Več sto jih je v čakalni vrsti
Gorenjski glas petek, 6. marca 2015 AKTUALNO 3 [email protected] Več sto jih je v čakalni vrsti Zdravje in šport zanimata župane Čakalne vrste na vključitev v varstveno-delovne centre po Sloveniji so dolge, samo v Varstveno-delovnem centru Kranj imajo osemintrideset vlog upravičencev, odraslih oseb s posebnimi potrebami. Med njimi je veliko mladih, ki jim, če ne obiskujejo ustreznih programov, kognitivne in funkcionalne sposobnosti hitro začnejo upadati. V veliki stiski so tudi njihovi starši. Do težav prihaja zaradi zaostrenih finančnih pogojev v naši državi. 31. stran Suzana P. Kovačič Kranj, Ljubljana – Za 34 izvajalcev storitve varstveno-delovnega centra (VDC) je država v letu 2014 namenila 25,5 milijona evrov. Po pogodbi o financiranju so priznali sredstva za 3084 uporabnikov, od tega za 2549 uporabnikov v javnih zavodih in 535 uporabnikov pri koncesionarjih. Kaj to pomeni, lahko vidimo na primeru VDC Kranj, kjer na vključitev po besedah direktorice Mirjane Česen čaka 38 upravičencev iz štirinajstih gorenjskih občin. »Vključitev upravičencev je nujna, ker jim sicer zelo hitro, ko niso več vključeni v obravnavo, začnejo upadati kognitivne in funkcionalne sposobnosti, ki so jih z velikim trudom pridobili skozi leta. Na drugi strani je tudi stiska staršev velika, saj mora večina teh staršev oz. vsaj eden v družini zapustiti trg dela, dokler upravičenci ne dobijo mesta v VDC, kar je za celotno družbo slabše in tudi dražje. Nekdo, ki pa je redno obravnavan, je tudi bolj samostojen, ima boljšo samopodobo in praktično v družbi ne izstopa. Skokovit napredek smo na tem področju naredili v zadnjih desetih letih.« Pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so povedali, da se zavedajo, da obstajajo potrebe po dodatnih Za vsakim upravičencem, ki čaka na sprejem v VDC, se skriva stiska, je poudarila Mirjana Česen. / Foto: Tina Dokl vključitvah, zato so v predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto predvideli širitve za približno sedemdeset mest in sicer tam, kjer imajo izvajalci proste kapacitete. Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji se financira iz državnega proračuna, zaradi finančne situacije v zadnjih letih pa ni bilo možno zagotoviti dodatnih sredstev v proračunu za potrebne širitve, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu in še pojasnili: »Širitve storitev vplivajo tudi na povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju, od leta 2012 pa smo zavezani k zniževanju števila zaposlenih. Na vključitev po podatkih iz letnih poročil za leto 2013 čaka okoli 360 oseb. K temu številu je treba prišteti še tiste, ki so vključeni v šole s prilagojenim programom (v starosti nad 26 let), ter tiste, ki so doma.« Vsi, ki bi bili upravičeni do storitve VDC, s svojim zakonitim zastopnikom niti ne pošljejo vloge za sprejem, ker vnaprej vedo, da so čakalne liste že zdaj predloge. Mirjana Česen, ki je tudi predsednica Skupnosti VDC Slovenije, je izpostavila še en vidik: »Upravičenci imajo tudi pravico vložiti vlogo v več VDC-jev hkrati. Pravice do vpogleda v podatek, kam vse je upravičenec še podal vlogo, pa posamezni VDC nima oz. s tem podatkom razpolagamo le v primeru, kadar upravičenec v vlogi navede, da želi, da mi vlogo posredujemo še v kakšen zavod. Problem 'fiktivnega' podatka želimo na Skupnosti VDC Slovenije reševati v sodelovanju z ministrstvom prek enotnega registra oddanih vlog na nivoju celotne Slovenije, saj bomo tako lahko prišli do realnega podatka. Na številke, ki se pojavljajo v javnosti, navedeno sicer vpliva, dejstvo, da čakalne liste so, pa ostaja.« Najstarejši uporabnik storitve VDC Kranj je star sedemdeset let. Povprečna starost pri njih je skoraj petdeset let. »Populacija se stara in zakonodaja ne predvideva, da nekdo, ki je star šestdeset let, ne sme več hoditi v VDC. Naši uporabniki lahko hodijo v VDC, dokler so pripravljeni storitev sprejemati in dokler so se sposobni vključevati. Njihove potrebe so se z leti spremenile, zato smo začeli kar sami razvijati nov program, prilagojen potrebam starejših uporabnikov. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi v urejal tudi to našo situacijo, se namreč pripravlja že deset let.« V VDC-jih sta odprta še najmanj dva problema – varčevanje, ko ni več ničesar vzeti, in kadrovska preobremenjenost, ker za nove zaposlitve ne dobijo soglasja. Hkrati je povedal, da bo tudi ministrica obiskala posamezne regije in predstavila reorganizacijo nujne medicinske pomoči. Osnovni namen reorganizacije je namreč višja kakovost in varnost za vse prebivalce, zato uvajajo tudi spremembe na področju dispečerskih centrov, kjer bodo imeli natančen pregled nad vsemi reševalnimi vozili v državi, kar bo omogočilo še hitrejše reševanje. Ob uvajanju novosti bo potrebno tudi izobraževanje kadrov, ki bodo morali biti dobro strokovno izurjeni, saj je predstavnica Ministrstva za zdravje Dušanka Petrič poudarila, da bo ena najbolj pomembnih novosti, da pacientov v primeru potrebe po hitri pomoči ne bodo več pošiljali od vrat do vrat. Tako župani kot predstavniki Ministrstva za zdravje in Olimpijskega komiteja Slovenije so se v polemiki strinjali, da sta zdravje in šport, zlasti na lokalnem nivoju, še kako povezana. O pomenu športa tudi v času krize sta spregovorila predsednik Olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec in Janez Sodržnik, ki je poudaril, da si pri Olimpijskem komiteju želijo šport še približati vsem, društvom in prostovoljcem v njih pa vrniti ugled in čast. Tudi s pomočjo lokalnih skupnosti želijo vzpostaviti pregledne in enotne podatke o možnostih za ukvarjanje s športom in športnih prireditvah na brezplačnem portalu, dejavnejše pa naj bi bile tudi regijske pisarne. »Občine imamo vedno večje težave pri zagotavljanju sredstev za šport, zato nas zanima, kako lahko OKS pomaga pri tem, da bomo ob zniževanju povprečnin še vedno lahko zagotavljali vzdržno stanje. Šport je namreč eno tistih področji v občinskih proračunih, kjer smo bili prisiljeni nekoliko zniževati sredstva. To je za nas težko, saj je šport vsekakor oblika zdravega življenja, zato smo se s predstavniki OKS dogovorili, da se bomo srečevali po regijah in skupaj iskali čim boljše pogoje za množični in tudi vrhunski šport,« je povedal predsednik Jevšek. Festival za ustvarjalne učence Kranj – V osnovni šoli Orehek bodo letos že tretjič gostili Festival naše prihodnosti. Gre za srečanje osnovnošolcev z vse Gorenjske, ki izkazujejo nadarjenost na določenih področjih, in njihovih učiteljev mentorjev, ki jih pri tem spodbujajo in izobražujejo. Vsi, ki bi radi sodelovali, imajo čas za prijavo še do 13. marca. Na festivalu, ki se bo odvijal v soboto, 21. marca, bodo letos pripravili že 19 delavnic. Odgovorna urednica Marija Volčjak Skrb za invalide v skupnosti Na regijskem posvetu vodstev društev Sožitje o deinstitucializaciji, socialnem vključevanju v lokalni skupnosti in skupnostni skrbi za invalide Danica Zavrl Žlebir Jesenice – Na Jesenicah je pred časom potekal regijski posvet predsednikov in namestnikov društev Sožitje gorenjsko-osrednjeslovenske regije. Udeležili so se ga tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal, Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter gorenjska poslanka Jana Jenko, v državnem zboru tudi članica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Poslanka Jana Jenko je ocenila, da je položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju slabo poznan, redko se obravnava ter se neprimerno oziroma se ne umešča v obstoječo zakonodajo. Vsem je dala pobudo za pogostejšo udeležbo na sejah parlamentarnega odbora, kjer je članica, zlasti ob sprejemanju sprememb zakonodaje s področja ljudi z motnjami v duševnem razvoju. To možnost lahko izkoristijo kot zainteresirana javnost, Zveza Sožitje pa ob pripravi sprememb zakonodaje s pristojnim ministrstvom. Cveto Uršič je povedal, da so s tega področja v letu 2015 so v proceduri za sprejem zakoni: o osebni asistenci, o dolgotrajni oskrbi, o socialnem vključevanju, družinski zakonik in zakon o družbenem varstvu. Večjo skupnostno skrb za vključevanje invalidov na lokalni ravni bi morale imeti občine s svojimi programi, na primer dnevnimi centri, saj ministrstvo vsako leto objavi razpis za njihovo financiranje. Deinstitucionalizacija ne pomeni, da se institucije zapro, ampak poudarja vzporeden razvoj raznovrstnih podpornih storitev v skupnosti, ki bodo dolgoročno nadomestile potrebo po institucionalni oskrbi. Predsednica Sožitja je opomnila, da se člani Sožitja vseskozi borijo za emancipacijo invalidov, ta pa je mišljena v smislu, da bodo osebe z motnjami v duševnem razvoju sprejete in imele možnost bivanja, ne da bi starše skrbelo, kaj bo z njimi po njihovi smrti. Potrebovali bi tudi mrežo občasnih sprejemov. Kot po posvetu sporoča vodja regije dr. Tatjana Novak, so predsedniki društev, ki so večinoma tudi starši oseb z motnjami v duševnem razvoju, izpostavili problematiko glede skrbi za starejše osebe z motnjami v duševnem razvoju, ko sami ne bodo več zmogli skrbeti za svoje otroke. Težava je tudi z odpiranjem prostih mest v varstveno-delovnih centrih, saj v Sloveniji za vključitev v te centre čaka več kot 500 oseb z motnjami v duševnem razvoju. Namestnika odgovorne urednice Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir Uredništvo novinarji - uredniki: Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir; stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič OBLIKOVNA ZASNOVA Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o. Tehnični urednik Grega Flajnik fotografija Tina Dokl, Gorazd Kavčič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,70 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.
© Copyright 2024