Gorenjski glas
petek, 6. marca 2015
AKTUALNO
3
[email protected]
Več sto jih je v čakalni vrsti
Zdravje in šport
zanimata župane
Čakalne vrste na vključitev v varstveno-delovne centre po Sloveniji so dolge, samo v
Varstveno-delovnem centru Kranj imajo osemintrideset vlog upravičencev, odraslih oseb s posebnimi
potrebami. Med njimi je veliko mladih, ki jim, če ne obiskujejo ustreznih programov, kognitivne in
funkcionalne sposobnosti hitro začnejo upadati. V veliki stiski so tudi njihovi starši. Do težav prihaja
zaradi zaostrenih finančnih pogojev v naši državi.
31. stran
Suzana P. Kovačič
Kranj, Ljubljana – Za 34 izvajalcev storitve varstveno-delovnega centra (VDC) je
država v letu 2014 namenila
25,5 milijona evrov. Po pogodbi o financiranju so priznali sredstva za 3084 uporabnikov, od tega za 2549 uporabnikov v javnih zavodih in
535 uporabnikov pri koncesionarjih. Kaj to pomeni, lahko vidimo na primeru VDC
Kranj, kjer na vključitev po
besedah direktorice Mirjane Česen čaka 38 upravičencev iz štirinajstih gorenjskih
občin. »Vključitev upravičencev je nujna, ker jim
sicer zelo hitro, ko niso več
vključeni v obravnavo, začnejo upadati kognitivne in
funkcionalne sposobnosti,
ki so jih z velikim trudom
pridobili skozi leta. Na drugi strani je tudi stiska staršev
velika, saj mora večina teh
staršev oz. vsaj eden v družini zapustiti trg dela, dokler
upravičenci ne dobijo mesta v VDC, kar je za celotno
družbo slabše in tudi dražje.
Nekdo, ki pa je redno obravnavan, je tudi bolj samostojen, ima boljšo samopodobo in praktično v družbi ne
izstopa. Skokovit napredek
smo na tem področju naredili v zadnjih desetih letih.«
Pri Ministrstvu za delo,
družino, socialne zadeve in
enake možnosti so povedali, da se zavedajo, da obstajajo potrebe po dodatnih
Za vsakim upravičencem, ki čaka na sprejem v VDC, se
skriva stiska, je poudarila Mirjana Česen. / Foto: Tina Dokl
vključitvah, zato so v predlogu rebalansa proračuna za
letošnje leto predvideli širitve za približno sedemdeset mest in sicer tam, kjer
imajo izvajalci proste kapacitete. Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji se financira iz
državnega proračuna, zaradi finančne situacije v zadnjih letih pa ni bilo možno
zagotoviti dodatnih sredstev v proračunu za potrebne širitve, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi
pri ministrstvu in še pojasnili: »Širitve storitev vplivajo tudi na povečanje števila
zaposlenih v javnem sektorju, od leta 2012 pa smo zavezani k zniževanju števila
zaposlenih. Na vključitev
po podatkih iz letnih poročil za leto 2013 čaka okoli
360 oseb. K temu številu je
treba prišteti še tiste, ki so
vključeni v šole s prilagojenim programom (v starosti nad 26 let), ter tiste, ki so
doma.« Vsi, ki bi bili upravičeni do storitve VDC, s svojim zakonitim zastopnikom
niti ne pošljejo vloge za sprejem, ker vnaprej vedo, da so
čakalne liste že zdaj predloge. Mirjana Česen, ki je
tudi predsednica Skupnosti VDC Slovenije, je izpostavila še en vidik: »Upravičenci imajo tudi pravico vložiti
vlogo v več VDC-jev hkrati.
Pravice do vpogleda v podatek, kam vse je upravičenec
še podal vlogo, pa posamezni VDC nima oz. s tem podatkom razpolagamo le v primeru, kadar upravičenec v
vlogi navede, da želi, da mi
vlogo posredujemo še v kakšen zavod. Problem 'fiktivnega' podatka želimo na Skupnosti VDC Slovenije reševati v sodelovanju z ministrstvom prek enotnega registra
oddanih vlog na nivoju celotne Slovenije, saj bomo tako
lahko prišli do realnega podatka. Na številke, ki se pojavljajo v javnosti, navedeno sicer
vpliva, dejstvo, da čakalne liste so, pa ostaja.«
Najstarejši
uporabnik
storitve VDC Kranj je star
sedemdeset let. Povprečna
starost pri njih je skoraj petdeset let. »Populacija se stara in zakonodaja ne predvideva, da nekdo, ki je star šestdeset let, ne sme več hoditi v
VDC. Naši uporabniki lahko
hodijo v VDC, dokler so pripravljeni storitev sprejemati in dokler so se sposobni
vključevati. Njihove potrebe
so se z leti spremenile, zato
smo začeli kar sami razvijati nov program, prilagojen
potrebam starejših uporabnikov. Zakon o dolgotrajni
oskrbi, ki naj bi v urejal tudi
to našo situacijo, se namreč pripravlja že deset let.«
V VDC-jih sta odprta še najmanj dva problema – varčevanje, ko ni več ničesar vzeti, in kadrovska preobremenjenost, ker za nove zaposlitve ne dobijo soglasja.
Hkrati je povedal, da bo
tudi ministrica obiskala
posamezne regije in predstavila reorganizacijo nujne
medicinske pomoči.
Osnovni namen reorganizacije je namreč višja kakovost in varnost za vse prebivalce, zato uvajajo tudi spremembe na področju dispečerskih centrov, kjer bodo imeli
natančen pregled nad vsemi
reševalnimi vozili v državi,
kar bo omogočilo še hitrejše
reševanje. Ob uvajanju novosti bo potrebno tudi izobraževanje kadrov, ki bodo morali biti dobro strokovno izurjeni, saj je predstavnica Ministrstva za zdravje Dušanka Petrič poudarila, da bo ena najbolj pomembnih novosti, da
pacientov v primeru potrebe
po hitri pomoči ne bodo več
pošiljali od vrat do vrat.
Tako župani kot predstavniki Ministrstva za zdravje in
Olimpijskega komiteja Slovenije so se v polemiki strinjali, da sta zdravje in šport,
zlasti na lokalnem nivoju,
še kako povezana. O pomenu športa tudi v času krize
sta spregovorila predsednik
Olimpijskega komiteja Bogdan Gabrovec in Janez Sodržnik, ki je poudaril, da si pri
Olimpijskem komiteju želijo šport še približati vsem,
društvom in prostovoljcem
v njih pa vrniti ugled in čast.
Tudi s pomočjo lokalnih skupnosti želijo vzpostaviti pregledne in enotne podatke o
možnostih za ukvarjanje s
športom in športnih prireditvah na brezplačnem portalu,
dejavnejše pa naj bi bile tudi
regijske pisarne.
»Občine imamo vedno večje težave pri zagotavljanju sredstev za šport,
zato nas zanima, kako lahko OKS pomaga pri tem, da
bomo ob zniževanju povprečnin še vedno lahko zagotavljali vzdržno stanje. Šport
je namreč eno tistih področji v občinskih proračunih,
kjer smo bili prisiljeni nekoliko zniževati sredstva. To je
za nas težko, saj je šport vsekakor oblika zdravega življenja, zato smo se s predstavniki OKS dogovorili, da se
bomo srečevali po regijah
in skupaj iskali čim boljše
pogoje za množični in tudi
vrhunski šport,« je povedal
predsednik Jevšek.
Festival za ustvarjalne učence
Kranj – V osnovni šoli Orehek bodo letos že tretjič gostili
Festival naše prihodnosti. Gre za srečanje osnovnošolcev z
vse Gorenjske, ki izkazujejo nadarjenost na določenih področjih, in njihovih učiteljev mentorjev, ki jih pri tem spodbujajo
in izobražujejo. Vsi, ki bi radi sodelovali, imajo čas za prijavo
še do 13. marca. Na festivalu, ki se bo odvijal v soboto, 21.
marca, bodo letos pripravili že 19 delavnic.
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Skrb za invalide v skupnosti
Na regijskem posvetu vodstev društev Sožitje o deinstitucializaciji,
socialnem vključevanju v lokalni skupnosti in skupnostni skrbi za invalide
Danica Zavrl Žlebir
Jesenice – Na Jesenicah je
pred časom potekal regijski posvet predsednikov in
namestnikov društev Sožitje gorenjsko-osrednjeslovenske regije. Udeležili so
se ga tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal,
Cveto Uršič z ministrstva
za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti
ter gorenjska poslanka Jana
Jenko, v državnem zboru
tudi članica odbora za delo,
družino, socialne zadeve in
invalide.
Poslanka Jana Jenko je
ocenila, da je položaj oseb z
motnjami v duševnem razvoju slabo poznan, redko se
obravnava ter se neprimerno oziroma se ne umešča v
obstoječo zakonodajo. Vsem
je dala pobudo za pogostejšo udeležbo na sejah parlamentarnega odbora, kjer je
članica, zlasti ob sprejemanju sprememb zakonodaje s področja ljudi z motnjami v duševnem razvoju. To
možnost lahko izkoristijo
kot zainteresirana javnost,
Zveza Sožitje pa ob pripravi sprememb zakonodaje s
pristojnim ministrstvom.
Cveto Uršič je povedal, da so
s tega področja v letu 2015
so v proceduri za sprejem
zakoni: o osebni asistenci,
o dolgotrajni oskrbi, o socialnem vključevanju, družinski zakonik in zakon o družbenem varstvu. Večjo skupnostno skrb za vključevanje invalidov na lokalni ravni bi morale imeti občine s
svojimi programi, na primer dnevnimi centri, saj
ministrstvo vsako leto objavi razpis za njihovo financiranje. Deinstitucionalizacija ne pomeni, da se institucije zapro, ampak poudarja vzporeden razvoj raznovrstnih podpornih storitev v skupnosti, ki bodo dolgoročno nadomestile potrebo po institucionalni oskrbi.
Predsednica Sožitja je opomnila, da se člani Sožitja vseskozi borijo za emancipacijo invalidov, ta pa je
mišljena v smislu, da bodo
osebe z motnjami v duševnem razvoju sprejete in imele možnost bivanja, ne da bi
starše skrbelo, kaj bo z njimi
po njihovi smrti. Potrebovali
bi tudi mrežo občasnih sprejemov. Kot po posvetu sporoča vodja regije dr. Tatjana
Novak, so predsedniki društev, ki so večinoma tudi starši oseb z motnjami v duševnem razvoju, izpostavili problematiko glede skrbi za starejše osebe z motnjami v duševnem razvoju,
ko sami ne bodo več zmogli
skrbeti za svoje otroke. Težava je tudi z odpiranjem prostih mest v varstveno-delovnih centrih, saj v Sloveniji za
vključitev v te centre čaka več
kot 500 oseb z motnjami v
duševnem razvoju.
Namestnika odgovorne urednice
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
Uredništvo
novinarji - uredniki:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun,
Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,
Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;
stalni sodelavci:
Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič
OBLIKOVNA ZASNOVA
Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.
Tehnični urednik
Grega Flajnik
fotografija
Tina Dokl, Gorazd Kavčič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJA
Mateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961
pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj /
Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks:
04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas:
ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki
zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne
priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog /
Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,70 EUR, redni
plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je
vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega
preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku;
oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.