1. No category

45let
2
Časopisni članek
objavljen v Ljubljanskem
dnevniku št. 345 z
dne 21. 12. 1970
3
Na podlagi ustanovne skupščine dne 22. 12. 1970 je bila dne
9. 2. 1971 s številko 024/2-71 izdana prva odločba o vpisu
Zveze društev civilnih žrtev vojne SRS v register društev.
4
Kdo pravzaprav smo civilni invalidi vojn
S
(m)o tisti ljudje, ki kot civilne fizične osebe utrpij(m)o poškodbe na telesu in
osebnem zdravju zaradi organiziranega fizičnega napada oziroma nasilja
ali njunih posledic v vojni in po njej ali v drugih oblikah terorističnih napadov.
Ljudje pri uveljavljanju in medsebojnem usklajevanju življenjskih interesov
civilizacijske norme nenehno, nepoboljšljivo obračajo tako, da ima argument
moči – prednost pred argumentom pravičnosti. Tako se dogaja v vseh
organiziranih skupinah, od najožjih lokalnih do najširših v svetovnem
merilu. Spričo tega nevarnosti spopadov nikoli in nikjer ne moremo povsem
izključiti, to nam potrjujejo dogodki sami. Zaradi novih načinov vojskovanja
in razvoja tehničnih sredstev, uporabljenih v vojskovanju, je v spopadih in
zaradi njihovih posledic vedno več žrtev med civilnim prebivalstvom.
Pri nas, na našem ozemlju in v Evropi je število civilnih invalidov vojn izredno
močno naraslo v 20. stoletju. Vzrok so načini in obseg vojaških spopadov ter
uporabljena tehnična sredstva. Kljub časovnemu odmiku se še zdaj dogajajo
poškodbe zaradi eksplozij izgubljenih in raztresenih vojaških ubojnih sredstev.
Tako torej nekdo postane civilni invalid vojn. Na ta način prizadeti ljudje doživljajo
po intenzivnosti in trajanju najhujše oblike travm, ki lahko doletijo človeka. Zato
pa so odgovorni tisti, ki se s svojim ravnanjem odločajo, ali dopuščajo uporabo sile,
ter naročajo proizvodnjo in distribucijo ubojnih sredstev; vsekakor so to države.
Tiste evropske države, ki so že dlje pravno stabilne in s svojimi predpisi
dovolj redno sledijo potrebam svojih državljanov, so ob pojavu civilnih
žrtev vojn že na začetku 20. stoletja začele sprejemati predpise, s
5
katerimi so določale status in varstvo teh ljudi. Predpise pa so postopno
dopolnjevale za ustreznejšo, ugodnejšo zaščito teh žrtev.
Civilne žrtve vojn med Slovenci oziroma prebivalci na slovenskem ozemlju so
zaščito države dočakale šele veliko pozneje. Pomemben razlog je prav gotovo
to, da Slovenci nismo imeli lastne države. Države, v katere smo spadali, pa tega
niso urejale. Avstro-Ogrska je malo pred razpadom že sprejela predpis v tej smeri,
vendar je medvojna Jugoslavija, kamor smo pripadali po razpadu Avstro-Ogrske,
to opustila in tudi Federativna Jugoslavija po 2. svetovni vojni te zaščite ni uvedla.
Glede na takšno stanje so se najtežji civilni invalidi vojn v Sloveniji v
60. letih prejšnjega stoletja začeli samoorganizirati: najprej pri Zvezi
slepih Slovenije z ustanovitvijo komisije slepih civilnih žrtev vojne in
poškodovancev z vojnim vojaškim materialom, leta 1970 pa z ustanovitvijo
lastne organizacije, Zveze civilnih invalidov vojn Slovenije.
Tako organizirani smo v dialogu z državo dosegli, da je Socialistična
Republika Slovenija leta 1969 sprejela prvi zakon o zaščiti najtežjih
kategorij civilnih invalidov vojn, ki se je nato postopno dograjeval. Ustrezno
statusno obravnavo in določeno posebno varstvo pa smo civilni invalidi
Slovenije dočakali šele v samostojni državi, ko je Republika Slovenija v
90. letih sprejela ustrezni zakon in predpise, ki določajo status in posebno
varstvo civilnih invalidov vojn v obliki, ki velja za vse invalide vojn.
S svojim organiziranim delovanjem pa tudi pomembno prispevamo k
splošni socialni vključenosti in z najrazličnejšim angažiranjem invalidov
samih pomagamo premoščati in lajšati tegobe invalidnosti.
6
Naše število se manjša, vendar pa ne izginja! Trenutno je včlanjenih pet
zelo težkih invalidov v starosti do 25 let. Po ugotavljanju strokovnjakov
bodo po našem ozemlju raztresena vojaška ubojna sredstva vsaj še 150 let
nevarna zaradi eksplozijskih poškodb. Upamo lahko samo, da bo ob stalnem
ozaveščanju prebivalcev, kako ravnati ob takih najdbah, takšnih nesreč manj.
Glede novih civilnih žrtev vojn v bodoče je najpomembnejše
dosledno izpolnjevanje našega slogana Nikoli več vojn!.
Kakorkoli se bodo družbene razmere obračale v prihodnje, nas izkušnje
učijo, da moramo civilni invalidi vojn imeti svojo organizacijo; oblike in
vsebine se bodo prilagajale vsakokratnim potrebam teh invalidov.
Otroci s pridobljeno invalidnosti zaradi vojn niso samo doživljenjski
invalidi, temveč jim je bilo tudi ukradeno otroštvo.
7
Poziv kot popotnica
C
ivilni invalidi vojn smo bili od leta 1952 pa vse do leta 1968 enotni v
mišljenju, da bi otroci ponesrečenci z vojaškim materialom
morali biti deležni posebnega varstva države, tako kot so
bili tega deležni vojni invalidi iz 2. svetovne vojne.
Ta zamisel o upravičenosti varstva za civilne invalide vojn se je porajala
v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, kjer je bilo
skupaj po vojni približno 60 otrok z invalidnostjo zaradi vojne.
Prvi pobudnik takega razmišljanja je bil Pavle Janežič iz Ljubljane, saj je bil
najstarejši med to šolsko mladino in je kot dijak gimnazije Vič nas ostale učence
usmerjal v razmišljanje o upravičenosti do invalidnin. Iz navedenega sledi, da
so zamisli o urejanju varstva civilnih invalidov vojn nastajale med slepimi v
Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Zanimivo je, da smo takratni učenci
prenesli urejanje varstva na Zvezo slepih, kjer smo imeli na začetku velike
težave zaradi bojazni vodstva Zveze o političnem ne-sprejemanju enačenja ali
približevanja varstva civilnih invalidov z varstvom vojaških invalidov. Po vrsti
zapletov je tem nekdanjim učencem Zavoda za slepo in slabovidno mladino
uspelo, da je bila pri Zvezi slepih ustanovljena sekcija slepih civilnih žrtev vojn.
Iz pregleda zgodovinskih dogajanj v tistem času naj izpostavimo dvoje
vrst aktivnosti. Prva je bila začetno prizadevanje za ustanovitev lastne
organizacije, druga pa vse močnejše prizadevanje za seznanjanje političnih
strank Socialistične zveze in Zveze komunistov ter priprava osnovnega
teksta prvega zakona o varstvu civilnih žrtev vojn Slovenije. Takrat so ti slepi
aktivisti enotno izkoristili tudi vse možnosti, da bi predsedniku države maršalu
8
Titu vročili zahtevo za ureditev varstva civilnih žrtev vojn. Na vseh zborih
brigad, ki so se takrat organizirali po Sloveniji, so dobesedno lovili možnost
srečanja s Titom, in to na zboru brigad v Dolenjskih Toplicah, Ostrožnem,
na Okroglici in tudi ob njegovem obisku na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani, kjer sta ga čakala Pavle Janežič in njegova izvoljenka Mojca.
Naj navedem dva prelomna dogodka, za dosego varstva civilnih invalidov
vojn Slovenije. Ob pogajanjih z oblastmi smo si dovolili napoved demonstracij
civilnih invalidov vojn pred parlamentom v Ljubljani, kamor naj bi ljudje
dobrega srca prinašali demonstrantom hrano in izraze solidarnosti. Zaradi
aktivizma sem si takrat edini v Sloveniji nakopal stalno spremstvo nekdanje
milice za vsako potovanje iz Dolenjskih Toplic v Novo mesto ali Ljubljano.
Kljub nasprotovanju je bil predlog zakona o varstvu najtežjih skupin civilnih
invalidov vojn sprejet na dnevni red takratne skupščine Slovenije, kjer smo
bili deležni novega nasprotovanja posameznih poslancev in predstavnikov
ministrstva za zdravstvo, češ da ne razpolagamo s statističnimi podatki o
številu civilnih invalidov vojn in stroških, povezanih z izvajanjem zakona. Naj
povem, da me je posebno razprava poslanca iz Trbovelj, poslanca Ceka, prisilila,
da sem držal roko dvignjeno vse do tedaj, ko mi je predsednica skupščine
Marija Mesarič dala besedo, da sem lahko za govorniškim pultom, kamor me
je spremil tajnik Zveze slepih Peter Hladnik, z veliko poudarki in statističnimi
podatki utemeljil upravičenost naših zahtev po varstvu civilnih invalidov vojn.
Vsi poslanci v zboru – tudi poslanec Cek – so podprli predlog zakona, ki ga je na
našo željo pripravil državni sekretar na ministrstvu za finance Zvone Draksler.
Druga takšna pomembna akcija je bila uresničitev naših želja o možnosti
seznanitve maršala Tita s političnimi ocenami pravice civilnih žrtev vojn
9
do varstva v Jugoslaviji, na sprejemu v Belem dvoru, kjer smo mu leta 1973
predstavniki takrat že ustanovljenih republiških organizacij razložili zahteve
o varstvu s prikazom njegove ureditve za civilne invalide v drugih evropskih
državah. Tito je tedaj izrekel misel, da smo vsekakor tudi mi invalidi vojn in
da se temu ne more oporekati. Poudaril je, da se bo to vprašanje uredilo.
V nadaljevanju prilagamo govor Jožeta Zupanca, ki je bil prvi in edini tak govor v
parlamentu za ureditev varstva civilnih invalidov vojn Slovenije, vsem v razmislek
in zavest, da so v tistih časih posamezni slepi civilni invalidi vojne bili nosilci
začetkov urejanja varstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Iz drugih republik in pokrajin
Jugoslavije so nam civilni invalidi vojn čestitali za doseženo in sporočali, da naš
osnutek zakona uporabljajo tudi sami za urejanje lastnega varstva. Ureditev
varstva civilnih invalidov vojn v Sloveniji je odmevala tudi v širšem evropskem
prostoru, saj je bil na kongresu civilnih invalidov vojn Italije dan predlog, naj se
ustanovi zveza civilnih invalidov vojn Evrope, ki naj bi jo vodil Jože Zupanc.
Če se ozremo na sedanje stanje v Zvezi društev civilnih invalidov vojn
Slovenije, moramo ugotoviti, da, žal, ni več tistega enotnega tovariškega
sodelovanja, ampak vse preveč poskušajo prevladovati ozki interesi,
ki slabijo učinkovitost našega organiziranega delovanja.
Če želimo obdržati Zvezo kot najpomembnejši organ urejanja varstva civilnih
invalidov vojn Slovenije, bomo morali prenehati biti tako ozkogledi. Ta poziv naj
bo popotnica za nadaljnje delo organizirane skrbi za civilne invalide vojn Slovenije.
10
11
12
13
Zveza društev civilnih invalidov
vojn Slovenije danes
T
emeljni cilj Zveze drustev civilnih invalidov vojn Slovenije je
pomagati civilnim invalidom vojn pri vključevanju v vsakodnevno življenje in
delo.
V ta namen Zveza, v sodelovanju s svojimi društvi, deluje pri izvajanju posebnih
socialnih in drugih programov na vseh področjih družbenega življenja in opravlja
storitve za zadovoljevanje potreb civilnih invalidov vojn za čim bolj neodvisno
življenje. Zveza deluje na temelju humanih odnosov in solidarnosti kot nepolitična,
prostovoljna in neprofitna organizacija in se posebej zavzema za mirno reševanje
sporov med ljudmi, med narodi in med državami. V mednarodnem sodelovanju
nasprotujemo vojnam in vsem oblikam nasilja, agresije in terorizma.
Nedvomno je eden najpomembnejših programov Zveze organiziranje in izvajanje
dejavnosti za ohranjanje zdravja v lastnih, invalidom prilagojenih enotah; gre
za dejavnosti za krepitev psihofizičnega stanja, socialne vsebine, preprečevanje
socialne izključenosti, medsebojno pomoč, samopomoč. To izvajamo kot prioriteto
med programi, saj so naši člani v povprečju stari več kot 75 let, in sta tako starost
kot invalidnost tista dejavnika, ki nam narekujeta vsebine tega programa.
Izjemnega pomena za naše člane so tudi organiziranje in izvajanje
prilagojenih športno-rekreativnih dejavnosti, pomoč za doseganje
boljše kakovosti življenja posameznika v njegovem življenjskem okolju in
pomoč pri uveljavljanju in zagotavljanju tehničnih pripomočkov (proteze,
prevozna sredstva, stanovanjska oprema, varnostne prilagoditve itd.).
14
Vsi programi so namenjeni vsem civilnim invalidom vojn – tudi tistim, ki niso
člani naših drustev. Eden izmed pomembnih programov Zveze je tudi pomoč
pri uveljavljanju, zagotavljanju in ohranjanju pravic iz invalidskega varstva
za vse civilne invalide vojn. S preverejanja izvajanja programov preverjamo
tudi upravičenost in sploh potrebo po posameznem programu, saj nas vodi
načelo, da je uporabnik - civilni invalid vojn merilo našega delovanja.
Zavedamo se, da je treba programe preverjati, jih dopolnjevati ali spreminjati
glede na potrebe članov, ki se še posebej kažejo v staranju in spremljajočih
psihofizičnih težavah civilnih invalidov vojn. Za svoje delovanje lahko rečemo, da
z njim načrtujemo, izvajamo in dosegamo kratkoročne cilje in zastavljamo pot za
dolgoročnejše usmeritve naše organizacije kljub sedanjemu družbenem trenutku.
15
Posebni socialni programi, ki jih izvaja
Zveza društev CIV Slovenije
V
statutu Zveze smo zapisali temeljna načela, za uresničevanje
katerih si prizadeva Zveza, in med njimi sta med najpomembnejšimi
skrb za zdravstveno in socialno stanje civilnih invalidov vojn, in s tem
spodbujanje invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti, ter pomoč
pri njihovem vključevanju v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju.
Izvajanje posebnih socialnih programov pravzaprav pomeni zagotavljanje skrbi
za invalide predvsem v tistih segmentih, kjer država ne poskrbi dovolj; tako lahko
delo Zveze jemljemo tudi kot dopolnitev dela javnih služb v skrbi za invalide.
Zveza že od samih začetkov izvaja posebne socialne programe za civilne invalide
vojn iz vse Slovenije. Do programov so upravičeni vsi civilni invalidi vojn s statusom
civilnega invalida vojn ne glede na včlanjenost v Zvezo oziroma društva. V
zadnjem obdobju Zveza izvaja šest programov.
OHRANJANJE ZDRAVJA
Namen programa sta ohranjanje zdravja civilnih invalidov vojn in preprečevanje
nastajanja novih dodatnih bolezenskih stanj. Program je predvsem preventivne
narave, saj se zavedamo, kako pomembno je, da lahko invalid čim dlje ostaja
samostojen in v svojem okolju. Program je namenjen ohranjanju psihofizičnih
sposobnosti invalidov in tudi kot preventivna dejavnost za ohranjanje zdravja,
kar je za naše invalide še toliko bolj pomembno, saj jih poleg invalidnosti pestijo
16
tudi starost (povprečno prek 75 let) in z njo povezana dodatna obolenja. Zveza
razpolaga s sedmimi enotami za ohranjanje zdravja, ki jih, na podlagi posebnega
pravilnika, lahko koristijo vsi civilni invalidi vojn s svojimi družinskimi člani. Da bi
enote lahko koristilo čim več invalidov, jim Zveza sofinancira njihovo uporabo.
Kljub temu, da so bile enote premišljeno izbrane in jih ima Zveza v različnih
zdraviliščih, na morju in v srednjegorskem pasu, pa v zadnjem času
invalidom omogoča ohranjanje zdravja tudi v drugih zdraviliščih, da bi bile
zajete zdravstvene težave in potrebe kar največ invalidov. S starostjo pa se
med njimi pojavlja vse večja potreba po dodatnih zdravstvenih storitvah
– terapijah, in tako Zveza vedno več pozornosti namenja prav njihovem
zagotavljanju. Tako invalidom, na podlagi pisnega priporočila zdravnika
in posebnega ključa, sofinancira določeno število potrebnih terapij.
INFORMATIVNA IN SVETOVALNA DELAVNOST
Zveza skupaj z Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije že več kot deset
let vsako trimesečje izdaja bilten Naše vezi, prek katerega obvešča invalide
in širšo javnost o delovanju Zveze in njenih društev, izvajanju posebnih
socialnih programov, spremembah varstva in pravic, ki se tičejo invalidov,
mednarodni in drugih dejavnosti Zveze ter ne nazadnje opozarja tudi na
nevarnosti nepravilnega ravnanja z opuščenih vojaškim materialom in
spodbuja k mirnemu reševanju konfliktov. V glasilu objavljamo tudi strokovne
članek z različnih področij življenja, da bi se invalidi čim bolj zavedali, kako
pomembno je, da so sami najbolj odgovorni za kakovost svojega življenja.
17
Glasilo ima tudi strani, namenjene društvom in invalidom za njihovo aktivno
vključevanje v sooblikovanje glasila. Tako invalidi dobijo redko priložnost,
da lahko v glasilu objavljajo svoje pesmi, misli in seveda članke.
V okviru tega programa Zveza angažira tudi primernega pravnika, če je treba,
pa, zaradi specifičnih in zahtevnejših potreb, tudi odvetniško pisarno, ki nudita
pomoč invalidom pri vodenju upravnih postopkov v zadevah priznavanja pravic
po zakonu o vojnih invalidih in zakonih, ki urejajo druge pravice invalidov, saj
se zakonodaja nenehno spreminja. Pravni službi opravljata tudi vsa potrebna
svetovanja in vodenje postopkov za potrebe Zveze s področja skrbi za varstvo
civilnih invalidov vojn. Zveza ima že vrsto let tudi svojo spletno stran, da so
informacije čim bolj in čim hitreje dostopne vsem invalidom in tudi javnosti.
ŠPORTNE IN ŠAHOVSKE AKTIVNOSTI
Ta program Zveza izvaja že več kot 30 let, ker se zavedamo, da so rekreacija,
šport in šah nedvomno pomembni pri ohranjanju zdravja in v funkciji socialne
vključenosti tudi za najtežje invalide. S športnim/rekreativnim udejstvovanjem
si invalidi dvigajo samozavest, skrbijo za boljšo psihofizično kondicijo, se
samopotrjujejo in družijo s sebi enakimi. Dejavnost je usmerjena tako, da je
čim bolj prilagojena stopnji invalidnosti in starosti invalidov – zato izvajamo
aktivnosti in tekmovanja v kegljanju, balinanju, vrtnem kegljanju, hoji, streljanju,
pohodništvu, šahu in pikadu. Med invalidi pa imamo tudi nekaj športnikov, ki
kljub svoji starosti dosegajo rezultate za udeležbo na državnih tekmovanjih
vseh invalidov Slovenije v okviru ZŠIS-POK. Udeležencem na samem športnem
srečanju merimo tudi krvni tlak, da preprečimo morebitne zdravstvene težave.
18
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH IN ORTOPEDSKIH
PRIPOMOČKOV TER PRILAGAJANJE OKOLJA
Država žal ne poskrbi dovolj za potrebe invalidov po tehničnih in
ortopedskih pripomočkih (Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
zajemajo le najosnovnejše). Tako si naša Zveza prizadeva, da tistim
civilnim invalidom, ki so najbolj potrebni in upravičeni do posameznega
specifičnega tehničnega pripomočka, sofinancira njegov nakup ter jim
s tem omogoča čim bolj neodvisno življenje in nemoteno vključevanje
v okolje, kar je velikokrat odvisno tudi od dobrega oziroma ustreznega
pripomočka. S tem nedvomno pripomoremo tudi k aktivnemu ukvarjanju
invalida z lastnim položajem in sprejemanjem odgovornosti zase.
Zaradi staranja naših invalidov se zadnje čase vse bolj kaže potreba po
pomoči pri prilagajanju bivalnega in delovnega okolja nekaterih. Brez
dvoma bo ta potreba še naraščala, saj se povprečna starost naših invalidov
iz leta v leto povečuje (zdaj je že več kot 75 let), in tako bodo vse bolj
potrebovali razne prilagoditve okolja, specifične glede na njihove potrebe.
KULTURNA DEJAVNOST
Že od samega začetka Zveza obeležuje dan civilnih invalidov vojn, dan, ko
so bile prve civilne žrtve 6. aprila 1941 napada na Beograd. Po osamosvojitvi
leta 1991 se je odločila, da bo dan civilnih invalidov vojn počastila 21.
junija, ko so smo imeli prve civilne žrtve agresije na Republiko Slovenijo.
19
Prvotno so bili dnevi civilnih invalidov vojn velika vseslovenska srečanja
civilnih invalidov vojn, ki pa smo jih morali zaradi okrnjenega financiranja
pred leti skrčiti na manjše slovesnosti. V sklopu tega programa Zveza skozi
vsa leta sofinancira tudi kulturno ustvarjanje civilnih invalidov vojn: tako smo
sofinancirali več priložnostnih razstav (slikarskih, izdelkov naših invalidov,
fotografskih ipd.) in izdaj knjig (poezije, proze, aforizmov, humorja, fotografij
ipd.). Nekateri invalidi pa tvorno, s svojimi izdelki in idejami prispevajo tudi
k ustvarjanju in oblikovanju programa ob dnevu civilnih invalidov vojn.
USPOSABLJANJE ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE IN DELO INVALIDOV
Žal se še vsako leto dogajajo nesreče z zapuščenim vojaškim materialom, in
tako so člani naše Zveze tudi mlajši invalidi (stari od 21 do 25 let). Zato se je
Zveza, tudi na pobudo mladih civilnih invalidov vojn, odločila, da bo v okviru
tega programa izvajala njim prilagojene delavnice, da si čim bolj okrepijo znanja
in veščine za samostojno spopadanje z izzivi, ki jih prinašata tako invalidnost
kot življenje samo. S temi delavnicami želimo tudi doseči, da se naučijo
sprejemati odgovornost za svoja dejanja, vedenje in razmišljanje. K sodelovanju
povabimo tudi zunanje strokovnjake s področja komunikacije, psihologije,
zaposlovanja, računalništva, kulture ipd. – odvisno tudi od izraženih potreb teh
invalidov. Poleg tega pa je cilj Zveze vključiti mlade tudi v aktivnosti društev.
Poleg navedenih delavnic pa Zveza že vrsto let izvaja tudi delavnice za civilne
invalide vojn, in sicer na različne teme. Glede na razmeroma visoko starost
naših invalidov se tako oni sami kot tudi njihovi svojci srečujejo z izzivi, ki jih
prinaša starost. Zato k sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju tega programa
20
povabimo zunanje strokovnjake z raznimi predavanji in delavnicami na
temo demence, aktivnega staranja, zdrave prehrane, krepitve psihofizične
kondicije, konstruktivnega reševanja konfliktov, prevzemanja odgovornosti
za svoje fizično in psihično zdravje in v zadnjem času tudi paliative.
Vse te aktivnosti Zveze so se pokazale kot zelo uspešne in smotrne in
jih invalidi v vse večjem številu tudi koristijo. V program so posredno
prav tako vključeni prostovoljci laiki (spremljevalci) saj se invalidi
sami večinoma ne bi mogli več vključevati v ta program.
21
Civilni invalidi vojn v javnosti
K
o sem konec oktobra 1994 postal tiskovni predstavnik takratnega
Sveta invalidskih organizacij Slovenije, sem opazil, da slovenska
javnost invalidov sploh ne pozna in da komaj loči slepega od gluhega,
paraplegika od distrofika pa že ne. Zato je bila prva naloga, ki sem si jo
zadal, da invalide popeljem pred mikrofone slovenskih radijskih postaj
kakor tudi na različne okrogle mize, posvete in tiskovne konference.
S težavo smo orali ledino pri urednikih in lastnikih radijskih
postaj, saj, vsaj na začetku, niso kazali nobene posebne volje,
da bi programski čas namenjali tem vsebinam.
Toda že po enem letu dela mi je uspelo, da sem o tem prepričal skoraj deset
urednikov in lastnikov. Privolili so v poskusna snemanja, ki so se izjemno
dobro obnesla. Sam sem bil scenarist, voditelj in režiser teh oddaj, ki se
jih je zvrstilo že več kot 2000. Težko je našteti vse, ki so v njih sodelovali in
še sodelujejo. Oddaje še vedno so, in tako k sreči slovenska javnost že več
kot dvajset let spoznava slovenske invalide in vse vrste invalidnosti.
Civilni invalidi vojn so me pritegnili s svojimi usodami in zgodbami že
na začetku moje novinarske kariere med invalidi. Večina jih ima najtežje
posledice zaradi eksplozivnih sredstev, na katera so nič hudega sluteč
naleteli pri igri, športu ali delu. Velikokrat so tudi sami dejali, da so »živi
spomeniki vojne in protesta zoper njo«. Veliko jih je predavalo ali pa
to še počne v vrtcih in šolah, kjer opozarjajo na nevarnost opuščenih
predmetov, ki se lahko izkažejo za najbolj strahotna ubijalska sredstva.
22
V svojem dolgem novinarskem stažu sem zlahka presegel mejo med invalidom
in neinvalidom, tako da so danes zame vsi enaki. Od njih pričakujem enako kot
od drugih gostov mojih oddaj ali drugih oblik obveščanja. Veliko prijetnega in
zanimivega smo preživeli v tem obdobju in upam, da bo tako tudi v prihodnje.
V veselje mi je, da Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije praznuje
častitljiv jubilej – 45. obletnico. Že ob 40. obletnici sem usmeril vse svoje moči
v to, da smo pred petimi leti s civilnimi invalidi, prav zaradi jubileja, imeli kar
deset radijskih oddaj in drugih dogodkov, kjer smo javnost opozorili nanje.
Tudi v letošnjem letu so moji napori usmerjeni v čim boljšo ozaveščenost
slovenske javnosti o civilnih invalidih v naši družbi. Pri tem je v veliko pomoč
predsednik mag. Adolf Videnšek, ki se od nekdaj zaveda pomena obveščanja
in ozaveščanja javnosti o invalidih, še zlasti pa o civilnih invalidih vojn.
Z vsemi, ki so doslej pomagali voditi to našo nacionalno invalidsko organizacijo,
sem bil vedno v odličnih odnosih. Pa tudi zanje menim, da bi o meni in naših
odnosih dejali enako. Pričakujem, da bo tako tudi ob polstoletnici čez pet let.
Organizacije s toliko poguma in takimi zanesenjaki imajo pri meni vedno
veliko moralnega kredita, ker sem jim v vsem tem tudi sam zelo podoben.
Na koncu jim želim, da se članstvo ne bi širilo, da ne bi nobena bomba, mina
ali kakršnakoli ubijalska stvar več uničile vid ali telo kogarkoli v naši državi!
23
Medobčinsko društev civilnih invalidov vojn Celje
Prva registracija društva:
Medobčinska organizacija civilnih invalidov vojn Celje
odl. št. 16/3s024/127-69/2 z dne 15. 6. 1977
Za zdravje in boljšo socialno vključenost
M
edobčinsko organizacijo civilnih invalidov vojn Celje smo ustanovili
leta 1972. Zdaj delujemo na območju 33 občin celjske regije, s
sedežem na naslovu Kocenova 4, 3000 Celje. Včlanjujemo civilne invalide
vojn, ki so zadobili poškodbe zdravja zaradi vojnega nasilja in eksplozij
zapuščenih, odvrženih in pozneje najdenih vojaških ubojnih sredstev.
Delo društva je organizirano z organi: občni zbor, upravni
odbor, predsednik društva, nadzorni odbor, in komisijami:
socialno-zdravstvena, športna in disciplinska komisija.
Starostna struktura članstva s statusom civilnega invalida vojn je že razmeroma
visoka. Tako so naši programi dela temu prilagojeni. Zaradi pomoči pri
izvajanju socialnih programov včlanjujemo tudi izredne člane – družinske
člane naših invalidov. Društvo izvaja naslednje socialne programe: skrb za
ohranjanje zdravja, preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic
invalidnosti, rekreacija in šport, usposabljanje za aktivno življenje in delo,
24
kulturna ustvarjalnost, prevoz invalidov in informativna dejavnost. Posebno
skrb namenjamo čim večji socialni vključenosti naših invalidov z organiziranjem
številnih strokovnih ekskurzij, spremljanjem kulturnih dogodkov in predstav
čim več naših članov, veliko medsebojnega druženja in podobno.
Naša posebna skrb pa je namenjena tudi ohranjanju zdravja naših članov.
V ta namen pošiljamo člane s spremljevalci v zdravilišča in letovišča po
subvencionirani ceni, nudimo finančno pomoč pri izvajanju zdravstvenih terapij,
kadar jih zdravstvo ne nudi oziroma ne nudi več. Organiziramo predavanja
in delavnice o ohranjanju zdravja, težavah starajoče se generacije, kot so
demenca, srčno-žilne in druge tipične zdravstvene težave, izvajamo testiranja
vrednosti krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi, posvetovanja in delavnice
o pridelavi in uporabi zdravilnih zelišč ipd. Ne glede na starostno strukturo zelo
spodbujamo športno-rekreativno dejavnost v obsegu, ki je našim invalidom
dostopna (vrtno kegljanje, kegljanje na avtomatskem kegljišču, streljanje z
zračno puško, hoja, pikado, balinanje in drugi dostopni načini razgibavanja ter
posveti in delavnice za ozaveščanje o pomenu športno-rekreativnih aktivnosti).
Pri kompenziranju invalidnosti organiziramo enkratno ali večkratno
pomoč v posebnih stiskah posameznikov, pomoč pri nabavi tehničnih
pripomočkov in posebno pomoč v elementarnih nesrečah, skladno z
našim pravilnikom o dodeljevanju pomoči. Z nasveti in enkratno pomočjo
pomagamo članom tudi pri adaptiranju in prilagajanju bivalnega okolja,
da je ugodnejše glede na njihovo invalidnost. Poleg izvajanja naših
programov za osebne potrebe zlasti starejših naših invalidov organiziramo
tudi osebne prevoze, predvsem pri reševanju zdravstvenih potreb.
25
Društvo civilnih invalidov vojn Dolenjske, Bele krajine in Posavja
Prva registracija:
Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojn Dolenjske
odl.št.: 024-22/73-2-9 z dne 28. 09. 1973
Izjemno uspešno delovanje
D
ruštvo civilnih invalidov vojn Dolenjske, Bele krajine in Posavja (DCIVDBP)
s sedežem v Novem mestu je bilo ustanovljeno kmalu po ustanovitvi Zveze
civilnih invalidov vojn Slovenije, saj je večina aktivistov, ki so sodelovali pri
ustanovitvi Zveze, prihajalo prav iz Dolenjske. Uradni vpis v register društev na
Upravni enoti Novo mesto je sledil nekoliko pozneje, in sicer 28. septembra 1973.
Cilj ustanoviteljev DCIVDBP Novo mesto, je bil jasen – zastopati interese
invalidov, ki so se poškodovali z vojnimi in povojnimi eksplozivnimi sredstvi na
območju Dolenjske regije. Zaradi marljivega prizadevanja in boljšega vpogleda
nad stanjem v regiji je društvo kmalu skrbelo za skoraj 300 članov invalidov.
Aktivisti društva so imeli vedno polne roke dela, saj se niso udejstvovali le na
lokalni ravni, temveč so sodelovali tudi pri vseh pogajanjih z državo, da bi
invalidom zagotovili ustrezno varstvo. Doseženi uspehi v prid invalidov so
bili izjemni, pri čemer gre pomemben delež pripisati DCIVDBP Novo mesto.
Dobra tradicija je odlična popotnica za današnje izjemno uspešno
delovanje društva. Izvajamo šest posebnih socialnih programov:
26
skrb za ohranjanje zdravja, preprečevanje in blaženje socialnih in
psihičnih posledic invalidnosti, rekreacija in šport, usposabljanje za
aktivno življenje in delo, kulturna dejavnost in prevoz invalidov.
Pri skrbi za ohranjanje zdravja invalidov pomagamo uporabnikom s
sofinanciranjem terapij, ki jih nujno potrebujejo. Na voljo imajo tudi zmogljivosti
za klimatsko zdravljenje: v Ankaranu in Termah Čatež. Poleg tega so članom
vse leto na voljo storitve Krka zdravilišč po zelo ugodni znižani ceni.
Da bi ublažili posledice invalidnosti, skrbimo za medsebojno druženje. Vsak
delavnik so članom na voljo prostori društva s klubsko sobo. Prav tako redno
obiskujemo člane na njihovem domu. Konec leta imamo navado vsem, ki so
stari 75 let ali več, izkazati praktično pozornost, ki vsem veliko pomeni.
Pri športni dejavnosti smo aktivni v strelstvu, pikadu, hoji in
vrtnem kegljanju. Člani se dobro odrežejo na tekmovanjih
– po navadi nas presenetijo s pokali in medaljami.
Redno organiziramo izobraževalne delavnice s strokovnimi predavanji in
vajami, da bi člane ves čas usposabljali za aktivno življenje. Delavnice so dobro
obiskane – v povprečju se jih udeleži več kot 40 ljudi. Vzdušje je vedno prijetno,
skupaj se naučimo novih stvari in obnavljamo že znano. Lepo je videti, da se ob
takšnih priložnostih člani resnično razvedrijo in poveselijo v skupni družbi.
Tudi na kulturno izobraževanje ne smemo pozabiti. V povprečju štirikrat na
leto organiziramo strokovno vodene ekskurzije z ogledi zgodovinskih ali
kulturnih znamenitosti. Poleg tega se redno udeležujemo državnih in drugih
proslav. Kulturno so aktivni tudi naši člani, zato po zmožnostih opozorimo
27
nase na občasnih razstavah, kjer lahko širša javnost spozna spretnost
naših članov na področju slikarstva, poezije, proze in ročnih spretnosti.
Naj omenimo, da so mnogi presenečeni nad njihovo sposobnostjo.
Ne nazadnje je omembe vredno tudi to, da takšna udejstvovanja članom
večinoma omogočimo s skupnimi prevozi, kar jim močno olajša sodelovanje.
Izvajanje vseh naštetih programov pripomore k veliko boljšemu zdravju
invalidov, njihovi boljši vključenosti v javno življenje ter večji izobrazbi
in vsesplošni razgledanosti. Lahko s ponosom rečemo, da praktično
ni razpisane aktivnosti, na katero se ne bi odzvalo lepo število članov
– včasih nas z množično udeležbo celo presenetijo. Velik dosežek
društva je tudi to, da nihče od članov ni bil in ni socialno ogrožen.
Danes je v društvu 155 članov invalidov in njihovih družinskih
upravičencev: najmlajši šteje 24 let, medtem ko je najstarejša članica
januarja letos dopolnila 92 let. Posedujemo odlične poslovne prostore
na Jakčevi ulici 13 v Novem mestu, kamor člani radi zahajajo, tako
zaradi urejanja raznih zadev kot tudi na sproščen klepet ob kavici.
Nosilec prapora je Alojz Jenič, ki redno zastopa društvo na državnih
in drugih slovesnostih občega pomena. Imamo tudi lepo navado s
praporom pospremiti preminule člane na njihovi zadnji poti.
Posebej velja omeniti predsednika Jožeta Zupanca, ki je dolgoletni
borec za varstvo invalidov. S svojim delovanjem in načinom skrbi,
da bi tako Zveza kot tudi naše društvo dosegla čim več dobrega
za tiste, ki so bili zaradi žalostne zgodovine preteklega stoletja
prikrajšani za marsikaj, kar se zdravim ljudem zdi samoumevno.
28
Društvo civilnih invalidov vojn Gorenjske
Prva registracija:
Zveza društev civilnih žrtev vojne SRS – osnovna organizacija Gorenjske
odl. št. 24/118-71 z dne 07. 2. 1972
Člane obiskujemo čez vse leto
D
ruštvo civilnih invalidov vojn Gorenjske je bilo ustanovljeno leta l971.
Med seboj povezuje 75 članov iz 17 gorenjskih občin. Člani prek
društva uresničujejo potrebe po identifikaciji s skupino, aktivnim ukvarjanjem
z lastnim položajem, uveljavljanjem pozitivnih stališč do sebe in družbe.
Društvo vodi predsednik, ki ga tudi zastopa, za koordinacijo dela in
nemoten potek izvajanja programov pa skrbi tajnica društva.
Organi društva so: Skupščina, ki jo tvorijo vsi člani, petčlanski
Upravni odbor in tričlanski Nadzorni odbor. Za pripravo in izvedbo
programov deluje komisija, ki skupaj z Upravnim odborom
pripravlja predloge aktivnosti po posameznih področjih.
Društvo civilnih invalidov vojne Gorenjske aktivnosti izvaja na podlagi potreb
svojih članov, in sicer skrbi zanje v smislu povezovanja, izmenjave izkušenj, pomoči
v vsakdanjem življenju in potrebe po druženju s sebi enakimi. Svoje aktivnosti
izvaja prek petih posebnih socialnih programov, ki se uspešno izvajajo že vrsto let.
29
Njihovo vsebino dopolnjujemo glede na potrebe in želje članov. Društvo deluje po
različnih metodah dela, bodisi v okolju, kjer člani invalidi živijo, bodisi na srečanjih
članov na sedežu društva ali srečanjih zunaj, kjerkoli je možnost, da se srečujejo
in družijo. Delo poteka prek osebnih stikov, obiskov na domu, v domovih za
ostarele, kontaktov po telefonu s tistimi, ki v društvo ne prihajajo zaradi slabega
zdravstvenega stanja bodisi zaradi oddaljenosti in težav s prevozom, če nimajo
svojcev, ki bi za to poskrbeli. Trudimo pa se, da ohranjamo stik s prav vsemi člani.
Društvo ima svoj namen in cilje opredeljene podrobno v svojem statutu.
Sredstva za svoje delovanje pridobiva s članarino in prispevki
članov, dotacijo nekaterih občin, predvsem pa iz fundacije
invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).
Ker se starostna struktura naših članov spreminja, saj je vsako leto zaradi
staranja vse več tistih, ki so naše pomoči potrebni, izvajamo kar nekaj
predavanj na temo preventivnega delovanja na področju ohranjanja
zdravja. Izvajamo različne delavnice, poskrbimo pa tudi, da prek Rdečega
križa organiziramo kontrolo krvnega tlaka ter testiranje holesterola in
sladkorja v krvi, ki so vsekakor dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja.
Naše društvo ima v svojih programskih ciljih obširne naloge na področju
pomoči tam, kjer invalidi tako pomoč še posebej potrebujejo. To je predvsem
na področju socialno-zdravstvenega delovanja v smislu preventivnega
delovanja oziroma tam, kjer problem že je. Spremljanje te problematike je
mogoče le na terenu, to je tam, kjer invalid živi. Na obiskih na domu oziroma
v domovih ugotavljamo dejansko stanje. Obiske smo razširili tudi čez leto,
še posebej tam, kjer so invalidi bolni in še bolj potrebujejo stik z nami.
30
Eden od zelo pomembnih programov, ki ga tudi zelo uspešno
izvajamo, je program športnega udejstvovanja invalidov,
predvsem v funkciji njihovega socialnega vključevanja.
Člani se srečujejo na vsakoletnih srečanjih, ki jih popestrimo s
kulturnimi vsebinami, organizirane ekskurzije pa vedno združimo
z obiskom kulturnih znamenitosti Slovenije in širše.
31
Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana
Prva registracija:
Zveza društev civilnih žrtev vojne SRS – osnovna organizacija Ljubljana
odl. št. 11/8-024/2-71 z dne 12. 11. 1971
Visoka stopnja medsebojnega zaupanja
D
ruštvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana je bilo ustanovljeno leta
1971 z namenom, da ugotavlja, zagovarja in zadovoljuje posebne
interese civilnih invalidov vojn. Na prostovoljni osnovi se združuje 367
članov: 262 civilnih invalidov vojn, štirje drugi vojni invalidi, šest invalidov
žrtev vojnega nasilja (redni člani), 17 drugih invalidov, 35 družinskih
članov po umrlih civilnih invalidih vojn (izredni člani) in 43 podpornih
članov. Društvo je invalidska organizacija, ki ima status priznan z odločbo
ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Društvo ne izvaja gospodarske dejavnosti. Posebni socialni programi
in dejavnost društva se financirajo iz sredstev FIHO, občinskih
proračunov, članarine, prispevkov članov in dela dohodnine.
Izvajamo devet posebnih socialnih programov: skrb za ohranjanje
zdravja, preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic
invalidnosti, rekreacija in šport, usposabljanje za aktivno življenje
in delo, kulturna dejavnost, usposabljanje invalidov za samopomoč
32
ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z invalidi, prevoz
invalidov, dnevni center in klubi ter informativna dejavnost.
V okviru teh socialnih programov izvajamo naslednje aktivnosti, ki jih sproti
dopolnjujemo: organiziramo zdravstvene meritve, sofinanciramo terapije,
izvajamo regijska srečanja za invalide iz oddaljenih občin, spremljamo
socialno in zdravstveno stanje invalidov, tolmačimo zakonodajo članom
društva in skrbimo za pravilno vlaganje zahtevkov za uveljavljanje pravic,
nudimo pomoč socialno šibkim; organiziramo in sofinanciramo strokovne
ekskurzije – tudi v tujino, organiziramo srečanja in obiskujemo invalide.
Prav tako smo aktivni v športni dejavnosti, kjer vadimo v streljanju,
balinanju, kegljanju, sodelujemo v Invalidski ligi mesta Ljubljane in se
udeležujemo vseh medobčinskih, regijskih in republiških tekmovanj
ter organiziramo vsaj pet pohodov na leto; s proslavami se poklonimo
praznikom in organiziramo oglede kulturnih predstav (opera, drama, muzeji
ipd.); družimo se v dnevnem centru in v skupinah za samopomoč.
V okviru vseh programov invalidom omogočamo prevoze. S
kombijem organiziramo okoli sto prevozov na leto in naredimo
skupno prek 10.000 kilometrov. Skozi vse leto člane obveščamo
o aktivnostih in jih spodbujamo, da se vanje vključijo.
Že 44. leto uspešno izvajamo socialne programe in zadovoljujemo
potrebe večine invalidov. Predvsem dosegamo, da so manj osamljeni
ter da se mentalno in fizično razgibajo. Posebej pomembno se nam zdi,
da smo dosegli visoko stopnjo zaupanja med uporabniki in izvajalci
programov. To nam zagotavlja, da smo na vseh stopnjah učinkoviti.
33
Ob 30. obletnici delovanja smo prejeli nagrado glavnega mesta Ljubljane
za uspešno delovanje na področju poglobljene skrbi za civilne invalide
vojn, zlati znak ZDCIVS za dolgoletno aktivno delo v korist civilnih invalidov
vojn Slovenije in nagrado občine Domžale za 35 let uspešnega dela.
34
Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojn Maribor
Prva registracija:
Zveza društev civilnih žrtev vojne SRS – osnova organizacija Maribor
odl. št. 11/8-S-024/25-72 z dne 15 .6 .1972
Za trdno povezavo z ostalimi petimi društvi
B
oj posameznikov, civilnih žrtev vojn, proti zavračanju zahtev o
priznanju statusa civilnega vojnega invalida je bil neuspešen v
vseh pogledih. Po dolgotrajnem prizadevanju posameznikov
pa smo spoznali, da je potreben skupinski in dobro organiziran pristop.
Na podlagi napotkov, ki nam jih je dala v Ljubljani
ustanovljena Zveza civilnih žrtev vojne,
se je v Mariboru zbrala skupina civilnih žrtev vojn in že leta 1971 ustanovila
iniciativni odbor, ki je pripravil vse potrebno za ustanovitev Osnovne
organizacije Zveze civilnih žrtev vojne, ki bi delovala na zaokroženem
območju Koroške, Štajerske in Pomurja s sedežem v Mariboru.
Tako so bili pripravljeni temelji, da je lahko iniciativni odbor 23. februarja 1972
sklical in izvedel ustanovni občni zbor, ki je potrdil delo iniciativnega odbora, vse
pripravljene notranje pravne akte in izvoljene organe ustanovljenega društva s
poverjeniki območji. Tako je bila dana možnost registracije društva na ravni SRS.
35
Društvo je v prvih letih delovanja namenilo največ svojih moči odkrivanju in
evidentiranju civilnih žrtev vojn in prek poverjenikov pomagalo s svetovanjem pri
uvajanju upravnih postopkov za priznanje statusa civilnega invalida vojn, da bi
na tej podlagi lahko izvedli včlanjevanje skladno z zakonodajo in našimi pravili.
Najbolj zanesljivo in realno sliko o številčnosti populacije civilnih žrtev
vojn na našem območju dajejo zbrani podatki po nekajletnem odkrivanju,
evidentiranju in končanih postopkih do formalno priznanega statusa
civilnega invalida vojn. Do 31. decembra 1973 je bilo evidentiranih 248
invalidnih. Konec leta 1983 je bilo v društvo včlanjenih 197 invalidnih
ljudi s statusom civilnega invalida vojn. Od začetka leta 1984 pa do
10. aprila 2002 je številčno stanje zaradi umrlih upadlo na 120.
Zdaj šteje društvo 83 rednih in 22 izrednih članov
ali skupaj 105 članov oziroma članic.
Društveno vodstvo pa je sočasno začelo izvajati tudi druge pomembne naloge.
Kot eno prednostnih smo si zadali trdno povezavo z ostalimi petimi društvi
civilnih invalidov vojn Slovenije v čvrsto, enovito in složno delovanje Zveze
društev civilnih invalidov Slovenije, ki bo pred državni organi lahko zastopala
in podpirala naše zahteve pri nadaljnjem urejanju, razvijanju in krepitvi
celovite družbenoekonomske in zakonske zaščite, ki bo civilnim invalidom
vojn zagotavljala času primerno življenjsko raven in človeško dostojanstvo.
Poudarek smo dali tudi zahtevi, da na podlagi posebnih socialnih
programov in pridobljenih družbenih sredstev rešujemo specifične
interese in potrebe posameznega invalida na področju kulture, ustrezne
športno-rekreativne dejavnosti ter zlasti ohranjanja in krepitve
36
zdravja. Posebno pa smo si prizadevali za vključevanje v
procese socialne in poklicne rehabilitacije, da bi si posamezniki
z lastnim delom zagotovili socialno varnost.
Mnoge naloge so torej bile izpolnjene in doseženi nekateri cilji, nekateri pa so
trajnega značaja in jih bomo v prihodnosti izvrševali z vso odgovornostjo.
Sicer pa : najlepše bi bilo, če bi bil svet brez vojn in vojnih invalidov,
tako vojaških kot civilnih, in popolnega razčlovečenja človeka kot bitja
sui generis, ki je v nasprotju z vojnami in rušenjem v ljubezni, miru
in sožitju sposobno velikih človeških in civilizacijskih dejanj!
Zato prav civilni invalidi vojn vsak dan in povsod, kjerkoli je priložnost,
dosledno in vztrajno ponavljamo: NIKOLI VEČ VOJNE !
37
Društvo civilnih invalidov vojn Primorske
Prva registracija:
Zveza društev civilnih žrtev vojne SRS –
osnovna organizacija za Slovensko Primorje
odl. št. 11/8-024/1-72 z dne 12. 1. 1972
Čezmejno sodelovanje
D
ruštvo deluje že 57 let in povezuje civilne invalide vojn vseh 24
primorskih občin od Bovca do Pirana in je konec leta 2014
štelo 230 civilnih invalidov vojn. Društvo ima še družinske
in pridružene člane, sedež pa ima v Novi Gorici.
Vse od začetkov organiziranega delovanja si je društvo prizadevalo za izvajanje
programov za socialne in rehabilitacijske potrebe, usposabljanje za aktivno
življenje, svetovanje pri urejanju statusa civilnega invalida in pomoč članom
pri upravnih zadevah . Vsako leto načrtujemo obiske naših članov v domovih
za ostarele, bolnišnicah, zdraviliščih, na domu in obiščemo jih okoli polovico.
Na podlagi poročil z obiskov ima društvo pregled nad razmerami, v katerih
član živi, in zlasti potreb po različni pomoči in terapijah. Zadnja leta je društvo
intenziviralo srečanja z delavnicami na posamezne aktualne teme, zanimive
za invalida, in ta program usklajujemo s programom delavnic Zveze. Člani radi
sodelujejo na rekreativno-športnih igrah v okolju in v okviru društva. Glavni
vir financiranja programov in delovanja društva so sredstva FIHO in občin ter
38
članarina in prispevki uporabnikov. Zadnja leta se sredstva zmanjšujejo, potrebe
članov pa povečujejo, zato je programe in aktivnosti, vezane na delovanje društva,
vedno težje izvajati. Vsako leto izdamo več številk internih Informacij, s katerimi
seznanjamo člane z najaktualnejšimi zadevami v zvezi s koriščenjem programov
in drugih aktivnosti v društvu in na ravni Zveze društev civilnih invalidov Slovenije.
Društvo je leta 1995 prejelo zlati znak Zveze društev civilnih invalidov
vojn Slovenije in 9. maja 2010 v italijanski Gorici regionalno plaketo
solidarnosti za uspešno obmejno sodelovanje invalidskih organizacij
Pokrajinskega odbora za koordinacijo invalidskih organizacij.
Civilni invalidi vojn Primorske se srečujemo s specifičnim problemom, mimo
katerega ne moremo tudi v tej predstavitvi. Prebivalci Primorske smo bili, vse do
uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. 9. 1947, italijanski državljani. Leta 1945
je bilo v slovenskem Primorju okoli 3000 civilnih invalidov vojn, od katerih jih je
tisoč že prejemalo invalidnino od italijanske države. Od preostalih 2000 pa jih
je del vložilo prošnje italijanskim oblastem za priznanje invalidnine, del zlasti iz
takratne cone B pa še ne. Po 15. 9. 1947 se je Republika Italija, skladno z 9. točko
XIV. poglavja mirovne pogodbe obvezala, da bo naprej izplačevala že priznane
invalidnine vse do sklenitve dokončnega sporazuma z Jugoslavijo. Ker pa tega ni
storila, se je 23. 12. 1950 pogodila z Jugoslavijo, da ji v ta namen akontira določena
finančna sredstva, Jugoslavija pa invalidnin iz teh sredstev ni izplačevala. Sledili
so aktivnosti zastopnikov civilnih vojnih invalidov za rešitev problema tako pri
republiških kot zveznih organih in vzpostavljanje začetnih organizacijskih oblik
delovanja vse do ustanovnega občnega zbora 2. 11. 1958. Podrobneje so te
aktivnosti popisane v brošuri Nikoli več vojn!, izdane ob praznovanju 50. obletnice
društva leta 2008. Leta 2001 je bila na ministrstvu za delo, družino in socialne
39
zadeve ustanovljena delovna skupina, v kateri sodelujejo tudi trije predstavniki
našega društva, ki je po dolgih letih elaborirala problem tako imenovanih
neizplačanih italijanskih invalidnin in pripravila gradivo za nadaljnjo obravnavo.
Društvo sodeluje s sorodnimi organizacijami v okolju in z Nacionalnim
združenjem civilnih žrtev vojne za Goriško pokrajino v italijanski Gorici.
Predstavniki društva aktivno delujejo v organih in komisijah
Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije.
40
Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije
SKUPŠČINA
MEDOBČINSKA
DRUŠTVA CIVILNIH
INVALIDOV VOJN
NADZORNI
ODBOR
PREDSEDNIK
MD CIV CELJE
DCIV GORENJSKE
DISCIPLINSKA
KOMISIJA
DCIV DOLENJSKE,
BELE KRAJINE
IN POSAVJA
ČASTNO
RAZSODIŠČE
DCIVS LJUBLJANA
MD CIV MARIBOR
DCIV PRIMORSKE
UPRAVNI ODBOR
KOMISIJA ZA
SPREMLJANJE
VARSTVA CIV
STATUTARNOPRAVNA KOMISIJA
TAJNIK
STROKOVNA
SLUŽBA
SOCIALNOZDRAVSTVENA
KOMISIJA
KOMISIJA ZA
ŠPORT IN ŠAH
41
PREDSEDNIKI ZVEZE DRUŠTEV CIVILNIH
INVALIDOV VOJN SLOVENIJE:
42
Štefan Mrvar
1970–1972
Jože Zupanc
1972–1978
Franc Smolič
1978–1980
Ciril Drinovec
1980–1984
Evgen Jurič
1984–1988
Jože Zupanc
1988–2002
Franc Donko
2002–2014
mag. Adolf Videnšek
2014–
43
44
45
46
47
45 let Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije
Uredniški odbor: Katarina Novak, Andreja Rožič, mag. Adolf Videnšek, Zdravko Zore, Jože Zupanc
Avtorji: Vida Doles, Jožef Ferjančič, Ciril Habe, Petra Kapš, Nataša Kogoj, Franc Ožir, Ciril Podjed,
Borut S. Pogačnik, Andreja Rožič, mag. Adolf Videnšek, Sara Voršič, Zdravko Zore, Jože Zupanc
Izdala: Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije, Dunajska 129, Ljubljana
Naklada: 900 izvodov
Tisk: Itagraf d. o. o.
Oblikovanje in priprava za tisk: Lupa design
Maj 2015
48