Promocija zdravja – osnovni podatki o projektu
»Zdravju prijazno delovno okolje za zdrave,
aktivne in motivirane pisarniške delavce«
Razvojna agencija Savinja, skupaj s partnerji, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem regionalnih
razvojnih agencij Slovenije in Združenjem območnih razvojnih agencij Slovenije – ZORA, pod okriljem
Razvojnega centra Srca Slovenije, izvaja projekt »Zdravju prijazno delovno okolje za zdrave, aktivne
in motivirane pisarniške delavce« , ki ga je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za
promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 v 90% finančno podprl Zavod za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Projekt se bo izvajal med 1.9.2015 in 31.10.2016.
Skupaj z vzpostavljenim partnerstvom pristopamo k pripravi celovite analize, zmanjšanju oz. odpravi
tveganj in stresa na delovnem mestu pisarniškega delavca. Projekt bo potekal na celotnem ozemlju
Republike Slovenije in bo namenjen vprašanju, kaj lahko delodajalci in zaposleni v pisarniški
dejavnosti storimo, da bomo zaposleni bolj aktivni, bolj motivirani in bomo prevzeli večjo
odgovornost za krepitev svojega zdravja. S tem bomo manj odsotni zaradi boleznin, posledično bo
storilnost višja, stroški zdravljenja pa nižji. Projekt bo vplival na izboljšanje ozaveščenosti o splošnem
pomenu dobrega zdravstvenega stanja širše javnosti, z manj bolniške odsotnosti, zmanjšanimi stroški
za delodajalce in ZZZS ter poudarjanjem preventive.
V pretežni meri bo informativne narave z vzgojno izobraževalnim pristopom ter vrsto promocijskih
dejavnosti, npr. vseslovenski natečaj, pet praktičnih dogodkov »ZMENKI Z ZDRAVJEM«, publikacijo –
zloženko, itd.
Nekaj splošnih dejstev
Sodobno delovno okolje EU in sveta postaja »stresno okolje«. Na zaposlene se izvajajo pritiski, da bi
bili ti bolj produktivni. V svetu, predvsem na Japonskem, se soočajo z vse preveč primeri samomorov,
ki so posledica prekomerne preobremenjenosti z delom, zlasti med ljudmi, starimi od 50 do 59 let. Po
japonski raziskavi, se je 40 odstotkov japonskih pisarniških delavcev balo morebitne smrti zaradi
prekomernega dela.
Glede na svetovno poročilo dela iz leta 1993, ki ga je izdala Mednarodna organizacija dela pri
Združenih narodih, je osrednja težava v tem, da stres izvira iz neosebnega, nenehno spremenljivega
in pogosto neprijaznega delovnega okolja.
Od leta 2011 je v Sloveniji v veljavi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, na podlagi katerega so
delodajalci za svoje zaposlene dolžni oblikovati programe za promocijo zdravja na delovnem mestu. V
pomoč pri načrtovanju in izvajanju pa so delodajalcu Smernice za promocijo zdravja na delovnem
mestu. V sklopu projekta se bo prizadevalo za promocijo zdravja na delovnem mestu, kar se bo
odražalo z izboljšanjem delovnega okolja in spodbujanjem zaposlenih, da skrbijo za svoje zdravje tako
pri delu kot v prostem času, v izogib globam, ki so predvidene (od 2.000 do 40.000 evrov) za tistega
delodajalca, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na
delovnem mestu.
1
Bolniške odsotnosti beležijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zbrani podatki za javno
upravo in pisarniška delovna mesta kažejo, da se je število dni bolniške odsotnosti nekoliko
zmanjšalo, še vedno pa je bistveno višje kot pred sedmimi leti. Leta 2013 so bili zaposleni v javni
upravi (več kot 157.000 zaposlenih; vir NIJZ, 2013) 24,9 koledarskih dni v bolniškem stažu, medtem
ko so bili v gradbeništvu (53.000 zaposlenih) v bolniškem stažu 12,5 koledarskih dni. V javni upravi so
bili v bolniškem stažu celo dlje kot v rudarstvu (pod 20.000 zaposlenih, 24,3 koledarske dni (NIJZ,
2013)).
Najvišji delež bolniške odsotnosti se tako že nekaj let beleži v javni upravi, kar na ZZZS označujejo kot
skrb vzbujajoče. Podatki o razširjenosti bolniških odsotnosti po dejavnostih nakazujejo selitev iz
proizvodnih sektorjev v storitvene ter iz gospodarskega v javni oziroma v tiste sektorje, kjer zaradi
narave dela prevladujejo ženske.
Če podjetje oziroma delovna organizacija promocijo zdravja na delovnem mestu načrtuje resno in
sistematično, lahko pričakuje veliko pozitivnih učinkov. Tako bolj zdravi in zadovoljni delavci manj
izostajajo z dela; raziskave so pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem
mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 evrov zaradi manjših stroškov izostajanja z dela (OSHA,
2010). Zdravi in zadovoljni delavci so tudi bolj motivirani za dobro delo, v manjši meri imajo željo po
menjavi službe. Delovna organizacija, ki skrbi za svoje zaposlene, pridobi tudi ugled v ožjem in širšem
okolju.
Številna evropska podjetja izvajajo programe promocije zdravja na delovnem mestu. Praktične
izkušnje delovnih organizacij kažejo, da se dolgoročno vlaganje v kvaliteten program skrbi za zdravje
zaposlenih povrne..
Projektne dejavnosti:
- uporaba brezplačnega spletnega orodja OiRA za izdelavo ocene tveganja za delovno mesto
pisarniški delavec,
- analiza stanja na področju promocije zdravja pri delu v pisarniški dejavnosti ciljne javnosti in
ocen potreb na področju zdravja in dobrega počutja ter
- priprava, oblikovanje in objava elektronskih smernic za izdelavo načrta in programa
promocije zdravja pri delu, objavljenih na spletni podstrani projekta,
- izvedba 12-tih 3-urnih strokovnih delavnic po celi Sloveniji,
- priprava zaključkov projekta, z napotki za prihodnje delovanje na področju zdravja
pisarniškega delovnega mesta, diseminacija optimalnega osnutka programa,
- informiranje in obveščanje javnosti,
- izvedba 5 3-urnih brezplačnih praktičnih dogodkov »ZMENKI Z ZDRAVJEM« na nivoju
Slovenije za izbrano ciljno javnost,
- izvedba vseslovenskega javnega natečaja »FUL ZDRAVJU PRIJAZNA DELOVNA PRAKSA« za
izbrano ciljno javnost,
- vodenje in koordinacija projekta.
Pričakovani rezultati projekta
Projektna skupina – konzorcij bo zasledovala naslednje rezultate:
 ena (1) raziskava stanja na področju zdravja pri delu izbrane ciljne javnosti (pisarniški delavci in
osebe na podobnih delovnih mestih, javni uslužbenci); vprašalnik za izdelavo analize stanja in za
oceno potreb s pričakovanji in zaznavami ciljne javnosti – pisarniških delavcev;
2
 vsaj 155 posredovanih rezultatov ocen tveganj za delo v pisarni z uporabo brezplačnega
spletnega interaktivnega orodja OiRA;
 vsaj 217 aktivnih udeležencev enodnevnih strokovnih delavnic z namenom izboljšanja
zdravstvene ozaveščenosti, s poudarkom na športni vadbi, psiholoških vajah, zdravem načinu
prehranjevanja za boljše počutje in zmanjšanje odsotnosti z dela;
 12 izvedenih 3-urnih strokovnih delavnic po celi Sloveniji (v vsaki od 12-tih statističnih regij);
 vsaj 186 izpolnjenih vprašalnikov za analizo stanja in oceno potreb na področju promocije
zdravja na delovnem mestu ciljne javnosti;
 evalvacija prejetih ocen tveganj in vprašalnikov s strani ciljne javnosti ter priprava ene najbolj
tipične ocene tveganja za pisarniškega delavca;
 ena (1) priprava smernic za izdelavo Programa promocije zdravja pri delu (PPZPD) na osnovi
ocene tveganja, analize stanja in ocene potreb za ciljno javnost (pisarniške delavce in tiste, ki
delajo na podobnih delovnih mestih);
 predstavljen pomen promocije zdravja naše ciljne javnosti – delavcev v pisarni in oseb na
podobnih delovnih mestih pri širši zainteresirani javnosti oziroma uspešno izvedeno informiranje
in obveščanje javnosti;
 dve (2) tiskovni konferenci ob začetku in uradnem zaključku projekta z razglasitvijo nagrajencev
natečaja;
 ena (1) izdelana publikacija – elektronske smernice dosegljive na spletni podstrani pred izvedbo
delavnic s predstavitvijo projekta, potekom, eno tipično oceno tveganja za delo v pisarni,
smernicami za izdelavo PPZPD ter navedbo nadaljnjih predvidenih aktivnosti;
 pet (5) 3-urnih praktičnih dogodkov »ZMENKI Z ZDRAVJEM« na nivoju Slovenije (1 ob začetku
projekta, 2x med projektom in 2 ob zaključku projekta) za izbrano ciljno javnost, s predstavitvijo
brezplačnega orodja za krepitev zdravja 24alife, z izbiro ciljev in izdelavo programov s
poudarkom na športni vadbi, psiholoških vajah, zdravem načinu prehranjevanja za boljše počutje
in krepitev zdravja za vsaj 567 udeležencev;
 vsaj pet (5) gibalnih vaj in pet (5) vaj za sproščanje med delom v odmoru za delovno mesto
pisarniškega delavca, dosegljivih tudi na spletni podstrani;
 en (1) vseslovenski javni natečaj »FUL ZDRAVJU PRIJAZNA DELOVNA PRAKSA« za izbrano ciljno
javnost in prejetih vsaj 13 uspešnih primerov praktičnih praks »naj delovnega pisarniškega
okolja« na območju Slovenije, ki bodo javno predstavljeni na spletni podstrani projekta in trije
tudi nagrajeni. Izbrani predlogi bodo ocenjeni s strani komisije, v katero bomo povabili tudi
predstavnika ZZZS;
 vsaj dvanajst (12) objav v medijih preko sporočil za javnost, vsaj dve (2) oddaji s predstavitvijo
projekta na TV in spletni podstrani;
 vsaj šest (6) objav o vsebini, ciljih, rezultatih, namenih ter o načrtovanih usposabljanjih preko
javnih glasil projektnih partnerjev;
 uspešno izvedeno vodenje in koordinacija projekta (sestanki projektne skupine, izvajanje
dejavnosti v skladu z načrtom, računovodsko sledenje projektu, sodelovanje z ZZZS,
administrativna dela, upoštevanje zakonodaje na področju javnega naročanja, primerno
pripravljena vsebinska in finančna poročila);
 vsaj 217 izpolnjenih evalvacijskih obrazcev za vodenje projekta, prejetih s strani aktivnih
udeležencev dogodkov projekta;
 eno (1) vmesno in (1) končno poročilo z glavnimi zaključki, ugotovitvami in priporočili na podlagi
izvedene evalvacije vseh usposabljanj in finančno poročilo o črpanju sredstev v skladu s
pogodbenimi obveznostmi.
3
Ciljne javnosti
Projekt je primarno namenjen pisarniškim delavcem in osebam na podobnih delovnih mestih, javnim
uslužbencem. Konkretno znotraj partnerstva to predstavlja: 177 občin (4.600 zaposlenih javnih
uslužbencev), 12 regionalnih razvojnih agencij (250 zaposlenih), 16 lokalnih razvojnih agencij (ZORA –
120 zaposlenih).
Posredno pa tudi:
– našim uporabnikom oz strankam, ki jih predstavljajo srednja, mala in mikro podjetja,
samozaposleni
(skupaj več kot 310.000, okoli 100.000 v storitveni dejavnosti),
– predstavnikom podpornih organizacij lokalnega, regionalnega in nacionalnega nivoja,
mikro in majhnim podjetjem storitvene dejavnosti,
– svetovalnim delavcem ministrstev, zavodov, univerz, javnih inštitucij,
– potencialnim pisarniškim delavcem (dijakom, študentom, brezposelnim osebam, iskalcem
prve zaposlitve)
– širši javnosti (z namenom ozaveščanja o pomenu dolgoročnega zdravega dela pisarniških
delavcev, mikro in malemu gospodarstvu in celotni družbi) ter
– medijem.
4