. Izboljšanje čiščenja se neprečiščene stekajo v Dravo in njene pritoke. odpadnih komunalnih voda 1.8. Stanje naravovarstvenih 1.8.a) Načrtovanje in izvedba ukrepov za zagotavljanje - Ukrepi se naj izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 45 območij je dobro, biotska dobrega stanja naravovarstvenih območij ter ohranjanje ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov ter raznovrstnost se ohranja. biotske raznovrstnosti. omogočajo rekreacijo in sonaravno doživljanje rečnega koridorja. 1.8.b) Načrtovanje in izvedba ukrepov za obnovo oziroma ohranjanje tradicionalne rabe, ki zagotavlja visoko biotsko raznolikost. Ukrepi 1.2, 1.3, 1.4, 1.5, 1.6. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 46 4.4.2 PRILAGOJENE GOZDARSKE IN KMETIJSKE PRAKSE NA POPLAVNIH IN VODONOSNIH OBMOČJIH V REČNEM KORIDORJU DRAVE Temeljni cilji, ukrepi in aktivnosti za uresničevanje ciljev ter usmeritve za izvedbo ukrepov in medsebojno uskladitev ciljev: CILJI UKREPI IN AKTIVNOSTI USMERITVE IN MEDSEBOJNA USKLADITEV CILJEV 2.1.a) Definiranje ukrepov za preprečevanje opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja kmetijskih površin. 2.1.b) Razvoj krovne lokalne blagovne znamke in povezovanje z obstoječimi blagovnimi znamkami. 2.1. Izboljšanje prehranske samooskrbe območja in regije 2.1.c) Povezovanje ponudnikov v zadruge in organizacije pridelovalcev – povezovanje za skupni nastop na tržišču in v poslovnih odnosih do posrednikov v živilsko-predelovalni industriji. Ukrepi se naj definirajo in izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov. 2.1.d) Vzpostavitev regijskega logističnega centra za pridelavo in predelavo kmetijskih in podeželskih pridelkov. Upošteva se režim priobalnih zemljišč. - vodovarstvenih območij in 2.1.e) Ozaveščanje kupcev o prednostih lokalne pridelave hrane in o pomenu samooskrbe. 2.1.f) Promocija samooskrbe v javnem sektorju – novi poslovni modeli (šole, vrtci, bolnišnice, idr.). 2.1.g) Spodbujanje podjetniške miselnosti pri kmetijskih ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 47 gospodarstvih in uvedba novih poslovnih modelov. 2.1.h) Izdelava ukrepov za zmanjševanje neuporabljenih ali zavrženih kmetijskih pridelkov. količin 2.1.i) Ob rekreacijsko turistični osi se vzpostavi mreža ponudnikov lokalnih kmetijskih pridelkov, proizvodov in storitev. 2.2.a) Izdelava študije, ki definira ekonomsko, okoljsko in naravovarstveno najustreznejšo (kmetijsko) rabo teh območij. 2.2.b) Prilagoditev rabe na zemljiščih, ki jih pogosto ogroža rečna erozija. 2.2. Prilagoditev kmetijske prakse na pogosto poplavljenih in erozijsko ogroženih kmetijskih površinah. 2.2.c) Izdelava študije, ki opredeljuje območja onesnaženosti tal s težkimi kovinami in definira (kmetijsko) rabo teh območij. 2.2.d) Sanacija tal obremenjenih s težkimi kovinami in prilagoditev kmetijske rabe. 2.2.e) Preprečevanje sedimentov. premeščanja Ukrepi se naj definirajo in izvedejo tako, da izboljšujejo stanje voda in ohranitveno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov. onesnaženih 2.2.f) Monitoring obremenjenosti tal in pridelkov s težkimi kovinami in mikrobiološke neoporečnosti pridelkov v slučaju poplavnih dogodkov. 2.3. Povečevanje deleža sonaravne pridelave. 2.3.a) Povečanje deleža kmetijskih gospodarstev vključenih v kmetijsko okoljsko podnebne ukrepe. 2.3.b) Krepitev lokalnega trga sonaravno in ekološko Na vodnih, priobalnih in vodovarstvenih zemljiščih je gnojenje in vnašanje drugih snovi, ki vplivajo na vodo, omejeno, zato naj se ekološka pridelava prednostno izvaja na teh območjih. Enako je zaželeno tudi v ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 48 pridelanih pridelkov in vključitev lokalnih pridelovalcev v sistem javnega naročanja. 2.3.c) Vzpodbujanje naročanja. in izvajanje zelenega območju krajinsko – ekološkega koridorja. javnega 2.3.d) Ozaveščanje prebivalstva o pomenu sonaravne, ekološke in lokalne pridelave. 2.3.e) Izvedba ukrepov za zagotovitev povečevanja ekološke pridelave. 2.3.f) Ukrepi za povečevanje prodaje lokalnih, sonaravnih, ekološko pridelanih pridelkov in proizvodov. 2.3.g) Vzpodbujanje brez emisijske, nizkoogljične pridelave. 2.3.h) Strokovna podpora za spodbujanje trajnostnega kmetovanja (tehnološka in vsebinska). 2.4. Kmetijska praksa na površinah nad vodonosniki mora upoštevati predpisane zaščitne ukrepe za preprečevanje vnosa kemijskih spojin in preparatov v podzemno vodo. 2.4.a) Zaščitni ukrepi za preprečevanje vnosa kemijskih spojin in preparatov v podzemno vodo. 2.4.b) Nadzor nad izvajanjem ukrepov. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 49 2.5. Vzdrževanje ugodnega ohranitvenega stanja in obsega obrečnega gozda. 2.5.a) Na prednostnih območjih (karta Okoljsko razvojna nasprotja) se izvede ukrepe za obnovo gozdne vegetacije oziroma se raba območij in gozda izvaja tako, da se ohranja ugodno ohranitveno stanje gozda. Cilj je enak kot cilj 1.4 2.6.a) Vzpostavitev mejic in vetrnih pasov. 2.6. Ohranjanje in vzpostavljanje mejic ter gozdnih nasadov. 2.6.b) Vzpostavitev remediacijskih in remiznih območij. 2.7. Kontrola nad vnašanjem invazivnih vrst. 2.7.a) Uvedba sistematične kontrole z namenom preprečevanja vnašanja tujerodnih invazivnih vrst v okolje. - Pri zasaditvah se naj uporabljajo avtohtone, rastnim 2.6.c) Vzpostavitev nasadov na zaraščajočih ali razmeram prilagojene lesne vrste. degradiranih kmetijskih površinah za potrebe proizvodnje lesne biomase ali prodaje tržno zanimivih lesnih vrst. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 50 4.4.3 ŠPORTNO-REKREACIJSKO-TURISTIČNA VODNA OS MARIBOR-PTUJ-ZAVRČ Temeljni cilji, ukrepi in aktivnosti za uresničevanje ciljev ter usmeritve za izvedbo ukrepov in medsebojno uskladitev ciljev: CILJI UKREPI IN AKTIVNOSTI USMERITVE IN MEDSEBOJNA USKLADITEV CILJEV - 3.1.a) Detajlno načrtovanje in izvedba vzdolžne Dravske kolesarske poti (DKP), (idejna trasa na karti Dravska športno rekreativna turistična os). 3.1. Omogočanje sprehajanja, kolesarjenja, jahanja in drugih aktivnosti vzdolž obrežja Drave. - 3.1.b) Načrtovanje in izvedba navezovalnih kolesarsko – sprehajalnih poti, ki bodo povezale naselja in turistično- rekreacijsko-izobraževalno infrastrukturo z DKP. - 3.1.c) Po potrebi obnova obstoječih in načrtovanje in izvedba novih sprehajalnih poti (idejne trase na karti Dravska športno rekreativna turistična os). - 3.1.d) Po potrebi obnova obstoječih in načrtovanje in izvedba novih jahalnih poti, (idejne trase na karti Dravska športno rekreativna turistična os). 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. Potrebno ustrezno informiranje oziroma upoštevanje predpisanih omejitev, če se aktivnosti izvajajo na poplavno in erozijsko nevarnih območjih. - Ukrepi dolgoročno ne zahtevajo večjih vodnogospodarskih posegov v vodna ali priobalna zemljišča. - Upošteva se režim vodovarstvenih območij. - 3.2.a) Nadgradnja obstoječe rekreativno – turistične infrastrukture ob Dravi ter dvig kvalitete ponudbe. - 3.2.b) Povezovanje obstoječe rekreativno – turistične Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov. Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 51 prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. infrastrukture ob Dravi. - Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. Potrebno ustrezno informiranje oziroma upoštevanje predpisanih omejitev, če se aktivnosti izvajajo na poplavno in erozijsko nevarnih območjih. - 3.2.d) Vključevanje, povezovanje in skupna ponudba - Dravska športno-rekreacijsko-turistična vodna os. Ukrepi dolgoročno ne zahtevajo večjih vodnogospodarskih posegov v vodna ali priobalna zemljišča. - 3.2.c) Izgradnja nove rekreativno – turistične infrastrukture (idejne vsebine in lokacije na karti Dravska športno rekreativna turistična os). - Ukrepi 2.1.i), 3.1.a), 3.1.b), 3.1.c), 3.1.d), 3.4.a), 3.6.a). 3.3. Ribji stalež in zdravje ribje populacije omogočata ribolov. 3.4. Razvito je čolnarjenje ter jadranje z manjšimi plovili. - Upošteva se režim vodovarstvenih območij. - Ukrepi se naj načrtujejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov. - 3.3.a) Izvedba študij prioritetnih ukrepov za izboljšanje ugodnega stanja ribjih populacij. Navezava na ukrepe in aktivnosti ciljev 1.2, 1.3., 1.5 in 1.6. - Usklajevanje z ukrepi in aktivnostmi ciljev 1.2, 1.3., 1.5 in 1.6. - Pred izvedbo plovne poti je potrebno sprejeti plovni režim. - Plovba naj bo dovoljena le za plovila brez motornega pogona. - 3.4.a) Detajlno načrtovanje in izvedba Dravske plovne poti in vstopno izstopnih mest (idejna trasa in lokacije vstopno izstopnih mest na karti Dravska športno rekreativna turistična os). - Plovba naj bo dovoljena le v času in na način, da le ta ne povzroča motenj varovanih vrst ptic. Plovba z motornimi plovili je možna le na Ptujskem jezeru, v skladu s plovnim režimom za to območje. Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 52 habitatnih tipov. 3.5. Mestoma urejeni obrečni prostori omogočajo kopanje v reki Dravi, v območjih počasnejšega rečnega toka tudi brodenje in vodne igre. 3.6. Protipoplavni nasipi so opremljeni s sprehajalno in kolesarsko infrastrukturo. - Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. - Ukrepi dolgoročno ne zahtevajo večjih vodnogospodarskih posegov v vodna ali priobalna zemljišča. - Upošteva se režim vodovarstvenih območij. - Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov. - Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. - 3.5.b) Izgradnje nove kopališke infrastrukture oziroma ureditev kopališč v naravi (idejne lokacije na karti Dravska športno rekreativna turistična os). Ukrepi dolgoročno ne zahtevajo večjih vodnogospodarskih posegov v vodna ali priobalna zemljišča. - 3.5.a) Nadgradnja obstoječe kopališke infrastrukture ob Dravi (Mariborski otok, Terme Ptuj) ter dvig kvalitete ponudbe. - 3.6.a) Izvedba sprehajalno protipoplavnih nasipih v Dupleku. kolesarske poti na - Upošteva se režim vodovarstvenih območij. - Izboljšanje stanja in kakovosti vode. - Ker gre za sekundarno rabo objektov, ki služijo varnosti, izvedba rabe ni problematična, če ne zahteva dodatnih finančnih virov (počivališča, varovanje ipd.). Potrebno ustrezno informiranje oziroma omejitve v času poplavnih dogodkov in vzdrževanja. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 53 4.4.4 IZOBRAŽEVANJE IN OSVEŠČANJE JAVNOSTI Temeljni cilji, ukrepi in aktivnosti za uresničevanje ciljev ter usmeritve za izvedbo ukrepov in medsebojno uskladitev ciljev: CILJI 4.1. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. 4.2. Območja varstva narave so medsebojno fizično, programsko in prometno povezana in omogočajo izobraževanje lokalnega prebivalstva in drugih obiskovalcev. UKREPI IN AKTIVNOSTI USMERITVE IN MEDSEBOJNA USKLADITEV CILJEV - 4.1.a) Izvedba akcij za osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu, priložnostih in varnostnih omejitev reke Drave in njenega rečnega koridorja. - Ukrep 4.5.a), 4.2.a), 4.3.a). - Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih - 4.2.a) Načrtovanje in izvedba izobraževalnih tematskih tipov. poti (idejne lokacije na karti Dravska športno rekreativna turistična os). - Ukrepi naj se izvedejo tako, da se izboljša oziroma ohrani poplavna varnost območja. - Ukrepi 4.1.a), 4.3.a). Ukrepi dolgoročno ne zahtevajo večjih vodnogospodarskih posegov v vodna ali priobalna ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 54 zemljišča. Upošteva se režim vodovarstvenih območij. 4.3.Mreža izobraževalnih centrov ob Dravi je vsebinsko in operativno povezana ter ima poslanstvo opozarjanja na okoljski in naravovarstveni pomen rečnega koridorja Drave in njegovega trajnostnega upravljanja. 4.4. Čezmejno biosferno območje Drava – Mura Donava in njegove prednosti so široko prepoznane v regiji in sektorjih ter optimalno izkoriščene. - 4.3.a) Načrtovanje in izvedba interpretacijsko izobraževalnih centrov (idejne lokacije na karti Dravska - Ukrepi se naj izvedejo tako, da ne poslabšujejo stanja voda in ohranitvenega stanja varovanih vrst in habitatnih športno rekreativna turistična os). tipov. - Ukrepi 4.1.a), 4.2.a). - 4.4.a) Izvedba akcije osveščanja lokalnega prebivalstva, sektorske administracije ter privatne gospodarske iniciative o pomenu in priložnostih, ki jih ponuja Čezmejno biosferno območje Drava – Mura - Donava. - 4.4.b) Izvedba akcij za vključitev območja v mrežo UNESCO biosfernih območij. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 55 4.4.5 PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN UPRAVLJANJE KORIDORJA REKE DRAVE TER ČEZMEJNI KONTEKST Temeljni cilji, ukrepi in aktivnosti za uresničevanje ciljev ter usmeritve za izvedbo ukrepov in medsebojno uskladitev ciljev: CILJI 5.1 Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. 5.2 Prostorsko načrtovanje na lokalni, regionalni in državni ravni je konsistentna celota. UKREPI IN AKTIVNOSTI USMERITVE IN MEDSEBOJNA USKLADITEV CILJEV - 5.1.a) Izvedba akcij za osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu, priložnostih in varnostnih omejitev reke Drave in njenega rečnega koridorja. - Ukrep 4.2.a), 4.3.a). 5.2. Priprava regionalnega prostorskega plana. - Regionalni razvojni načrt naj temelji na Konceptu ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 56 5.3 Rečni koridor Drave je kot del porečja Drave predmet dela regionalno zasnovane 5.3. Vzpostavitev in delovanje skupine za Dravo – skupine, - Skupina naj vključuje vse ključne deležnike rečnega inštitucije za varstvo, rabo in ki bo skrbela za skladen razvoj in rabo rečnega koridorja koridorja Drave. druge zadeve reke Drave, ki Drave. jo tvorijo lokalni in regionalni deležniki. 5.4 Modernizacija sistema opozarjanja pred nevarnostjo visokih voda, sistema intervencije v primeru visokih voda ter načrtov zaščite in reševanja. 5.5. Izboljšanje čezmejne usklajenosti upravljanja z rečnim koridorjem Drave. - 5.4.a) Vzpostavitev sodobnega in učinkovitega sistema zgodnjega opozarjanja pred nevarnostjo visokih voda. - 5.4.b) Modernizacija sistema intervencije v primeru nastopa visokih voda. - 5.4.c) Optimizacija načrtov zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč. 5.5 a) Ukrepi za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju turizma, razvoja, energetike, upravljanja voda, zgodnjega opozarjanja v primeru visokih voda, varstva narave idr. 5.5 b) Modernizacija in optimizacija delovanja bilateralnih komisij. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 57 4.5 AKCIJSKI NAČRT 4.5.1 NAMEN AKCIJSKEGA NAČRTA Namen priprave akcijskega načrta je bil že ob samem oblikovanju razvojnega koncepta, zbrati in opredeliti akcije, ki bodo prispevale k uresničevanju Vizije za Dravo 2030 ter ciljev in ukrepov Koncepta ureditve sodobnega rečnega koridorja Drave (koncept ureditve). V akcijskem načrtu so zbrani in opisani predlogi za nadaljnje konkretne projekte, ki sledijo usmeritvam koncepta ureditve in prispevajo k njegovem uresničevanju. Oblikovani so bili skupaj z zainteresiranimi organizacijami in posamezniki, ki so se vključili v proces izdelave razvojnega koncepta v okviru interaktivnih delavnic in sestankov projekta SEE River. Hkrati smo za projektne predloge skupaj z deležniki določili njihove nosilce ter oblikovali projektne skupine – partnerstva, ki bodo v nadaljevanju, po končanju projekta SEE River, nadaljevala z nadgradnjo opredeljenih vsebin ter korakov k izvedbi. S tem smo že v samem procesu priprave naredili pomemben korak k temu, da bo koncept ureditve trajno prispeval k večji kakovosti in privlačnosti območja. Cilj projekta SEE River je bil opredeliti povezovalne projekte regijskega pomena, ki niso osredotočeni na ločene ukrepe ali območja, temveč, ki presegajo zgolj lokalni pomen in prispevajo k izboljšanju stanja na območju celotne regije. 4.5.2 NAČIN PRIPRAVE IN VKLJUČENE VSEBINE Osnove za pripravo akcijskega načrta so nastale na prvi lokalni delavnici, ki je potekala junija 2013 v Dvorjanah. V okviru dela v skupinah so deležniki opredelili njihove interese na območju ter opredelili vsebine, pri načrtovanju in izvedbi katerih bi želeli tudi sami aktivno sodelovati. Izpostavljene vsebine so bile podlaga za oblikovanje petih temeljnih stebrov koncepta ureditve, hkrati pa so predstavljale osnovo za oblikovanje projektnih predlogov. Na podlagi teh začetnih opredelitev smo za drugo delavnico pripravili vsebinska področja, v okviru katerih so deležniki na delavnici decembra 2013 nadalje identificirali konkretne ideje za projekte, ki imajo širši regionalni pomen ter povezujejo vsebine in akterje na območju. Rezultat druge delavnice so bili tako identificirani naslednji projekti: 1. projekt celostne obnove reke Drave, 2. Dravska kolesarska pot, 3. izobraževalni in informacijski centri regijskega pomena na lokacijah Mariborski otok in Ptujsko jezero, 4. plovna pot. Vsebine pod drugo in tretjo točko predstavljajo projektne ideje, ki so že bile v razvoju s strani predlagateljev. SEE River je tem projektom omogočil platformo za nadaljnje povezovanje tako ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 58 deležnikov kot tudi vsebin. Teh treh projektov ekipa projekta SEE River ni sama naprej razvijala, so se pa te vsebine na podlagi povezovanja v okviru projekta in procesa v rečnem koridorju Drave nadgrajevale in povezovale. Predstavljajo stične točke regije, zato smo jih tudi vključili v akcijski načrt. V nadaljevanju procesa smo se osredotočili na razvoj dodatnih vsebin, ki bi obogatile dravsko športnorekreacijsko-turistično os in predstavljale komplementarne vsebine za regijsko povezovanje. Na tretji delavnici smo tako na podlagi srečanj v manjših delovnih skupinah in individualnih posvetovanj, ki smo jih z deležniki izvedli med drugo in tretjo delavnico, izpostavili še naslednje vsebine kot podlago za razvoj konkretnih projektov: nadgradnja projektne ideje za obnovo reke Drave, celostna ureditev območja Šturmovci, ribe in ribištvo, nadgradnja projektne ideje za vzpostavitev plovne poti in vzpostavitev trajnega sodelovanja deležnikov območja reke Drave – vzpostavitev t. i. Skupine za Dravo. Skupaj smo tako dobili nabor osmih konkretnih projektov, ki prispevajo k uresničevanju Koncepta ureditve sodobnega rečnega koridorja. Pri tem je pomembno, da gre v vseh primerih za projekte regionalnega pomena in skupaj tvorijo celosten pristop k urejanju reke Drave in prostora ob njej. Hkrati je pomembno, da smo za te projekte identificirali nosilce in sodelujoče, ali pa vsaj posameznike, ki so pripravljeni pomagati zagnati projekte in poiskati primerne nosilce. Projekti, vključeni v akcijski načrt, so v različnih fazah priprave oziroma izvedbe, kar je tudi razlog, da so nekatere vsebine predstavljene bolj podrobno, druge manj. Nadaljnje uresničevanje projektih idej bo odvisno predvsem od nosilcev projektov in učinkovitega sodelovanja projektne skupine, ki bodo tudi naprej izkoriščali platformo za sodelovanje, ki jo je vzpostavil projekt SEE River. 4.5.3 OBLIKA AKCIJSKEGA NAČRTA Akcijski načrt vsebuje podrobnejše opise posameznih projektnih idej. Projektne ideje so vezane na cilje in ukrepe razvojnega koncepta. Pri tem je izpostavljen glavni cilj, h kateremu projektna ideja prispeva, hkrati pa so navedeni tudi ostali cilji in ukrepi. Večina projektnih idej namreč prispeva k uresničevanju več ciljev, kar je na tem mestu tudi navedeno. Za vsako projektno idejo smo, kolikor je bilo možno natančno, opredelili nosilce in sodelujoče ter pripravili kratek opis projektne ideje. Nekatere projektne ideje so tudi dodatno razdelane in tudi že predlagane v Regionalni razvojni program Regije Podravje za obdobje 2014-2020. Z namenom čim bolj usklajene predstavitve v tem akcijskem načrtu so za vse ideje pripravljeni povzetki s ključnimi informacijami. Navedeni so tudi nekateri možni viri financiranja. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 59 Bistvo razvojnega koncepta in iz njega izhajajočih ukrepov so povezovanje in regionalna raven načrtovanja. Ob koncu opisa vsake projektne ideje zato tudi izpostavljamo sinergije z ostalimi projekti ali pobudami v regiji oz. predloge za dodatno povezovanje in nadgradnjo projektov. 4.5.4 AKCIJE Z OPREDELJENIMI KORAKI ZA IZVEDBO V nadaljevanju so opisane projektne ideje, ki prispevajo k uresničevanju posameznih ciljev razvojnega koncepta. 4.5.4.1 Vodnogospodarsko-naravovarstveno-energetsko upravljanje in raba reke Drave 1. Obnova rečnega koridorja Drave od Maribora do meje s Hrvaško: integralni projekt za zmanjševanje poplavne ogroženosti in ohranjanje biotske raznovrstnosti Glavni cilj razvojnega koncepta Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 1.1. Zmanjšanje škodljivega delovanja voda (poplavna in erozijska ogroženost) 1.2. Obnova hidromorfoloških struktur krajinsko ekološkega rečnega koridorja z oživitvijo območij pritokov, zatokov, mrtvic in stranskih rokavov. Projekt pozitivno prispeva tudi k ostalim ciljem in ukrepom v okviru 1. tematskega stebra Časovni okvir izvedbe akcije 2016-2020 Nosilec akcije (organizacija) Inštitut za vode Republike Slovenije Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) dr. Aleš Bizjak 1. Inštitut za vode Republike Slovenije 2. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 2. Ministrstvo za okolje in prostor 3. VGB Maribor Sodelujoče organizacije 4. VGP Drava Ptuj 5. DOPPS 6. DEM 7. Občine območja 8. Zavod Iskriva Opis akcije Ozadje V območju koridorja reke Drave od Melja do Zavrča so pogoste ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 60 poplave, ki ogrožajo prebivalstvo in premoženje in povzročajo visoko škodo. V poplavi leta 2012 je bilo poplavljenih več deset objektov, povzročena škoda, vključno s škodo na HE Formin, pa je presegla 35 milijonov EUR. Dosedanja praksa zmanjševanja poplavne ogroženosti se je osredotočala izključno na zagotavljanje večje pretočnosti struge Drave na način odstranjevanja zarasti na prodiščih in brežinah ter na zniževanje oz. odstranjevanje prodišč. Tovrstna praksa ima le neznaten vpliv na zmanjševanja poplavne ogroženosti, obenem pa povzroča uničevanje oz. poslabševanje ugodnega stanja habitata kvalifikacijskih vrst območja Natura (mali martinec, mali deževnik), kar se odraža v njunih populacijskih trendih. Namen projekta Z izvedbo projekta želimo z inovativnimi ukrepi izboljšati tako stanje varovanih vrst ter habitatnih tipov, dosegati dobro stanje voda, kot tudi zmanjšati poplavno ogroženost naselij ter infrastrukture. Aktivnosti Aktivnosti projekta bodo vključevale ukrepe za: izvedbo protipoplavnih ukrepov in izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavnih škod; - obnovo starih rokavov in mrtvic z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, doseganja dobrega stanja voda in zmanjševanja poplavne ogroženosti ter izboljšanja ekosistemsko storitvenih sposobnosti območja; - izvedbo ukrepov za omogočanje sonaravne rečne dinamike z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, doseganja dobrega stanja voda in izboljšanja ekosistemsko storitvenih sposobnosti območja; - osveščanje javnosti o trajnostnem upravljanju rek in rečnih koridorjev. Gre za predlog integralnega projekta, ki predvideva kombinirano črpanje sredstev iz skladov: Life, kohezijski sklad, mednarodni razpisi (čezmejno, transnacionalno sodelovanje). - Možnosti za financiranje Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt je bi tekom delavnic projekta SEE River s strani nacionalnih, regijskih in lokalnih deležnikov prepoznan kot prednostni projekt in je bil kot tak tudi predlagan v Regionalni razvojni program za Podravje. Projekt bo pomembno izboljšal stanje okolja (ohranjanje biotske ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 61 pestrosti, zagotavljanje dobrega stanja voda) in bivalne kakovosti območja rečnega koridorja Drave, pripomogel bo k izkoriščanju prostorskih in naravnih privlačnosti rečnega koridorja Drave in širše regije. Kot tak je komplementaren z vsemi drugimi projekti v tem akcijskem načrtu in predstavlja podlago za trajnosten razvoj in rabo reke ter prostora reke Drave. 4.5.4.2 Dobre gozdarske in kmetijske prakse na poplavnih in vodonosnih območjih v rečnem koridorju Drave 2. Oživitev Šturmovcev Glavni cilj razvojnega koncepta 2.2. Prilagoditev kmetijske prakse na pogosto poplavljenih in erozijsko ogroženih kmetijskih površinah 1.2. Obnova hidromorfoloških struktur krajinsko ekološkega rečnega koridorja z oživitvijo območij pritokov, zatokov, mrtvic in stranskih rokavov. 2.3. Povečevanje deleža sonaravne pridelave Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. 4.1. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. Časovni okvir izvedbe akcije November 2015 – november 2018 Nosilec akcije (organizacija) Zavod RS za varstvo narave Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Andrej Grmovšek 1. e-Zavod 2. (Občina Markovci) Sodelujoče organizacije 3. (Občina Videm) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 62 Ozadje Z izgradnjo HE Formin in jezu v Markovcih so se bistveno spremenile hidrološke razmere na območju Šturmovcev, ki so bili leta 1979 zavarovani kot krajinski park. Upad podtalnice in odsotnost rednih sezonskih poplav so prizadele nekoč široko razširjeno rečno loko. Z leti se je spremenila tudi raba tal. Nekoč splošno razširjeno pašo in košnjo je polagoma izrinjalo poljedelstvo na intenzivnih njivskih površinah. Del površin se je zarasel (pogosto s tujerodnimi rastlinskimi vrstami). Omenjeni dejavniki so povzročili slabšanje stanja habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst. Vzporedno z opuščanjem paše in košnje so zamirali tudi običaji in navade vezani na specifični način kmetovanja. Namen projekta Opis akcije Namen projekta je vzpostavitev trajnostne, tradicionalne kmetijsko-gozdarske rabe na območju, ohranjanje varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst, izboljšanje hidroloških razmer na širšem območju Krajinskega parka Šturmovci, izboljšanje doživljajske, turistično-izobraževalne ponudbe v regiji ter ohranjanje etnološke dediščine območja. Ohranjanje naravnih danosti, s ponovno vzpostavitvijo trajnostne tradicionalne rabe, bo omogočilo ohranjanje biotske pestrosti območja, razvoj turizma, izboljšanje kvalitete izobraževanja in doživljanja prostora ter razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti. Izboljšanje hidroloških razmer bo pripomoglo k zaustavitvi oziroma k upočasnitvi trenda propadanja poplavne loke in pripomoglo k omilitvi podnebnih sprememb. Aktivnosti - - - Povečanje površin suhih travnikov na pilotnem območju v Krajinskem parku Šturmovci (očiščenje zaraščajočih površin in sprememba rabe iz njivskih površin), izboljšanje stanja obstoječih suhih travnikov v KP Šturmovci, ponovna uvedba ekstenzivne paše in košnje v KP Šturmovci, vzpostavitev pretoka v Šturmovskem potoku, vzpostavitev mrtvic in vodnih habitatov, izboljšanje turistične in informacijske ponudbe v regiji, izboljšanje učnega okolja za formalno in neformalno izobraževanje (izobraževalna infrastruktura, publikacije in vsebine), razvoj dopolnilnih dejavnosti in produktov v kmetijstvu, ohranitev etnološke dediščine, navezava destinacije Šturmovci na Dravsko športno- ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 63 turistično-rekreacijsko os, - vzpostavitev trajnostnega, ekonomsko vzdržnega modela gospodarjenja s travniki na pilotnem območju, - promocija modela trajnostne tradicionalne rabe izven pilotnega območja. Čezmejni program sodelovanja Slovenija-Hrvaška, program Life Možnosti za financiranje Projekt Šturmovci je bil tekom delavnic projekta SEE River s strani regijskih in lokalnih deležnikov prepoznan kot pomemben projekt za širše območje Podravja. Predlagan je bil tudi v RRP Regije Podravje za obdobje 2014-2020. Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projektno območje obsega dve občini, Markovci in Videm pri Ptuju. Projekt deluje povezovalno na nivoju pristojnih inštitucij in deležnikov ter se povezuje na regijske vsebine kot je npr. Dravska športno-turistično-rekreacijska os. Komplementaren je tudi z ostalimi projekti v akcijskem načrtu in lahko izkoriščajo oz. povezujejo vsebine s predvidenimi informacijskimi središči. V naslednjih korakih priprave projekta je pomembna vključitev potencialnih uporabnikov obnovljenih kmetijskih površin, povezava z lokalnimi kmetovalci in ponudniki storitev ter vpetost v splošno turistično in kmetijsko ponudbo regije. 4.5.4.3 Športno-rekreacijsko-turistična vodna os Maribor-Ptuj-Zavrč 3. Dravska kolesarska pot Cilj in ukrep RK Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 3.1. Omogočanje sprehajanja, kolesarjenja, jahanja in drugih aktivnosti vzdolž obrežja Drave. 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. 3.6. Protipoplavni nasipi so opremljeni s sprehajalno in kolesarsko infrastrukturo. Časovni okvir izvedbe akcije 2014-2020 Nosilec akcije (organizacija) Regionalna razvojna agencija za Koroško Koordinator akcije (oseba Uroš Rozman ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 64 znotraj organizacije) 1. Direkcija RS za ceste 2. Mariborska razvojna agencija (MRA) Sodelujoče organizacije 3. ZRS Bistra 4. Zavod za turizem Maribor 5. Občine ob Dravi Ozadje Dravska kolesarska pot z označbami vodena v pretežni meri po lokalnih in državnih cestah že obstaja. Zaradi različnih vrst podlage vozišča in zahtevnejšega vzpona med Podvelko in Lovrencem na Pohorju je slovenski del poti primeren za bolje pripravljene kolesarje. Priporočljiva je tudi uporaba treking ali gorskih koles. Takšna ureditev pa ni primerljiva s podobnimi turističnimi produkti obrečnih kolesarskih poti v kolesarsko in turistično razvitejših evropskih okoljih (npr. Avstrija ali Nemčija), saj s potekom po pretežno obstoječih cestah ne omogoča varnega kolesarjenja za najširšo ciljno skupino, ki vključuje tudi družine z otroki in starejše. Število kolesarjev na slovenskem delu Dravske kolesarske poti je tako veliko manjše kot na Dravski kolesarski poti v Avstriji, še posebej na njenih najbolj obiskanih odsekih. Tudi zaradi tega v Sloveniji še ne moremo govoriti o Dravski kolesarski poti kot enovitem turističnem produktu. Opis akcije Namen Vzpostavitev osnovne kolesarske infrastrukture Dravske kolesarske poti je potrebna predvsem za vzpostavitev »kolesarske hrbtenice« ob reki Dravi, ki bo kot takšna napajala ostale krožne regionalne in lokalne kolesarske poti, povezovala turistično ponudbo ob Dravi ter omogočala varno kolesarjenje tudi lokalnemu prebivalstvu. Aktivnosti Kratkoročni cilj je potrditev idejne zasnove Dravske kolesarske poti s strani Direkcije RS za ceste, občin in regionalnih razvojnih agencij, umestitev idejne zasnove v regionalne razvojne programe, Resolucijo o Nacionalnem programu razvoja prometne in javne infrastrukture v Republiki Sloveniji do leta 2020 z vizijo do leta 2030, Operativni program za črpanje sredstev EU2014-2020 ter izvedba do leta 2020. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 65 Dolgoročni cilj je vzpostavitev Dravske kolesarske poti, ne le kot varne kolesarske povezave ob reki Dravi, temveč kot turistični produkt s celovitim upravljanjem in trženjem, od katerega bo imela korist tudi širša Vzhodna kohezijska regija. Konkreten izdelek bo novozgrajena varna in atraktivna kolesarska povezava ob reki Dravi (okoli 140 km). V kombinaciji z razvojem ostale turistične ponudbe ob reki Dravi je kot končen rezultat predviden t.i. turističen produkt - Dravska kolesarska pot. Učinki projekta bodo predvsem varnejše kolesarjenje, povečanje števila kolesarjev, le-ti pa bodo koristili in spodbujali razvoj turistične ponudbo ob Dravi. Projekt bo prispeval h kolesarskemu in turističnemu razvoju regije, promocije Slovenije kot trajnostne turistične destinacije ter spodbujanje trajnostne mobilnosti. Možnosti za financiranje Direkcija RS za ceste, proračuni občin, javna sredstva Vzpostavitev osnovne kolesarske infrastrukture Dravske kolesarske poti je potrebna predvsem za vzpostavitev »kolesarske hrbtenice« ob reki Dravi, ki bo kot takšna napajala ostale krožne regionalne in lokalne kolesarske poti, povezovala turistično ponudbo ob Dravi ter omogočala varno kolesarjenje tudi lokalnemu prebivalstvu. Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt Dravska kolesarska pot se bo lahko povezoval s projekti razvoja drugih turističnih produktov (npr. drezine na železnici kot turistični produkt med Podvelko in Falo ali vzpostavitvijo brodu na Dravi pri Kamnici pri Mariboru). Kolesarji bodo lahko koristili predvideno turistično ponudbo na reki Dravi (plovba, konjeništvo), Ptujskem jezeru ter Mariborskem otoku. Projekt se bo lahko celovito dopolnjeval z drugimi celovitimi projekti na območju porečja reke Drave (urejanje voda, zagotavljanje poplavne varnosti, razvoj varovalnih območij). 4. Dravska plovna pot Cilj in ukrep RK 3.4. Razvito je čolnarjenje ter jadranje z manjšimi plovili. Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 66 Časovni okvir izvedbe akcije 2015-2018 Nosilec akcije (organizacija) Mestna občina Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Klavdija Petek (Mestna občina Ptuj), Emil Mesarič (Brodarsko društvo Ranca) 1. Mestna občina Ptuj 2. Brodarsko društvo Ranca 3. Dravske Elektrarne Maribor d.o.o. 4. Ostale občine ob Dravi Sodelujoče organizacije 5. Agencija Republike Slovenije za okolje 6. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave 7. Inštitut za vode Republike Slovenije Ozadje Opis akcije Reka Drava je kljub številnim priložnostim, ki jih ponuja, v slovenskem merilu obravnavana precej enoznačno. Predvsem je razumljena kot »tehnična« reka, ki je namenjena zgolj pridobivanju električne energije. Projekt SEE River, ki je temeljil na aktivnem sodelovanju z deležniki in povezovanju le teh, je kot enega ključnih interesov lokalnega prebivalstva in širše regije, prepoznal ureditev plovbe na reki Dravi (ureditev plovbe po segmentih: 1. Maribor, 2. Melje - Ptujsko jezero, 3. Ptujsko jezero – Ormož, 4. nad Mariborom - do veslaškega centra Bresternica). Z aktivnim sodelovanjem različnih deležnikov (DEM, ZRSVN MB, ZZRS, ARSO, različna brodarska, veslaška, kajaška, raftarska in druga društva, ki se ukvarjajo s plovbo), bi bilo mogoče urediti skupni plovni režim (urejen po segmentih), ki bi postal del širše poteze, prav tako prepoznane potrebe SEE River projekta, to je Dravske športno rekreativne turistične osi. Namen Celostna ureditev plovbe s pripadajočimi vstopno – izstopnimi mesti bi bila pomemben korak v povezovanju regije in promoviranju le te v sklopu enovitega produkta. Cilji projekta so: - Izboljšanje športno rekreacijske in turistične ponudbe v regiji. Izboljšanje bivalnega okolja in kvalitetnejše ponudbe za lokalno prebivalstvo. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 67 - Prostorska umestitev vstopno – izstopnih mest na spodnji Dravi (od Ptujskega jezera do Ormoža). Ureditev plovnega režima in vodnih pravic (V-I mesta). Krajinsko arhitekturna ureditev 4 vstopno izstopnih mest. Ureditev sistema obveščanja in sistema upravljanja V-I mest – določitev izvajalca. Aktivnosti 1. Pregled obstoječih prostorskih načrtov, evidentiranje stanja obstoječih vodnih pravic, plovbnih režimov in odlokov ter obstoječega stanja vstopno - izstopnih mest za celoten odsek reke Drave od Ruš do Ormoža ter priprava celovite ureditve plovbe. 2. Opredelitev primernih vstopno izstopnih mest v spodnjem delu Drave (od Ptuja do Ormoža) ter način njihove ureditve in plan potrebnih aktivnosti za njihovo izvedbo z upoštevanjem predpisov s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov, upravljanja z vodami in ohranjanja narave ter lastninskih pravic. 3. Priprava podlag za sprejem ali dopolnitev predpisov s področja plovbe na državnem in lokalnem nivoju. 4. Prostorsko in projektno načrtovanje (krajinsko-arhitekturno, gradbeno, prometno,…) z ureditvijo lastništva (morebitni odkupi zemljišč oz. ureditev služnosti) na izbranih najprimernejših 4 vstopnih mestih v spodnjem delu reke Drave s pridobitvijo potrebnih dovoljenj in soglasij (vodno dovoljenje, gradbeno dovoljenje, služnosti, …). 5. Vzpostavitev sistema obveščanja (spremembe pri obratovanju HE, visoke vode …) in določitev (izbor) skupnega upravljalca z izbranimi vstopno izstopnimi mesti 6. Izvedba in ureditev izbranih najprimernejših vstopno izstopnih mest (prometna dostopnost, parkirišča, komunalna ureditev, dostop do vode, ureditev brežin, dostop do informacij …). Možnosti za financiranje Razpisi v okviru Sklada za regionalni razvoj, pilotne izvedbe v okviru čezmejnih ali transnacionalnih programov, lastni viri občin, zasebni viri. Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt Dravska plovna pot je bil prepoznan kot prednosten tekom delavnic projekta SEE River s strani regijskih in lokalnih deležnikov. Vključen je tudi v RRP Regije Podravje za obdobje 2014-2020. Projektno območje obsega več občin in sicer ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 68 območje od občine Ruše in do občine Zavrč (to območje se lahko še širi). Projekt deluje povezovalno na nivoju pristojnih inštitucij in deležnikov ter se povezuje na regijske vsebine. Projekt je komplementaren z akcijo vzpostavitve Dravske kolesarske poti ter z ostalimi akcijami v tem akcijskem načrtu. Za informiranje in trženje lahko izkorišča infrastrukturo prihodnjih centrov na Mariborskem otoku in Ptujskem jezeru. V nadaljevanju je nujno narediti presojo tržnega potenciala in ekonomske upravičenosti ter vpeti ponudbo plovne poti v skupno turistično ponudbo regije. 5. Ribe in ribištvo Cilj in ukrep RK 3.3. Ribji stalež in zdravje ribje populacije omogočata ribolov. 1.2. Obnova hidromorfoloških struktur krajinsko ekološkega rečnega koridorja z oživitvijo območij pritokov, zatokov, mrtvic in stranskih rokavov. Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 1.3. Izboljšanje krajinsko ekološkega rečnega koridorja z omogočanjem dinamičnosti v spreminjanju rečne struge in prodonosnosti. 1.5. Približanje sedanjega hidrološkega režima Drave naravnemu z zmanjšanjem nihanja pretokov in povečanjem ekološko sprejemljivega pretoka. 1.6. Omogočanje vzdolžne kontinuitete za prehajanje vodnih organizmov. Časovni okvir izvedbe akcije 2014-2020 Nosilec akcije (organizacija) Zavod za ribištvo Slovenije Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Danilo Puklavec 1. Zavod za ribištvo Slovenije 2. E-zavod Sodelujoče organizacije 3. Inštitut za vode Republike Slovenije 4. dodatni partnerji ali opazovalci: Dravske Elektrarne Maribor d.o.o., Agencija RS za okolje, Zavod RS za varstvo narave ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 69 Ozadje Stanje ribjih populacij v obravnavanem odseku reke Drave je glede na stanje v preteklosti veliko slabše, na primer včasih stalno prisotna naravna populacija sulca je izginila. Glavni razlogi za trenutno slabo stanje so spremembe v hidromorfologiji (zajezitve, spremenjena prodonosnost), preprečitev vzdolžne prehodnosti vodnih organizmov, nižji pretoki v odsekih derivacijskih hidroelektrarn ter posledično izsušitev stranskih rokavov in manjših pritokov. Namen Opis akcije Iskanje celovite rešitve za izboljšanje stanja ribjih populacij z upoštevanjem obstoječih rab voda, z glavno hidroenergetsko rabo ter tudi izboljšanjem obvodnih habitatov. Pri tem se morajo pri procesu vrednotenja posameznih variantnih rešitev poleg vpliva na izboljšanje ribjih populacij, preveriti in upoštevati tudi vplivi na obstoječo in morebitno prihodnjo rabo vode (npr. hidroenergetska raba, plovba) in to na podlagi okoljskih, ekonomskih in družbenih učinkov. Aktivnosti 1. Raziskava stanja ribjih populacij z inventarizacijo in izboljšanjem poznavanja ribjih populacij med lokalnim prebivalstvom. 2. Raziskava in predlog upravljanja z ribojedimi vrstami ptic. 3. Izvedba modeliranj in analiz (hidravlično, habitatno, …) za ovrednotenje možnih variantnih rešitev ukrepov na izboljšanje stanja ribjih populacij. 4. Preveritev vplivov posameznih variantnih rešitev ukrepov na druge dotične resorje in področja z okoljskega, ekonomskega in družbenega vidika ter tudi z vidika dopolnitev obstoječih predpisov. 5. Medresorska odločitev glede optimalne variante in izdelava plana aktivnosti za izvedbo izbranih ukrepov, ureditev resornih predpisov in določitev pristojnosti za upravljanje in vzdrževanje. Možnosti za financiranje Razpisi za raziskovalne projekte na nacionalni in mednarodni ravni (Horizon 2020), program Life, možne pilotne izvedbe ukrepov v okviru mednarodnih projektov. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 70 Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt bo pozitivno prispeval k izboljšanju stanja ribjih vrst. Prav tako bo prispeval k izobraževalnim vsebinam na območju in dopolnil vsebine ostalih projektov. 4.5.4.4 Izobraževanje in osveščanje javnosti 5. Vzpostavitev informacijskega središča in spremljevalne infrastrukture na Mariborskem otoku in levem bregu Drave Cilj in ukrep RK 4.3.Mreža izobraževalnih centrov ob Dravi je vsebinsko in operativno povezana ter ima poslanstvo opozarjanja na okoljski in naravovarstveni pomen rečnega koridorja Drave in njegovega trajnostnega upravljanja. 4.1. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 4.2. Območja varstva narave so medsebojno fizično, programsko in prometno povezana in omogočajo izobraževanje lokalnega prebivalstva in drugih obiskovalcev. 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. Časovni okvir izvedbe akcije Časovno obdobje od prve do predvidoma zadnje naloge Nosilec akcije (organizacija) Mestna občina Maribor, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Brigita Čanč 1. Športni objekti Maribor 2. Zavod za turizem Maribor – Pohorje Sodelujoče organizacije 3. Turistično društvo Maribor 4. Zavod za gozdove (OE Maribor) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 71 5. Zavod RS za varstvo narave (OE Maribor) 6. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (OE Maribor) 7. Zavod za urbanizem Maribor 8. projektantski biroji … Ozadje V slovenskem delu porečja reke Drave ni informacijskega središča, v katerem bi bilo na enem mestu na voljo cel sklop informacij o Dravi - naravni in kulturni dediščini v povezavi z njo, Naturi 2000, različnih »vlogah« reke (oskrba s pitno vodo, hidroenergija, poplave ipd.). Mariborski otok se nahaja na prehodu iz alpskega v ravninski tok Drave, med zgornjim in spodnjim Podravjem, v neposredni bližini Maribora, največjega mesta ob Dravi in je zato tudi najprimernejša lokacija. Namen Namen informacijskih središč je najprej informirati o zgoraj naštetih temah in o otoku samem. Ko obiskovalci spoznajo edinstvenost in pomembnost območja, tudi ozavestijo nujnost ohranjanja za naslednje generacije in razvijejo spoštljivejši odnos. Opis akcije Kratkoročni cilj projekta je na tako majhnem in občutljivem območju, kot je Mariborski otok, preprečiti navzkrižne interese. To pomeni preprečiti velikopotezne načrte o prenovi kopališča na otoku in se osredotočiti na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Prenova kopališke infrastrukture (kopališče je bilo odprto leta 1930 in je v registru kulturne dediščine) je nujna in mora potekati v skladu z vsemi naravovarstvenimi, vodovarstvenimi in kulturnovarstvenimi pogoji. Dolgoročni cilji so: - - preprečiti nepopravljive posledice, ki bi jih prenova kopališča na otoku lahko imela na naravo in oskrbo s pitno vodo; preprečiti propad kulturne dediščine in ji dati dodano vrednost; informirati čim širši krog ljudi o pomembnosti varovanja območja promocija obstoječe naravoslovne poti po otoku, strokovna vodenja v povezavi z informacijskim središčem in vključitev v turistično ponudbo; upravljanje z obiskovalci/izračun nosilnih sposobnosti zmanjšati izrazit sezonski pritisk kopalcev in podaljšati ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 72 sezono (omejenih) obiskov na celo leto (v primeru, da se to izkaže za sprejemljivo), spodbujanje k uporabi trajnostnih oblik prevoza za dostop do otoka. Aktivnosti: 1. Prenova obstoječih kopaliških zgradb na otoku za namene kopališča in informacijskega središča. 2. Vzpostavitev informacijskega središča v prenovljenem prvem nadstropju glavne kopališke zgradbe, kjer bi bili stalna in občasne razstave ter prostor za učilnice v naravi in šole v naravi. 3. Vzpostavitev spremljevalne infrastrukture na levem bregu Drave. Projekt bi prispeval k: Možnosti za financiranje Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo - boljši ozaveščenosti o pomenu Mariborskega otoka in Drave, - ohranitvi dediščine, - odprtju novih delovnih mest, - dodatni turistični ponudbi. Razvoj vsebin: javni razpisi na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni; investicije: vključitev zasebnih investitorjev. Manjši posegi so možni kot pilotne izvedbe v okviru javnih razpisov (čezmejni, mednarodni). Mariborski otok lahko postane ena od stičnih točk na Dravski športno-rekreacijski- turistični osi. Nujna je natančnejša opredelitev vsebine, ki naj temelji na posebnostih območja. Projekt je lahko komplementaren z vzpostavitvijo informacijskega centra ob Ptujskem jezeru. Pri tem je nujno razmejiti vsebine in upoštevati regionalno komponento trženja regije. Nujna je analiza tržnega potenciala, hkrati je za izvedbo investicij nujno k sodelovanju pritegniti zasebne investitorje. Turistična ponudba se naj vključi v ponudbo Zavoda za turizem Maribor – Pohorje oz. v oblikovanje skupne turistične ponudbe regije. ŠPORTNO TURISTIČNI IZOBRAŽEVALNI REKREATIVNI CENTER OB REKI DRAVI – ŠTIRC Cilj in ukrep RK 4.3.Mreža izobraževalnih centrov ob Dravi je vsebinsko in operativno povezana ter ima poslanstvo opozarjanja na okoljski ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 73 in naravovarstveni pomen rečnega koridorja Drave in njegovega trajnostnega upravljanja. 3.2. Obrežja Drave so prostori druženja in sprostitve za lokalno prebivalstvo in se kot del turistično rekreativne ponudbe povezujejo v turistično rekreativno potezo Dravograd - Maribor – Ptuj – Ormož s povezovanjem proti Čakovcu in Varaždinu. 3.4. Razvito je čolnarjenje ter jadranje z manjšimi plovili. Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK 4.1. Lokalno prebivalstvo je osveščeno o gospodarskem, socialnem in ekološkem pomenu reke, zato razvija in išče priložnosti v trajnostnem bivanju v rečnem koridorju na podlagi razumevanja varnostnih omejitev in pomembnosti ekosistemskih storitev. 4.2. Območja varstva narave so medsebojno fizično, programsko in prometno povezana in omogočajo izobraževanje lokalnega prebivalstva in drugih obiskovalcev. Časovni okvir izvedbe akcije 2015 - 2020 Nosilec akcije (organizacija) Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Sandi Mertelj, Zavod za šport Ptuj Sodelujoče organizacije Ostale občine na območju Ozadje Reka Drava ponuja Ptuju izreden potencial glede športa, turizma, rekreacije, zgodovine. Za rabo teh potencialov je treba urediti obvodno infrastrukturo. Opis akcije Namen Izboljšanje športno rekreativne infrastrukture ob reki Dravi na celotni relaciji od Vidma, Markovcev do Ptuja in Hajdine ter povezava celotne trase od novega kartodroma v Slovenji vasi. Ob tej trasi torej zgraditi potrebne objekte za razvoj rekreacije, turizma, športa. Možnosti za financiranje Javni viri za razvoj vsebin, nujni zasebni viri za izvedbo investicij Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt ŠTIRC predvideva številne vsebine in izgradnjo ter ureditev različne infrastrukture. Pogoj za izvedljivost projekta je jasna tržna strategija za območje, pritegnitev zasebnih ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 74 investitorjev ter umestitev vsebin in posegov z upoštevanjem širše regije. Opredeliti je treba tržni potencial za razvoj določenih dejavnosti ter ob načrtovanju upoštevati ukrepe razvojnega koncepta. Ureditev tovrstnega centra ob Ptujskem jezeru je komplementarna z ostalimi predvidenimi akcijami in dopolnjuje vsebine Dravske športno-rekreacijske-turistične osi. Pri razvoju vsebin in izboru investicij je treba upoštevati prednosti in specifike območja ter razmejiti vsebine z namenom oblikovanja celostne regijske turistične ponudbe v navezavi na vsebine Mariborskega otoka in vsebin dolvodno (Ormoške lagune). 4.5.4.5 Prostorsko načrtovanje in upravljanje koridorja reke Drave ter čezmejni kontekst Skupina za Dravo Cilj in ukrep RK 5.3 Rečni koridor Drave je kot del porečja Drave predmet dela regionalno zasnovane inštitucije za varstvo, rabo in druge zadeve reke Drave, ki jo tvorijo lokalni in regionalni deležniki. Projekt prispeva tudi k naslednjim ciljem in ukrepom RK Projekt prispeva k ciljem vseh ostalih stebrov Razvojnega koncepta, saj s koordinacijsko vlogo skrbi za povezovanje vsebin Razvojnega koncepta iz za njegovo izvajanje. Časovni okvir izvedbe akcije Od 2014 dalje Nosilec akcije (organizacija) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor Koordinator akcije (oseba znotraj organizacije) Andrej Grmovšek 1. RRA Koroška 2. Zavod za Turizem Maribor‐Pohorje 3. MRA Sodelujoče organizacije 4. ZRS Bistra Ptuj 5. Občine ob Dravi 6. Inštitut za vode Republike Slovenije Ozadje Opis akcije V sklopu projekta SEE River so deležniki Dravskega rečnega koridorja kot prednostno idejo podprli ustanovitev in delovanje Skupine za Dravo, povezovalnega in usmerjevalnega organa, ki bi ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 75 zagotavljal boljšo povezanost in usklajenost upravljavskih, razvojnih in varstvenih projektov v Dravskem rečnem koridorju v Sloveniji, skupaj z mednarodnim povezovanjem v Dravskem prostoru. Namen Namen projekta je osnovanje krovnega telesa Skupine za Dravo ter razširjenega podpornega telesa Skupine za Dravo, in organiziranje delovanja Skupine za Dravo skozi redne periodične aktivnosti za usklajevanje in povezovanje upravljavskih, varstvenih in razvojnih projektov, ob skrbi za promocijo območja. Aktivnosti 1. Osnovanje krovnega telesa Skupine za Dravo ter razširjenega podpornega telesa Skupine za Dravo. 2. Organiziranje delovanja Skupine za Dravo. 3. Redne periodične aktivnosti za usklajevanje in povezovanje upravljavskih, varstvenih in razvojnih projektov. 4. Skrb za promocijo območja in osveščanje o trajnostnem razvoju in rabi naravnih virov – razvoj z Dravo. Rezultat vzpostavitve Skupine za Dravo bo povečanje povezanosti in usklajenosti delovanja deležnikov v Dravskem rečnem koridorju ter boljše in medsektorsko usklajene rešitve za razvojne pobude v regiji. Možnosti za financiranje Javna sredstva: lokalni, nacionalni in mednarodni razpisi, donacije in sponzorstva, prispevki deležnikov-podpornikov Projekt bo imel čezregijski vpliv tako na razvoj turizma, podeželja, na ustvarjanje delovnih mest, kot tudi izboljšanje stanja okolja. Sinergije z drugimi projekti in predlogi za nadgradnjo Projekt je komplementaren z vsemi ostalimi projekti v akcijskem načrtu. Vzpostavitev skupine bi pripomoglo k povezovanju tudi ostalih projektnih pobud v regiji in k oblikovanju regijskih ter medregijskih partnerstev. V prvi fazi oblikovanja in vzpostavitve skupine se je treba osredotočiti na konkretne projekte, na podlagi katerih se bo nadalje oblikovalo delovanje ter struktura skupine. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 76 5. ZAHVALA SODELUJOČIM Projektna skupina SEE River se iskreno zahvaljuje vsem organizacijam in posameznikom, ki so v preteklih dveh letih sodelovali v procesu priprave Razvojnega koncepta koridorja reke Drave od Maribora do Zavrča. Predlogi in prispevki udeležencev procesa, ki smo jih zbirali in obravnavali na delavnicah, delovnih sestankih in individualnih posvetovanjih, so sooblikovali končni razvojni koncept. Pri pripravi razvojnega koncepta so sodelovali: Saša Ajd, Občina Ruše Marinka B. Kolenko, Občina Markovci Branko Belca, Mestna občina Maribor, Sektor za komunalo in promet Marjan Berlič, UMARH d.o o. Klemen Bizjak, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Živa Bobič Červek, MOM, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Dominik Bombek, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Sebastijan Borko, ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o. Ivan Božičko, Občina Videm Friderik Bračič, Občina Videm Danica Bratuša, Občina Zavrč Mitja Bricelj, Ministrstvo za okolje in prostor Karin Brumen, Zavod Iskriva, iskrišče za razvoj lokalnih potencialov Matej Bukovnik, VGB Maribor d.o.o. Peter Cafuta, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Nevenka Colnarič, Ministrstvo za okolje in prostor Brigita Čanč, MOM, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maša Čarf, Zavod za ribištvo Slovenije Danilo Čeh, ZRS Bistra Ptuj Štefan Čelan, Mestna občina Ptuj Igor Čuš, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Damijan Denac, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Urška Dolinar, Zavod Iskriva, iskrišče za razvoj lokalnih potencialov Metod Dolinšek, Mestna občina Maribor Felicita Dormiter, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Blaž Đurovič, Inštitut za vode Republike Slovenije Goran Erčevič, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj Saša Erlih, E-zavod Samo Fekonja, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Rok Ferme, VGP Drava Ptuj ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 77 Matjaž Fištravec, Mestna občina Maribor Dejan Flakus, Mestna občina Maribor Marijan Gaber, Ribiška zveza Slovenije Matjaž Gerl, E-zavod Stanko Glažar, Občina Hajdina Rudolf Golob, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Maribor Robert Gostinčar, IGRE arhitekturni biro Ivana Grilanc, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Maribor Simona Hauptman, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Mitja Horvat, Občina Duplek Sanijela Idoska, Občina Starše Maša Ignjatović, Inštitut za ekološki inženiring Urška Jambrovič, Mestna občina Maribor, Sektor za urejanje prostora Hedvika Jenčič, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor Zlatko Jesenik, Turistično društvo Maribor Marko Kac, Zavod za inovativnost in podjetništvo Mojca Kacjan, Občina Starše Simona Kaligarič, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor Kemal Karić, Mariborska razvojna agencija Franc Kelc, Občina Cirkulane Katja Kerkez, ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o. Boris Keuc, Mariborska razvojna agencija Marjan Kirbiš, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Mateja Klaneček, Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek porečja reke Drave Stane Klemenčič, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Stanka Klemenčič Kosi, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Gordana Kolesarič, Mestna občina Maribor Branko Koprčina, Mestna občina Maribor, Sektor za komunalo in promet Igor Kopše, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj Aleksander Koren, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor Zdravko Kozinc, Zavod Iskriva, iskrišče za razvoj lokalnih potencialov Jože Kos Grabar, ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o. Branko Kostanjevec, Občina Markovci Andrej Kovačič, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj Alenka Kovačič, VGB Maribor d.o.o. Vladimir Krajcer, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Darij Krajčič, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Osrednja enota Petra Kralj Marhold, Inštitut za ekološki inženiring Katarina Kresnik, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Robertina Kuzmič, VGP Drava Ptuj Valentina Lavrenčič, Ministrstvo za okolje in prostor Samo Levstik, Ribiška zveza Slovenije ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 78 Špela Lorger, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Osrednja enota Uroš Lovrenčič, Športno turistično društvo Rafting klub Maribor Morana Lubaj, Občina Kidričevo Ines Lupše, Ministrstvo za okolje in prostor Evelin Makoter Jabločnik, Občina Zavrč Sandi Mertelj, Zavod za šport Ptuj Emil Mesarič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj Simon Meško, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj Marjeta Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Tomaz Miklavčič, Ministrstvo za okolje in prostor Bojan Mlakar, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Tanja Mohorko, Inštitut za vode Republike Slovenije Olga Mravlje, MOM, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Dragomir Murko, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Ptuj Miha Naglič, Zavod RS za varstvo narave, Osrednja enota Matej Obu, Mariborska kolesarska mreža, Slovenska kolesarska mreža Polona Pagon, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Lina Pavletič Klavdija Petek, Občina Ptuj Valerija Petrinec, VGB Maribor d.o.o. Igor Plestenjak, Inštitut za vode Republike Slovenije Janez Polajnar, Agencija Republike Slovenije za okolje Barbara Potočnik, Agencija Republike Slovenije za okolje, Sektor za vode Alojz Preglau, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Matjaž Premzl, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Danilo Puklavec, Zavod za ribištvo Slovenije Jasmina Purič, Občina Duplek Miša Pušenjak, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Goran Rajić, Mestna občina Maribor, Urad za šport Karmen Razlag, Zavod za turizem Maribor-Pohorje Špela Recer, IGRE arhitekturni biro Petra Repnik Mah, Inštitut za vode Republike Slovenije Ludvik Rihter, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Borut Rojs, Drava center Lenka Rojs, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Maribor Borut Roškar, VGP Drava Ptuj Uroš Rozman, Regionalna razvojna agencija za Koroško Marjan Selinšek, Občina Videm Alenka Sever Keršinar, ZUM URBANIZEM, PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE d.o.o. Primož Skrt, Posoški razvojni center Darja Stanič Racman, Ministrstvo za okolje in prostor Mojca Stele Jeglič, Inštitut za vode Republike Slovenije ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 79 Primož Sterže, Primož Sterže s.p. Agata Suhadolnik, VGP Drava Ptuj Valerija Šamprl, Občina Hajdina Klemen Šavli, Inštitut za vode Republike Slovenije Iztok Šišernik, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Matej Škafar, UMARH Roman Štabuc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Andrej Tumpej, Dravske elektrarne Maribor d.o.o. Florjana Ulaga, Agencija RS za okolje, Sektor za analize in prognoze površinskih voda Damijan Uranker, Ministrstvo za okolje in prostor Veronika Valentar, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Janja Viher, Zavod za turizem Maribor-Pohorje Ivan Vidovič, Mestna občina Ptuj Stanka Vobič, Občina Starše Renata Vučina Velički, Občina Miklavž na Dravskem polju Lidija Vuk Kodrič, Mestna občina Maribor, Sektor za urejanje prostora Draga Zadravec, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Aleksandra Žuran, Občina Gorišnica Slika 22: Plakat s podpisi deležnikov z zaključnega srečanja na Ptuju (Vir: SEE River, 2014) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 80 6. VIRI IN LITERATURA RELEVANTNI ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI Evropski parlament in Svet (2000). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Bruselj, 2000. Evropski parlament in Svet (2007). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2007/60/ES z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti, Bruselj, 2007. Evropski parlament in Svet (2009). Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/28/ES z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES. Bruselj, 2009. EK (2012). Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij. Načrt za varovanje evropskih vodnih virov. COM(2012) 673 final. Evropska komisija, Bruselj. EK (2013). Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij. Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala. COM(2013) 249 final. Evropska komisija, Bruselj. MRA in Bistra (2014). Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo, osnutek. Mariborska razvojna agencija in ZRS Bistra Ptuj, Maribor, Ptuj, 2014. Ministrski svet Evropske skupnosti (1979). Direktiva Sveta o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS) z dne 2. aprila 1979, Bruselj, 1979. Ministrski svet Evropske skupnosti (1992). Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, Bruselj, 1992. RS MOP (2011a). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 20092015, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011 RS MOP (2011b). Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 20092015, Program ukrepov upravljanja voda 2009-2015. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011 RS MOP (2011c). Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 2011. Uradni list RS (1993). Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) in nadaljnji. Uradni list RS 72 / 1993, Ljubljana. Uradni list RS (1999). Zakon o ohranjanju narave in nadaljnji. Uradni list RS 56 / 1999, Ljubljana. Uradni list RS (2002). Zakon vodah (ZV-1) in nadaljnji. Uradni list RS 67 / 2002, Ljubljana. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 81 Uradni list RS (2002). Uredba o zvrsteh naravnih vrednot in nadaljnje. Uradni list RS, 52 / 2002, Ljubljana. Uradni list RS (2003). Uredba o habitatnih tipih in nadaljnje. Uradni list RS, 112 / 2003, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in nadaljnje. Uradni list RS, 46 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in nadaljnje. Uradni list RS, 46 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Uredba o ekološko pomembnih območjih in nadaljnje. Uradni list RS, 48 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in nadaljnje. Uradni list RS, 49 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2014). Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Uradni list RS, 51 / 2014, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot in nadaljnji. Uradni list RS, 111 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2004). Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja in nadaljnji. Uradni list RS, 130 / 2004, Ljubljana. Uradni list RS (2007). Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in nadaljnji. Uradni list RS 33 / 2007, Ljubljana. Uradni list RS (2007). Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti. Uradni list RS, 60 / 2007, Ljubljana. Uradni list RS (2008). Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Uradni list RS, 89 / 2007, Ljubljana. Uradni list (2011). Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2) in nadaljnji. Uradni list RS, 20 / 2011, Ljubljana. DRUGI VIRI Bizjak, A., Grmovšek, A., Marovt, L., Softić, M., Veberič, S. (2013a). Kako do usklajenega medsektorskega upravljanja rečnih koridorjev sodobnih rek – primer spodnje Drave / Towards reconciliated cross-sectoral river corridor management – pilot study Lower Drava river corridor, Slovenia. EKO List, v tisku. Maribor. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 82 Bizjak, A., Grmovšek, A., Marovt, L., Skroza, A., Softić, M., Veberič, S. (2013b). Izdelava razvojnega koncepta rečnega koridorja na primeru reke Drave od Maribora do Zavrča. 25. Mišičev vodarski dan 2013, Zbornik, CD zapis, Maribor. BSUGV (2006). River Basin Agenda for Alpine Space. Model and examples for sustainable development of the Alpine river basins. Short Report. Bayerisches Staatsministerium für Umwelt, Gesundheit und Verbraucherschutz. München. 2BLFUW, AKL (2009). Gewässerentwicklungskonzept Gurk. Austrian Federal Ministry for Agriculture, Forestry, Environment and Water Management, Vienna, Government of Carinthia, Department of Water Management, Klagenfurt. Dunaj, Celovec. DEFRA HM Government (2008). Future Water. The Government's water strategy for England. Department for Environment Food and Rural Affairs, London. Delo (2012). Škoda po novembrskih poplavah znaša 373 miljiona evrov. Časopis Delo, 19. 12. 2012. Ljubljana. Environment Agency (2009). Water for People and the Environment. Water Resources Strategy for England and Wales. Environment Agency, Bristol. EK (2013). Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu odboru in Odboru regij. Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala. Evropska komisija. Bruselj. Fevžer, A. 2014. Kolesarjenje ob Dravi, Maribor, Slovenija. http://maribor-pohorje.si/avtorji.aspx Fogg, J., Wells, G. (1998). Stream Corridor Restoration, Principles, Processes, and Practices, U.S. Department of Agriculture, U.S. Environmental Protection Agency, Tennessee Valley Authority, Federal Emergency Management Agency, U.S. Department of Commerce, U.S. Department of Housing and Urban Development, U. S. Department on the Interior. Washington. Fokkens, B. (2013). Draft Declaration of the Fifth European River Restoration Conference. European River Restoration Conference 2013. Dunaj. Gramberger, Marc (2001). Citizens as Partners. OECD Handbook on Information, Consultation and Public Participation in Policy-Making. Pariz. IEEP (2013). The guide to multi-benefit cohesion policy investments in nature and green infrastructure. Institute for European Environmental Policy. Bruselj. IRKA (2005). Entwicklungskonzept Alpenrhein. Kurzbericht. Eine Initiative der Internationalen Regierungskomission Alpenrhein und der Internationalen Rheinregulierung. Graubünden, St. Gallen, Liechenstein, Vorarlberg. Kobold, M. (2013). Poplave konec oktobra in v začetku novembra 2012. Ujma 27 / 2013. Ljubljana. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 83 Life Vein Upper Drau (2008). Is the Drava River Basin management sustainable and well on the way? International Symposium Drava River Vision v okviru projekta Life Vein Upper Drau, Maribor. Marovt, L., Bizjak, A. (2007). Prve aktivnosti in izkušnje posvetovanja z déležniki pri pripravi strokovnih podlag NUV 2009 v Sloveniji. 18. Mišičev vodarski dan 2007, zbornik referatov, Maribor. Marovt, L., Bizjak, A. (2008). Approaches, methods and experiences of stakeholders’ information and consultation in the preparation of River Basin Management Plans. Paper. 11th International Specialised Conference on Watershed and River Basin Management. Budimpešta. Marovt, L., Kristan, M., Bizjak, A. (2013). Fundacija za Sočo – institucionalizacija koncepta povezovanja in sodelovanja deležnikov na povodju Soče. Mišičev dan 2013, zbornik refereatov. Maribor. Milena Marega, Nina Uratarič (2011). Smernice za vključevanje deležnikov v pripravo načrtov upravljanja (za)varovanih območij. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Ljubljana. Müller, M., Novak, G., Rak, G., Prešern, T., Kompare. K., Kozelj, D. (2012). Katalog poplavnih scenarijev za izlivno območje Meže. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Vodnogospodarski inštitut. Ljubljana. Nikowitz, T., Ernst, V. (2011). Leitfaden Flussraumbetreuung in Österreich. Management von integralen projekten im spannungsfeld zwishen gewässernutzung, schutz vor naturgefahren, ökologie und erholung. WWF Österreich. Dunaj. Panoramio. 2009. (23. avg. 2009) http://www.panoramio.com/photo/26002763 (15.okt.2014) REC Slovenija (2011). NATREG : managing natural assets and protected areas as sustainable regional development opportunities, REC Slovenija. Ljubljana. Ridder, D., Mostert, E., Wolters, H. A. (2005). Leraning together to manage together. Improving participation in water management. Project Harmonising Collaborative Planning (HarmoniCOP). University of Osnabrück, Institute of Environmental System Research. Osnabrück. Sovinc, A. (1995). Hidrološke značilnosti reke Drave / hydrological characteristics of the drava river. Acrocephalus, XVI 68-69-70 1995. Ljubljana. Strosser, P., Watson, D., Marovt, L., Pek Drapal, D. (2006). Involving stakeholders and the public into river basin management planning. A practical handbook for supporting information, consultation and participation in river basin management planning in Slovenia. Project for Technical Assistance for Developing River Basin Management Plan in Krka River sub-basin (Krka Pilot project), Ljubljana. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 84 SEE River (2013a). Pogledi na upravljanje koridorja reke Drave v Sloveniji, nacionalna delavnica v okviru projekta SEE River. Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 12.4.2013, Poročilo z delavnice. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. SEE River (2013b). Pogledi na upravljanje koridorja reke Drave v Sloveniji, 1. lokalna delavnica na pilotnem območju reke Drave v Sloveniji v okviru projekta SEE River. Dvorana kulturnega doma Dvorjane, Dvorjane, 6.6.2013, Poročilo z delavnice. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. SEE River (2013c). Contemporary River Corridor Management: From local to transboundary level, from top down to bottom up. European River Restoration Conference, Session 11, 2013. Dunaj. SEE River (2013d). www.see-river.net SEE River (2013e). Vizija za Dravo 2030+ in Razvojni koncept rečnega koridorja Drave od Maribora do Zavrča. Produkt SEE River, v delu. SURS (2014). Slovenske regije v številkah. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Štravs, L., ur. (2013). Direktive EU s področja upravljanja voda. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana. Štravs, L., Đurović, B. (2013). Poplavna direktiva – Direktiva 200/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. Oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti. V: Štravs et al., Direktive EU s področja upravljanja voda. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana. UMARH (2013). Zeleni turizem. Drava – NATURA 2000 kot razvojna priložnost. UMARH d.o.o., projekti, urbanizem, inženiring, svetovanje. Ptuj. WMO (2009). Integrated Flood Management. Concept Paper. World Meteorological Organization, Ženeva. KARTOGRAFSKO GRADIVO Prostorski podatki spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje. 2012. http://gis.arso.gov.si/ Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si). 2013. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Marburg 5355. 1882. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMGC6SGXWAF/?query=%27source%3dzemljevidi%40AND%40rele%3dZemljevidi+slovenskega+oz emlja%40AND%40col%3dSpezialkarte+der+Oesterreichischenungarnischen+Monarchie%27&browse=zemljevidi&node=slike%2f7-7&pageSize=25&page=4 Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si). 2013. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Marburg 5355. 1897. ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 85 http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMGM9YBYYDO/?query=%27source%3dzemljevidi%40AND%40rele%3dZemljevidi+slovenskega+oz emlja%40AND%40col%3dSpezialkarte+der+Oesterreichischenungarnischen+Monarchie%27&browse=zemljevidi&node=slike%2f7-7&pageSize=25&page=6 Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si). 2013. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Pragerhof und Wind. Feistritz 5455. 1897. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMGOUBCLL3Y/?query=%27source%3dzemljevidi%40AND%40rele%3dZemljevidi+slovenskega+oze mlja%40AND%40col%3dSpezialkarte+der+Oesterreichischenungarnischen+Monarchie%27&browse=zemljevidi&node=slike%2f7-7&pageSize=25 Digitalna knjižnica Slovenije (dlib.si). 2013. Spezialkarte der Österreichisch-ungarischen Monarchie 1:75.000 Pettau und Vinica 5456. 1900. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG5XPBXDJG/?query=%27source%3dzemljevidi%40AND%40rele%3dZemljevidi+slovenskega+oze mlja%40AND%40col%3dSpezialkarte+der+Oesterreichischenungarnischen+Monarchie%27&browse=zemljevidi&node=slike%2f7-7&pageSize=25&page=5 Digitalna topografska karta 1:25.000 (DTK25). 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Digitalni model višin DMV 5. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Gozdne asociacije. 2012. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje. Ljubljana. Digitalna pedološka karta Slovenije merila 1:25.000 (DPK25). 2012. Biotehniška fakulteta, Agronomija, Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. Topografski podatki merila 1 : 25.000 (GKB 25) – hidrografija. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Podatki zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Jahalni klub Maribor http://www.jk-mb.si/ Konjeniški klub Jezero. 2014. https://sl-si.facebook.com/pages/Konjeni%C5%A1ki-klub-Jezero/103932014169 Konjeniški Klub Karlo Maribor. 2014. http://www.kkkarlo.si/2/vsebine.html Digitalni ortofoto Slovenije. 2012. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Ribiške karte. Ribolovni revirji. http://www.ribiskekarte.si/ribolovni-revirji ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 86 7. PRILOGE ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM 87 PRILOGA 1 - VLOGA IN NAMEN SEE RIVER PROJEKTA V SLOVENIJI (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 2 - PROCES IZDELAVE RAZVOJNEGA KONCEPTA IN VKLJUČEVANJE DELEŽNIKOV (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 3.1 - NACIONALNA DELAVNICA - ANALIZE REČNEGA KORIDORJA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 3.2 - NACIONALNA DELAVNICA - RABA PROSTORA V REČNEM KORIDORJU (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 3.3 - NACIONALNA DELAVNICA - EVIDENCA VSEBIN NA NACIONALNI RAVNI (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.1 - 1. LOKALNA DELAVNICA - REČNI KORIDOR (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.2 - 1. LOKALNA DELAVNICA - EU DIREKTIVE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.3 - 1. LOKALNA DELAVNICA - PROSTORSKE ANALIZE 1 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.4 - 1. LOKALNA DELAVNICA - PROSTORSKE ANALIZE 2 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.5 - 1. LOKALNA DELAVNICA - RABA PROSTORA V REČNEM KORIDORJU (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.6 - 1. LOKALNA DELAVNICA - INTERESI V REČNEM KORIDORJU (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.7 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SODOBNA REKA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.8 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE SODOBNA REKA - POPLAVNE RAVNICE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.9 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE SODOBNA REKA - KORIDORJI IN STOPALNI KAMNI (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.10 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE – KMETIJSTVO (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.11 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE – POSELITEV (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.12 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE INDUSTRIJA IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 4.13 - 1. LOKALNA DELAVNICA - SCENARIJI REKE DRAVE PRVINSKA REKA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.1 - 2. LOKALNA DELAVNICA KARTOGRAFSKE PODLAGE (pomanjšava) - ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM ZGODOVINSKE PRILOGA 5.2 - 2. LOKALNA DELAVNICA - POPLAVE IN REČNE TERASE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.3 - 2. LOKALNA DELAVNICA – NARAVOVARSTVO (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.4 - 2. LOKALNA DELAVNICA - STAVBNA ZEMLJIŠČA IN INFRASTRUKTURA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.5 - 2. LOKALNA DELAVNICA - PROSTOR REKE DRAVE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.6 - 2. LOKALNA DELAVNICA - OBMOČJA REČNE DINAMIKE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.7 - 2. LOKALNA DELAVNICA - OBMOČJA OKOLJSKO RAZVOJNIH NASPROTIJ (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.8 - 2. LOKALNA DELAVNICA - KARTA INTERESOV - 1. LOKALNA DELAVNICA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.9 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.10 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 – GOZDOVI (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.11 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 1 - INTERESI KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.12 - 2. LOKALNA DELAVNICA - SKUPINA 2 - INTERESI REKREACIJA ŠPORT TURIZEM IZOBRAŽEVANJE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.13 - 2. LOKALNA DELAVNICA - TOPOGRAFSKA KARTA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.14 - 2. LOKALNA DELAVNICA - ORTOFOTO POSNETEK (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.15 - 2. LOKALNA DELAVNICA - NEUPOŠTEVANJE POPLAVNIH OBMOČIJ IN REČNE DINAMIKE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.16 - 2. LOKALNA DELAVNICA - POTENCIALNI KONFLIKTI MED RABAMI VODA IN VARSTVOM NARAVE (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 5.17 - 2. LOKALNA DELAVNICA - VIZIJA ZA DRAVO 2030 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.1 - 3. LOKALNA DELAVNICA - VPLIVNA OBMOČJA REČNEGA KORIDORJA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.2 - 3. LOKALNA DELAVNICA - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.3 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 1 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.4 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 2 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.5 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 3 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 6.6 - 3. LOKALNA DELAVNICA - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – CELOTNA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.1 - STROKOVNE PODLAGE - VPLIVNA OBMOČJA REČNEGA KORIDORJA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.2 - STROKOVNE PODLAGE - SMERNICE IN OMEJITVE ZA RABE VODA IN OBVODNEGA PROSTORA ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.3 - STROKOVNE PODLAGE - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.4 - STROKOVNE PODLAGE - OKOLJSKO RAZVOJNA NASPROTJA – OPISI ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.5 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 1 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.6 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 2 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 7.7 - STROKOVNE PODLAGE - DRAVSKA ŠPORTNO REKREACIJSKA TURISTIČNA OS – 3 (pomanjšava) ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 8 - ODGOVORI NA KOMENTARJE DELEŽNIKOV NA RAZVOJNI KONCEPT S 3. LOKALNE DELAVNICE ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM PRILOGA 9 - PLAKAT S PODPISI DELEŽNIKOV ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM ……………………………………………………………………………………….... RAZVOJNI KONCEPT REČNEGA KORIDORJA DRAVE OD MARIBORA DO ZAVRČA Z AKCIJSKIM NAČRTOM
© Copyright 2024