1. No category

SKRB ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
(Samoevalvacijsko poročilo 13/14)
1. PODATKI O ŠOLI: OSNOVNA ŠOLA DRSKA
- naslov: Ulica Slavka Gruma 63
- telefon: 07/39 35 860
- faks: 07/39 35 876
- elektronski naslov: [email protected]
- ravnateljica: Nevenka Kulovec
- pomočnik ravnateljice: Roman Judež
Program, ki ga šola izvaja:
Osnovna šola od 1. do 9. razreda: 19 oddelkov
Bolnišnična šola: 1, 4 oddelka
Podaljšano bivanje: 7 skupin (4, 16 oddelka)
Število učencev: 411
2. OPIS POSTOPKOV SAMOEVALVACIJE, KI JIH ŠOLA IZVAJA:
Osnovna šola Drska od leta 2003 opravlja redno letno samoevalvacijo večine procesov
izobraževanja:
- sodelovanja s starši (oblike sodelovanja, število sodelovanj, pripombe staršev,
predlogi staršev – ustno, pisno, svet staršev, ankete);
- poučevanja (učni uspeh, spremljanje uvajanja novih metod dela, uporabo
informacijske tehnologije, evalvacijo izpeljanih hospitacij, pregled letnih delovnih
načrtov, spremljanje timskega dela, spremljanje dela aktivov, evalvacijo nacionalnih
preizkusov znanja);
- strokovnega razvoja zaposlenih (individualnih pogovorov s strokovnimi delavci,
evalvacijo izpeljanega načrtovanega strokovnega izobraževanja, ki je v skladu s
prednostnimi nalogami šole).
V šolskem letu 2013/14 smo v Letnem delovnem načrtu med prednostne naloge šole
zapisali
-
spremljanje dela z otroki s posebnimi potrebami.
1
NAMEN (CILJI):
Učne težave so zapleten in trdovraten pojav, po mnenju mnogih strokovnjakov je šolska
neuspešnost eden najtežje rešljivih problemov, s katerimi se spoprijemajo sodobne države.
Tudi v Sloveniji ima pojav skrb vzbujajoče oblike in razsežnosti: podatki in predvidevanja
domačih strokovnjakov opozarjajo, da v Sloveniji na splošno okoli ena četrtina do ena tretjina
mladostnikov ostane brez poklicne izobrazbe ter da se zaradi nedokončane izobrazbe in
brezposelnosti vedno več učno neuspešnih otrok znajde na socialnem obrobju.1
Po šolski zakonodaji spadajo med učence s posebnimi potrebami tudi učenci z učnimi
težavami: »Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem
razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani
otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje
izobraževalnih programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne
programe oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja, ter učenci z učnimi težavami in
posebej nadarjeni učenci« (Zakon o osnovni šoli, 1996, 2007, 11. člen).
Zakonodajalčeva uvrstitev učencev z učnimi težavami med učence s posebnimi potrebami želi
povečati občutljivost in odgovornost šol za težave učencev pri učenju ter za pravočasno
pomoč.2
Za učenca z učnimi težavami ni predviden individualizirani izobraževalni program, v katerega
bi bil usmerjen z odločbo, vendar pa to ne pomeni, da ni upravičen do ustreznih prilagoditev v
procesu poučevanja in učenja. Zakon o osnovni šoli navaja, da so osnovne šole učencem z
učnimi težavami dolžne prilagajati metode in oblike dela ter zagotavljati dopolnilni pouk in
druge oblike individualne in skupinske pomoči (1996, 12. člen).3
Na OŠ Drska imamo vsako leto večje število otrok s posebnimi potrebami.
1
Magajna L., Kavkler M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak S., Golobič Bregar K. (2008): Koncept dela.
Program osnovnošolskega izobraževanja. Učne težave v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, str. 5.
2
Prav tam, str. 5-6.
3
Prav tam, str. 6.
2
To so:






dolgotrajno bolni otroci
otroci s primanjkljaji na posameznik področjih učenja (teh je največ)
otroci z lažjo govorno-jezikovno motnjo
težje gibalno ovirani otroci
lažje gibalno ovirani otroci
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami.
a) V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 smo imeli 20 učencev z DODATNO STROKOVNO
POMOČJO. Domači učitelji so nudili učno pomoč pri matematiki, slovenščini, angleščini in
po potrebi tudi pri drugih predmetih. Prav tako sta pomoč nudili tudi pedagoginja in socialna
pedagoginja. Ta pomoč se je nanašala na premagovanje primanjkljajev oz. motenj. Specialno
pedagoško pomoč pa je izvajala na šoli zaposlena defektologinja. Imeli smo tudi dve zunanji
strokovni sodelavki, in sicer iz OŠPP Dragotina Ketteja in logopedinjo iz OŠ Mirna Peč, ki
sta tudi nudili specialno pedagoško pomoč.
Trije učenci, težje gibalno ovirani, so imeli ob sebi stalnega spremljevalca.
Delo je potekalo v skladu z izdelanimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom
razrednikov in strokovnih komisij izdelani, redno spremljani (minimalno trikrat na leto timski
sestanki) in po potrebi sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je bilo aktivno in redno.
Učenci so večinoma dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja
in sposobnosti po individualnih močeh.
En učenec kljub dodatni strokovni pomoči ni dosegel minimalnih standardov znanja in ni
napredoval v višji razred.
Štirje učenci so odločbe za DSP pridobili med letom.
b) V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 smo imeli 23 učencev z DODATNO STROKOVNO
POMOČJO. Domači učitelji so nudili učno pomoč pri matematiki, slovenščini, angleščini in
po potrebi tudi pri drugih predmetih. Prav tako sta pomoč nudili tudi pedagoginja in socialna
pedagoginja. Ta pomoč se je nanašala na premagovanje primanjkljajev oz. motenj. Specialno
pedagoško pomoč pa je izvajala na šoli zaposlena defektologinja. Imeli smo tudi zunanjo
strokovno sodelavko (logopedinjo) in sicer iz OŠ Dolenjske Toplice, ki je tudi nudila
specialno pedagoško pomoč.
Trije učenci, težje gibalno ovirani, so imeli ob sebi stalnega spremljevalca.
3
Delo je potekalo v skladu s sprejetimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom
razrednikov in strokovnih komisij načrtovani, redno spremljani ter realizirani (minimalno
trikrat na leto timski sestanki). Po potrebi so bili sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je
bilo aktivno in redno.
Učenci so večinoma dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja
in sposobnosti po individualnih močeh.
En učenec kljub dodatni strokovni pomoči ni dosegel minimalnih standardov znanja in ni
napredoval v višji razred.
Trije učenci so odločbe za DSP pridobili med letom.
c) V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 smo imeli 25 učencev z DODATNO STROKOVNO
POMOČJO. Domači učitelji so nudili učno pomoč pri matematiki, slovenščini, angleščini,
zgodovini in po potrebi tudi pri drugih predmetih. Prav tako sta pomoč nudili tudi
pedagoginja in socialna pedagoginja. Ta pomoč se je nanašala na premagovanje
primanjkljajev oz. motenj. Specialno pedagoško pomoč pa je izvajala na šoli zaposlena
defektologinja. Imeli smo tudi zunanjo strokovno sodelavko (logopedinjo) in sicer iz OŠ
Dolenjske Toplice, ki je tudi nudila specialno pedagoško pomoč.
Dva učenca, težje gibalno ovirana, sta imela ob sebi stalnega spremljevalca.
Delo je potekalo v skladu z izdelanimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom
razrednikov in strokovnih komisij izdelani, redno spremljani (minimalno trikrat na leto timski
sestanki) in po potrebi sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je bilo aktivno in redno.
Učenci so večinoma dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja
in sposobnosti po individualnih močeh.
En učenec (razredna stopnja) kljub dodatni strokovni pomoči ni dosegel minimalnih
standardov znanja in ni napredoval v višji razred. En učenec (predmetna stopnja) prav tako ni
dosegel minimalnih standardov znanja in je imel popravni izpit, ki ga je uspešno opravil.
Dva učenca sta odločbo za DSP pridobila med letom.
Dva učenca z odločbo o DSP sta se na našo šolo prešolala med letom.
Ocenjujemo, da je način dela in pomoči ustrezen in prilagojen potrebam večine učencev.
Učenci napredujejo učno in osebnostno. Pridobijo na samozavesti, razvijejo socialne
veščine, ki so pomembne in potrebne za delo in samostojno življenje. Cilj DSP (dodatne
strokovne pomoči) je tudi v tem, da se učenec nauči, kako živeti in delati s svojimi
ovirami oz. primanjkljaji.
4
Da delo z otroki s posebnimi potrebami poteka po zastavljenih ciljih, je odgovoren tim
svetovalnih delavk šole v sledeči sestavi:

socialna delavka

defektologinja

pedagoginja

socialna pedagoginja
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA se »na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja
preko svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno
reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela v šoli s
tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi
zunanjimi ustanovami« (Programske smernice za delo šolske svetovalne službe v osnovni
šoli, 1999, 2008 str. 5). Sodeluje z učenci in njihovimi starši, z učitelji, drugimi strokovnimi
delavci, prostovoljci, vodstvom šole in strokovnjaki iz zunanjih ustanov (svetovalnih centrov,
centrov za socialno delo, zdravstvenih služb, fakultet, inštitutov idr.).4
Tudi naša šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk sodeluje z različnimi
strokovnjaki iz zunanjih ustanov, in sicer s Posvetovalnico za učence in starše Novo
mesto, s Svetovalnim centrom v Ljubljani, z razvojno ambulanto Novo mesto, s
Pediatrično kliniko v Ljubljani, s CSD Novo mesto, z Zavodom za šolstvo, OE Novo
mesto, s komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, z drugimi osnovnimi in
srednjimi šolami, z OŠPP Dragotin Kette v Novem mestu.
Ocenjujemo, da je sodelovanje z zunanjimi ustanovami zadovoljivo, čeprav dostikrat
čutimo potrebo po večjem izmenjavanju informacij, sploh s strani zunanjih ustanov.
Šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk:

za vzpostavljanje odnosa soustvarjanja z vsemi udeleženimi v projektu pomoči
prevzema največ odgovornosti,

pomaga učitelju pri pripravi individualiziranega delovnega načrta pomoči in pri
evalvaciji pomoči,

pomaga učitelju pri poglobljenem in občutljivejšem raziskovanju ter opredelitvi
učenčevih težav, močnih področij in nadarjenosti, pri presoji, izbiri in določanju
4
Prav tam, str. 83-84, glej tudi Programske smernice za delo šolske svetovalne službe v osnovni šoli, 1999,
2008, str. 5.
5
prilagojenih metod in oblik dela pri pouku, dopolnilnem pouku in v okviru
podaljšanega bivanja ipd.,

pomaga razredniku kot koordinator, ki poveže vse potrebne strokovne moči oziroma
vire pomoči,

pomaga razredniku ali v celoti prevzame pisanje kronike ali dnevnika izvirnega
delovnega projekta pomoči,

vse oblike pomoči evidentira in vključi v učenčevo osebno mapo,

če vse oblike pomoči, ki jih je učenec deležen, niso uspešne, svetovalni delavec
pridobi dodatno strokovno mnenje ali dodatno strokovno pomoč zunanje strokovne
ustanove,

v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo učencem, staršem in učiteljem z nasveti
in svetovanjem izvaja tudi neposredno pomoč,

pripravi Poročilo o otroku, ki ga mora šola posredovati pristojni območni enoti Zavoda
za šolstvo,

izvaja dodatno strokovno pomoč, individualno in skupinsko pomoč.5
Poleg naštetega pa šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk:

pomaga razredniku pri pripravi in izvajanju programa oddelčne skupnosti ter
oddelčnega učiteljskega zbora,

pomaga razredniku pri vodenju oddelčnega učiteljskega zbora in pri pripravi
oddelčnega programa za delo z učenci z učnimi težavami,

v strokovnih organih in v sodelovanju z vodstvom šole sodeluje pri oblikovanju
politike šole na področju dela z učenci z učnimi težavami,

šolska svetovalna služba je kot nosilka nalog s področja poklicne orientacije najbolj
odgovorna za povezovanje tega pomembnega področja s področja učnih težav,

pri učiteljih idr. strokovnih delavcih ugotavlja potrebe po dodatnem strokovnem
usposabljanju in izobraževanju na področju učnih težav,

vodstvu šole pomaga pri organiziranju ustreznih oblik izobraževanja v okviru šole za
delo z učenci z učnimi težavami,

v sodelovanju z vodstvom šole načrtuje in organizira supervizijo za učitelje in
svetovalne delavce,
5
Prav tam, str. 83-85
6

v strokovnem aktivu šolskih svetovalnih delavcev si prizadeva za strokovno
izmenjavo, strokovno usklajevanje in strokovni razvoj na področju dela z učenci z
učnimi težavami.6
Tudi naša šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk sodeluje pri različnih
oblikah izobraževanja. Prav tako pomaga vodstvu šole pri organiziranju ustreznih oblik
izobraževanja v okviru šole za delo z učenci z učnimi težavami.
a) V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 se je šolska svetovalna služba oziroma tim
svetovalnih delavk udeležila naslednjih izobraževanj:

Ugotavljanje doseganja zastavljenih ciljev v luči vzgojnega načrta,

Mednarodni seminar: From diagnosis to early intervention in children with
autism spectrum disordes,

Izobraževanja v okviru konferenc učiteljskega zbora,

Študijska srečanja skupin za šolske svetovalne delavce,

Permanentno izobraževanje preko periodičnega tiska in knjig.
b) V ŠOLSKEM LETU 2012/2013 se je šolska svetovalna služba oziroma tim
svetovalnih delavk udeležila naslednjih izobraževanj:

Študijska skupina za učitelje slepih in slabovidnih učencev in dijakov,

Izobraževanje na temo disleksija,

Motnje branja in pisanja,

Nemirni otroci,

OŠ na Slovenskem na temo aktualne vzgojne in učne problematike,

Izobraževanja v okviru konferenc učiteljskega zbora,

Študijska srečanja skupin za šolske svetovalne delavce,

Permanentno izobraževanje preko periodičnega tiska in knjig.
Šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk je organiziral tudi
izobraževanje v okviru šole na temo:

6
Koncept dela z učenci z učnimi težavami.
Prav tam, str. 84
7
c) V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 se je šolska svetovalna služba oziroma tim
svetovalnih delavk udeležila naslednjih izobraževanj:

Spodbujanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov z epilepsijo,

S kretnjami podprta komunikacija,

Branje in pisanje: Pomoč otrokom s težavami,

Konferenca o avtizmu: Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom,

Nemirni in moteči učenci,

Učenci s posebnimi potrebami (ga. Sabina Korošec),

Seminar o obravnavi oseb s posebnimi potrebami-avtizem in druge motnje v
duševnem razvoju,

Strokovno srečanje za svetovalne delavce pripravnike in začetnike (do 5 let delovne
dobe),

Predstavitev Learning Breakthrough programa-LBTP,

Zaključna konferenca ob koncu projekta Učenje učenja,

Delavnica za izdelavo končnega poročila projekta Comenius,

Izobraževanja v okviru konferenc učiteljskega zbora,

Študijska srečanja skupin za šolske svetovalne delavce,

Permanentno izobraževanje preko periodičnega tiska in knjig.
Šolska svetovalna služba oziroma tim svetovalnih delavk je organiziral tudi
izobraževanje v okviru šole na temo:

Koncept dela z učenci z učnimi težavami (delavnice za učitelje: prilagoditve za
učence s posebnimi potrebami).

Delavnice na temo: Preprečevanje medvrstniškega nasilja,

Miselni vzorci v osnovni šoli.
Kot je razvidno iz podatkov zadnjih treh let, število otrok s posebnimi potrebami
narašča, prav tako število izobraževanj, ki se jih udeleži tim svetovalnih delavk, saj
čutimo potrebo po dodatnih izpopolnjevanjih in obnovitvi že pridobljenih znanj.
Zavedamo se, da bo le tak način dela kakovosten in v prid otrokom, ki potrebujejo učno
pomoč.
8
3. POTEK SAMOEVALVACIJE:
PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA PREDNOSTNEGA PODROČJA:
a) TEORETIČNI DEL: UČNE TEŽAVE IN OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI
V OSNOVNI ŠOLI
(PRILOGA 1)
b) EMPIRIČNI DEL: UČNE TEŽAVE IN OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V
OSNOVNI ŠOLI DRSKA

ANKETA ZA STROKOVNE DELAVCE (PRILOGA 2: VPRAŠALNIK)

ANALIZA ANKETE:
V mesecu maju je bila med strokovne delavce OŠ Drska razdeljena anketa, namen katere je
bil v izvedbi analize stanja, potreb in pristopov k načrtovanju sprememb v OŠ Drska pri delu
z otroki s posebnimi potrebami. Strokovni delavci so razmišljali o PREDNOSTIH,
POMANJKLJIVOSTIH, PRILOŽNOSTIH in OVIRAH pri delu z otroki s posebnimi
potrebami.
Spodaj je predstavljena analiza prejetih anket.
PREDNOSTI PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI:

spodbudno okolje (narava, ljudje) na OŠ Drska,

individualni pristop do otrok s posebnimi potrebami (možnost dobro spoznati učenca,
njegove individualne posebnosti),

večji napredek učenca z individualno pomočjo,

dobro timsko sodelovanje (strokovnih delavcev in staršev),

pridobiti dodatna strokovna znanja iz določenih področij,

učitelj je primoran iskati različne načine za poučevanje,

učitelj uporablja različne metode in oblike dela v razredu, kar je pozitivno tudi za
ostale učence,

dinamično delo v razredu,

manjše število otrok v razredu,

napredovanje učenca v okviru lastnih zmožnosti in sposobnosti,

možnost razvijanja pozitivne samopodobe učenca,

integracija med vrstnike,
9

prilagojena infrastruktura otrokom s posebnimi potrebami,

možnost empatije (učiteljev in učencev vrstnikov),

dobra svetovalna služba na šoli, ki učiteljem in učencem sproti nudi odgovore,

sodelovanje z ustanovami izven naše šole.
POMANJKLJIVOSTI PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI:

učenci so prepozno evidentirani kot učenci s posebnimi potrebami,

pomanjkanje časa izvajalk DSP zaradi prerazporejanja na izvajanje drugih dejavnosti
(spremstva),

učitelj mora vložiti veliko energije in časa v delo z otroki s posebnimi potrebami
(izčrpanost),

pomanjkanje časa za izvedbo prilagoditev,

prevelika pričakovanja in zahteve staršev otrok s posebnimi potrebami,

ure DSP potekajo večinoma v času učenčevega pouka (v mnogo primerih je ovirana
strokovna obravnava zaradi sočasnih potreb po utrjevanju učnih vsebin),

preveč otrok s posebnimi potrebami v enem oddelku,

ovirano usklajevanje z učiteljem za DSP,

premalo pripomočkov za izvajanje kvalitetnega pouka,

premalo ur DSP,

premalo spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami,

nedoslednost vseh učiteljev pri upoštevanju dogovorov,

preobširna pisna ocenjevanja,

premalo izobraževanj na temo otroci s posebnimi potrebami.
PRILOŽNOSTI PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI:

osebna rast (od otrok s posebnimi potrebami se ogromno naučiš, v zadovoljstvo ti je,
če je viden napredek in dobro počutje otroka v razredu),

pridobivanje novih znanj, izkušenj,

priložnost za spoznavanje in pridobivanje občutka za sprejemanje drugačnosti,

timsko sodelovanje med strokovnimi delavci in starši,

pomoč šolske svetovalne službe pri izvajanju pomoči,

spremljanje napredka učenca,

socializacija otrok s posebnimi potrebami,

možnost, da učitelji razvijejo višjo stopnjo empatije,
10

več diferenciacije,

samoevalvacija dela,

izboljšanje učnih metod in oblik dela.
OVIRE PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI:

manjša strokovna usposobljenost učiteljev pri delu z otroki s posebnimi potrebami
(premalo izobraževanj, cenovno manj dostopna izobraževanja),

prevelika pričakovanja staršev do svojih otrok s posebnimi potrebami,

nekateri učenci s posebnimi potrebami težje razumejo pomen izvajanja dodatne
strokovne pomoči,

preobremenjenost učencev,

preobremenjenost učiteljev,

morebitne nekatere osebnostne lastnosti učiteljev (npr. premalo empatičen, premalo
razumevajoč učitelj),

občasno slabša komunikacija med izvajalci pomoči oziroma manjša pripravljenost za
sodelovanje,

nerazumevanje oziroma nesprejemanje drugačnosti,

nedosledno upoštevanje izdelanih individualiziranih programov za posamezne učence
s posebnimi potrebami,

splošne organizacijske težave:
-
ovire pri delu z otroki s posebnimi potrebami v številčnejših oddelkih,
-
ovire pri realizaciji drugih dejavnosti in ur v oddelku,
-
dodatno delo pri urejanju šolske dokumentacije,
-
možnosti za izvajanje individualizacije oziroma diferenciacije niso vedno
obstoječe,
-
prostorske ovire (vsi izvajalci dodatne strokovne pomoči nimajo stalnega prostora
na šoli za izvajanje pomoči),

prisotnost težav na sistemski ravni (togost šolskega sistema).
4. UGOTOVITVE IN SKLEPI (EVALVACIJSKO POROČILO):
Na osnovi zgoraj predstavljene analize prejetih anket ugotavljamo, da so prednosti pri delu z
učenci s posebnimi potrebami spodbudne tako za razvoj učencev s posebnimi potrebami
(hitrejši in večji napredek v razvoju ob individualnem pristopu dela ter ob individualni
11
pomoči; integracija), učečih učiteljev (stalno strokovno spopolnjevanje učiteljev zaradi
posebnosti pri delu s posameznimi skupinami otrok s posebnimi potrebami) kot tudi celotne
šole oziroma njenih ostalih udeležencev (krepitev vrednot razumevanja in sprejemanja
drugačnosti, spoštovanja in upoštevanja drugega). Po drugi strani nakazane pomanjkljivosti
hkrati izkazujejo učiteljevo izražanje preobremenjenosti pri delu z učenci s posebnimi
potrebami in pomanjkanje časa za tovrstno delo. Nekateri učitelji ocenjujejo, da je
izobraževanj s področja otrok s posebnimi potrebami premalo in se posledično čutijo manj
strokovno usposobljene za delo z otroki s posebnimi potrebami. Tako učitelji kot izvajalke
dodatne strokovne pomoči vse večkrat ugotavljamo, da so učenci z raznovrstnimi težavami v
razvoju prepozno evidentirani kot otroci s posebnimi potrebami. Največ primanjkljajev se
navadno odpravi ravno v prvem triletju, kasneje so vrzeli v znanju in v splošnem razvoju
vedno večje. Slednje onemogoča izvajalkam dodatne strokovne pomoči, da se pri svojem
individualnem delu z učencem osredotočajo na premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma
motenj, ampak vse preveč časa namenjajo utrjevanju (pri pouku pridobljenih) učnih vsebin.
Omenjeno manj spodbudno vpliva na učenčev optimalen napredek, hkrati pa učenci s
posebnimi potrebami pogosto niso deležni strokovnih obravnav, kakršne jim pripadajo.
Kot največjo priložnost pri delu z učenci s posebnimi potrebami učitelji izpostavljajo osebno
rast posameznikov (učenci, učitelji, drugi strokovni delavci). Učitelji navajajo, da se od otrok
s posebnimi potrebami veliko naučijo, spoznavajo njihov svet zaznavanja, doživljanja,
čustvovanja, razumevanja in mišljenja, prav tako pridobivajo nove izkušnje, ki omogočajo
izpopolnjevanja posameznikovega sveta vrednot.
Visoka pričakovanja nekaterih staršev in učencev s posebnimi potrebami se včasih izkazujejo
kot ovira pri delu z učenci. Druga izmed takšnih ovir je nedoslednost pri upoštevanju
individualiziranega programa učenca s posebnimi potrebami. Zelo pogosto pa je delo z učenci
s posebnimi potrebami ovirano zaradi splošnih organizacijskih težav, kar pa je v tesni
povezavi s togostjo šolskega sistema.
Strokovni delavci OŠ Drska si želimo, da bi se lahko pri delu z učenci s posebnimi potrebami
osredotočali na odpravljanje njihovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj in ne toliko z
učnimi cilji.
Sklep 1: Z namenom zgodnejšega evidentiranja otrok s posebnimi potrebami
predlagamo, da smo v prihodnje še bolj pozorni na učence, pri katerih zaznamo
primanjkljaje na določenih področjih in se pri tem posvetujemo s timom svetovalnih
delavk.
12
Sklep 2: V okviru specialno-pedagoških, pedagoških, socialno-pedagoških ipd. obravnav
naj se v pretežni meri izvaja pomoč za odpravo primanjkljajev, ovir oziroma motenj.
Sklep 3: Z upoštevanjem individualiziranih programov učencev s posebnimi potrebami
(vključujoč s prilagoditvami) omogočimo učencem čim bolj optimalen osebni razvoj.
Sklep 4: V bodoče bi bilo smiselno organizirati okroglo mizo na OŠ Drska s
strokovnjaki, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in s strokovnjaki, ki na teoretični
ravni snujejo, razvijajo koncepte dela z učenci s posebnimi potrebami (npr. iz
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda RS za šolstvo).
Pripravila: Tanja Jaklič
Ravnateljica:
Nevenka Kulovec
Učiteljski zbor je obravnaval in sprejel poročilo v četrtek, 12. 2. 2015.
Svet šole je obravnaval in sprejel poročilo v četrtek, 26. 2. 2015.
13
Priloga 1
UČNE TEŽAVE IN OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
PODROČJA OZIROMA PODSKUPINE UČNIH TEŽAV








Lažje in zmerne specifične učne ter jezikovne težave.
Učne težave zaradi motnje pozornosti in hiperaktivnosti.
Učne težave pri učencih, ki počasneje usvajajo znanja.
Učne težave zaradi slabše razvitih samoregulacijskih spretnosti.
Učne težave zaradi pomanjkljive učne motivacije.
Čustveno pogojene težave pri učenju.
Učne težave zaradi drugojezičnosti oziroma večjezičnosti in socialno – kulturne
drugačnosti.
Učne težave zaradi eksistenčne socialno – ekonomske oviranosti in ogroženosti.
ZNAČILNOSTI UČNIH TEŽAV
•se razprostirajo na kontinuumu od lažjih do težjih,
•od preprostih do kompleksnih,
•od kratkotrajnih (prehodnih) do tistih, ki so vezane na čas šolanja ali trajajo vse življenje.
•Oseba ima lahko težave le pri enem ali dveh predmetih, ali pa so učenci neuspešni pri večini
predmetov.
•Nekatere so prehodne (upad storilnosti po kratkotrajnem stresu, prilagajanje na novo
situacijo itd.) Druge pa posameznika ovirajo dlje časa ali vse življenje (nekatere težje oblike
SUT).
•Ločevati moramo med splošnimi in specifičnimi učnimi težavami.
SPLOŠNE (NESPECIFIČNE) UČNE TEŽAVE
Usvajanje in izkazovanje znanja ali veščin je lahko ovirano in s tem znižana storilnost zaradi:
•najrazličnejših neugodnih vplivov okolja (ekonomska in kulturna prikrajšanost, problemi
večjezičnosti in večkulturnosti, pomanjkljivo ali neustrezno poučevanje ipd.),
•nekaterih notranjih dejavnikov (splošno upočasnjen razvoj kognitivnih sposobnosti) ali
•neustreznih vzgojno – izobraževalnih interakcij (strah pred neuspehom, nezrelost in
pomanjkanje motivacije in učnih navad itd.)
14
Priloga 1
SPECIFIČNE UČNE TEŽAVE
•so »notranje narave«, nevrološko pogojene. Domnevno so posledica subtilnih (drobnih)
motenj v delovanju osrednjega živčevja, ki vplivajo na to, kako možgani predelujejo različne
vrste informacij.
•Specifične motnje učenja lahko izhajajo iz genetične variacije, nastopijo zaradi biokemičnih
dejavnikov, dogodkov v pred- in poporodnem obdobju ali drugih dogodkih, ki imajo za
posledico nevrološko oviranost.
a) SPECIFIČNI PRIMANKLJAJI NA RAVNI SLUŠNO VIZUALNIH
PROCESOV
Povzročajo :
•motnje branja (disleksija),
•pravopisne težave (disortografija),
•učne težave povezane s področjem jezika (težave pri razumevanju kompleksnih navodil,
matematičnih besedilnih nalog…).
b) SPECIFIČNI PRIMANKLJAJI NA RAVNI VIZUALNO MOTORIČNIH
PROCESOV
Povzročajo:
•težave pri pisanju (disgrafija),
•težave pri matematiki (diskalkulija),
•težave pri načrtovanju in izvajanju praktičnih dejavnosti (dispraksija),
•težave na področju socialnih veščin.
STOPNJE TEŽAVNOSTI SPECIFIČNIH UČNIH TEŽAV
Glede na stopnjo primanjkljajev, ovir oziroma motenj na posameznih področjih učenja delimo
specifične učne težave na dve skupini:
1. nižjo stopnjo težavnosti, ki vključuje lažje in del zmernih specifičnih učnih težav
(učne težave) in
2. višjo stopnjo težavnosti, ki vključuje del zmernih, predvsem pa hujše in najhujše
specifične učne težave (primanjkljaji na posameznih področjih učenja).
15
Priloga 1
RAZNOLIKOST UČENCEV
Postavlja učitelje pred izziv: kako oblikovati učno okolje in učni proces,v katerem bi lahko
bili vsi učenci optimalno uspešni.
Da se vsi učenci učijo in napredujejo skladno s svojimi zmožnostmi, morajo biti učitelji vešči
diferenciranja in individualiziranja vzgojno – izobraževalnega procesa.
KAKOVOSTNO POUČEVANJE
•temelji na skrbnem in poglobljenem prepoznavanju raznolikosti predznanja, pripravljenosti
za učenje, učnih profilov, interesov ipd. učencev ter predpostavlja spoštljivo upoštevanje in
odzivanje učitelja na te raznolikosti.
•Diferenciacija in individualizacija je proces pristopanja k poučevanju in učenju učencev z
različnimi zmožnostmi.
POMOČ UČENCEM S POSEBNIMI POTREBAMI
•mora biti zasnovana celostno, ker le vsestranski način pomoči lahko omogoči ustvarjanje
optimalnih razmer za napredovanje na poti učenja in prilagajanja.
•terja dobro sodelovanje med različnimi strokovnjaki na šoli, strokovno izmenjavo znanj in
izkušenj z učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi strokovnimi delavci in domom – timsko
delo.
PETSTOPENJSKI HIERARHIJSKI MODEL OBRAVNAVE UČENCEV Z UČNIMI
TEŽAVAMI
Učna pomoč in podpora predvidena s petstopenjskim modelom se razprostira od manj do bolj
intenzivnih oblik pomoči in podpore, in sicer od pomoči učitelja pri pouku; vključevanja
šolske svetovalne službe ali mobilnih specialnih pedagogov; organizacije individualne ali
skupinske učne pomoči; pomoči zunanje specializirane ustanove, šele potem je možno
učence z izrazitimi specifičnimi učnimi težavami oziroma s primanjkljaji na posameznih
področjih učenja usmeriti v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in z
dodatno strokovno pomočjo.
16
Priloga 1
UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI IN Z DODATNO STROKOVNO POMOČJO
Kaj je namen usmerjanja otrok s posebnimi potrebami?
Usmerjanje je namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno vključevanje v
proces vzgoje in izobraževanja, potrebujejo ustrezne programe vzgoje in izobraževanja ter
zagotovitev različnih načinov in oblik pomoči.
Kdo so otroci s posebnimi potrebami?
Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so to:









otroci z motnjami v duševnem razvoju,
gluhi in naglušni otroci
slepi in slabovidni otroci,
otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
gibalno ovirani otroci,
otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
dolgotrajno bolni otroci,
otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in
otroci z avtističnimi motnjami.
PODPORA UČENCEM Z UČNIMI TEŽAVAMI
Podpora učencem z učnimi težavami je uspešna, če:
–odkrijemo učenca čim bolj zgodaj, da učne težave ne postanejo izrazite in vseživljenjske,
–jo izvajamo čim bolj fleksibilno, npr. ne le po eno uro na teden, ampak pri nekaterih učencih
po 10 minut na dan,
–jo izvajamo čim manj opazno, da se učenec ne izpostavlja npr. dobi na pogled podobne
naloge kot vrstniki, pomoč mu nudimo brez pretiranega poudarjanja drugačnosti,
–jo izvajamo čim bližje učencu, tako da je večina pomoči organizirana v razredu,
–jo izvajamo čim krajši čas, a takrat intenzivno in učinkovito (namesto, da učna pomoč traja
leta ali ves čas šolanja)
DOBRA POUČEVALNA PRAKSA
Učitelj s strategijami dobre poučevalne prakse uspešneje poučuje vse učence v
razredu, nujno pa jih mora uporabiti pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Vsak učitelj je strokovno zavezan, da uporabi strategije dobre poučevalne prakse v
procesu poučevanja.
Večina učencev s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami potrebuje le “dobro poučevalno
prakso” in manjše prilagoditve v procesu poučevanja.
17
Priloga 1
STRATEGIJE IN ZNAČILNOSTI DOBRE POUČEVALNE PRAKSE
•jasna strukturiranost poučevanja in učenja
•učiteljeva pozitivna in podporna naravnanost
•spodbujanje in omogočanje aktivnega in sodelovalnega učenja
•učenje osnovnih pojmov na način, da jih učenci razumejo, in preverjanje njihovega
dejanskega razumevanja oziroma nerazumevanja
•spremljanje učenčevega napredka (omogočanje povratne informacije)
•uporaba opor za učenje (materialnih, verbalnih, neverbalnih)
•navajanje opor/modelov reševanja
•več urjenja veščin in utrjevanja na različne načine
•omogočanje učencem, da svoje znanje posredujejo na različne načine (ustno, pisno, praktično
idr.)
•poučevanje učnih strategij (pisanja zapiskov, predelave učbeniških besedil...)
•spodbujanje in omogočanje veččutnega učenja (otrok posluša, gleda, tipa, vonja)
•omogočanje dodatnega časa za premislek, načrtovanje in izvedbo naloge
•omogočanje dodatnega časa za reševanje nalog ali manjše število nalog (krajša besedila za
branje in prepisovanje, manj računov, ki pa so dobro izbrani)
•organiziranje več ustnega preverjanja znanja
•razdeljevanje kompleksne naloge (delitev zahtevnejših učnih problemov na manjše enote,
učenje po korakih, predvidevanje korakov) in navodila na krajše enote
•jasna in razumljiva navodila, prilagajanje (ustna, pisana oziroma oboja, kratka in razumljiva)
•pisanje z različnimi pisali
•fotokopiranje zapiskov
•več tehničnih pripomočkov
•prijazno opozarjanje na napake
•fizična bližina za dvig pozornosti
•učenje socialnih veščin
•pomoč pri socialnem vključevanju v razred
•organizacija vrstniške pomoči
•prilagajanje domačih nalog (količina, način posredovanja)
•partnerski odnos s starši7
7
Magajna L., Kavkler M., Čačinovič Vogrinčič G., Pečjak S., Golobič Bregar K. (2008): Koncept dela. Program
osnovnošolskega izobraževanja. Učne težave v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.
18
Priloga 2
Spoštovana ga. učiteljica, spoštovani g. učitelj,
za potrebe raziskovalnega dela in iskanje še boljših načinov in oblik dela z otroki s posebnimi potrebami vas
prosimo, da napišete, kaj so PREDNOSTI, POMANKLJIVOSTI, PRILOŽNOSTI in OVIRE pri delu z otroki s
posebnimi potrebami.
Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo.
S spoštovanjem,
ŠSS OŠ Drska.
ANALIZA STANJA IN POTREB IN PRISTOP K NAČRTOVANJU SPREMEMB V OSNOVNI
ŠOLI DRSKA PRI DELU Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI
PREDNOSTI:
POMANJKLJIVOSTI:
PRILOŽNOSTI:
OVIRE:
19