Duševno zdravje - preteklost, sedanjost, prihodnost

»40 let Sekcije za preventivno medicino-pogled nazaj in naprej« »Pogled na strategijo javnega zdravja z zornega
kota izvajalca« 23. do 24. oktober 2014, Rogaška Slatina
Jasmina Patkovič Colarič
Zdravstveni dom Brežice
Duševno zdravje - preteklost, sedanjost, prihodnost
Izvleček
Duševne bolezni so med najstarejšimi znanimi. Zapiski pred našim štetjem pričajo o humanem
pristopu k duševno bolnim. Vendar psihiatrijo danes spremljajo zlovešče sence preteklosti. V
njeni zgodovini so obdobja, na katera ne more biti ponosna. Šele leta 1795 je Phillipe Pinel,
ustanovitelj francoske psihiatrije, odstranil verige s pacientov. V drugi polovici 19. stoletja se
začne doba razcveta in rasti klasične psihiatrije. Zlasti po drugi svetovni vojni, ko so se začele
razvijati socialna psihiatrija, psihiatrična zdravstvena nega, kvalitetna zdravila in
multidisciplinarni pristop pri obravnavi bolnikov z duševnimi motnjami. V zadnjih 30 letih se je
bistveno izboljšalo razumevanje možganskih struktur in njihovega delovanja. In vendar se, skoraj
enako kot v preteklosti, z duševnimi motnjami prepleta večna stigma. Prizadene tako osebe z
duševnimi motnjami, kot tiste, ki jim želijo pomagati. Spremljajo jo občutki krivde, sramu in
zanikanje, zaradi česar bolniki težje poiščejo pomoč. Zaradi stigme so programi za duševno
zdravje zapostavljeni v primerjavi s programi za telesno zdravje.V Sloveniji nujno potrebujemo
preventivne programe, ki bodo zaživeli v praksi na lokalnem nivoju. Potrebujemo kvalitetno
skupnostno psihiatrijo in različne oblike bivanja v skupnosti, saj so kronični bolniki pogosto
prepuščeni sami sebi, svojcem ali psihiatričnim ustanovam. Zaskrbljujoče je naraščanje
starostnikov z duševnimi motnjami, Slovenija je po številu samomorov oseb nad 65 let starosti v
Evropski uniji na prvem mestu. Soočamo se s pomanjkljivo pedopsihiatrično službo, saj je
čedalje več otrok z motnjami hranjenja, mladostnikov z depresijo. Pogrešamo rehabilitacijske
programe, ki bi bolniku omogočali uspešno vrnitev v delovno okolje, promocijo duševnega
zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede
duševne bolezni, multidisciplinarni pristop, stigma, preventiva, skupnostna psihiatrija