Modernistične soseske v Ljubljani - Muzej za arhitekturo in oblikovanje

MODERNISTIČNE
SOSESKE
V LJUBLJANI
PARTNER
Ključen za nadaljnjo gradnjo sosesk v
Ljubljani je bil projekt, ki so ga v Ravnikarjevem seminarju razvili Majda Dobravec,
Janez Lajovic, Janja Lap in Mitja Jernejec.
Zasnovali so sosesko za 5000 prebivalcev,
znotraj katere je več četrti za 300
do 1000 prebivalcev, ki so organizirane
okrog centrov. Centri vključujejo trgovine in
lokale, šole, vrtce in športna igrišča. Četrti
so razdeljene naprej, na manjša sosedstva,
ki so organizirana okrog otroških igrišč.
Soseska vključuje različne tipe stanovanj,
od stolpnic do vrstnih hiš in je intenzivno
zasajena z zelenjem. Njeno središče je
praviloma poudarjeno s stanovanjskimi
stolpnicami in stoji ob eni glavnih cest,
kjer je postaja javnega prometa. Kot prvi
preizkus tega teoretičnega modela je bila
zgrajena Bežigrajska soseska 6 (BS 6),
med današnjo Dunajsko, Šarhovo, Ulico
Pohorskega bataljona in Hubadovo, sledijo
pa mu vse velike stanovanjske soseske, ki
so se v Ljubljani gradile do osemdesetih let
prejšnjega stoletja.
PROJEKT FINANCIRAJO
Ideja in koncept: Matevž Čelik
Uredila: Špela Vidmar
Besedilo: Matevž Čelik
Lektoriranje: Darja Horvatič
Oblikovanje: Matej Koren Studio
Fotografije: Miran Kambič in arhiv MAO
Soseska Koseze po izgradnji leta 1974.
Odprto
torek–nedelja: 10.00–18.00
Informacije o vodenih ogledih
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Pot na Fužine 2
1000 Ljubljana
T: 01 548 42 70
E: [email protected]
www.mao.si
MODERNISTIČNE SOSESKE V LJUBLJANI
Gradnja soseske BS 7 sredi sedemdestih let 20. stoletja.
1956
Na razstavi »Stanovanje za naše
razmere«, ki spremlja posvetovanje
o stanovanjski izgradnji, so
predstavljeni novi tipi stanovanjskih
zgradb, sosesk, zadružna gradnja in
montažni sistemi.
STANOVANJSKA
POLITIKA
1956
V Ljubljani je registriranih
35 stanovanjskih zadrug.
1955
Prebivalstvo Ljubljane
hitro narašča.
Registriranih je 16.000
družin brez stanovanja.
1955
Ustanovitev Zavoda za
stanovanjsko izgradnjo
v Ljubljani.
1954
Ob podpori dolgoročnih kreditov
individualna gradnja v Ljubljani
doseže polovico celotne
stanovanjske gradnje.
1945
V Ljubljani ob koncu
vojne primanjkuje
2000 stanovanj.
1945
1950
GRADNJA
STANOVANJSKIH
SOSESK
1946
Stanovanjsko naselje pri tramvajski
remizi (Litostrojski bloki), študija v
seminarju Edvarda Ravnikarja na
Fakulteti za arhitekturo
1947
Regulacijski načrt za stanovanjsko
naselje pri tramvajski remizi,
Urad za regulacijo Ljubljane
1948–1954
Tovarna Litostroj v Šiški zgradi
15 stanovanjskih blokov za
svoje delavce.
Publikacija je izšla ob 150 letnici rojstva Maksa Fabianija.
© 2015, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
V začetku šestdesetih let prejšnjega
stoletja je ključno vlogo pri načrtovanju
Ljubljane odigralo načrtovanje sosesk. Leta
1965 je Generalni urbanistični plan (GUP)
soseske opredelil kot organizacijski princip
načrtovanja Ljubljane in postale so orodje
za organizacijo novih večjih širitev mesta.
Model stanovanjske soseske se je
pojavil kot odgovor na prve velike stanovanjske komplekse, ki so se gradili po
drugi svetovni vojni. Postavljeni so bili ob
tovarnah in so zaradi ponavljanja enega
samega tipa nizkega dolgega bloka izpadli uniformno in prebivalcem neprijazno.
Metoda načrtovanja stanovanjskih sosesk
je v Slovenijo prišla iz Švedske. Temelji na
delu Američana Clarencea Perryja, ki je leta
1920 v regionalnem načrtu za New York
predlagal soseske s 5000 prebivalci, ki bi
bile načrtovane na podlagi merila peščeve
poti in z osnovno šolo v središču. Njegov
model so po drugi svetovni vojni prevzeli
v Angliji in Skandinaviji, odkoder so ga prinesli v Slovenijo.
Prve študije za stanovanjske soseske
v Ljubljani so pripravili v petdesetih letih
prejšnjega stoletja v seminarju Edvarda
Ravnikarja. Pokrivale so tehnično in sociološko plat gradnje stanovanj: od konstrukcij, materialov in industrijske gradnje, do
strukture in oblikovanja odprtega prostora.
Veliko pozornost so urbanisti posvečali
razdalji od šole do stanovanj in celo poudarjali, da ogrodje strukture naselij mora
biti šolska mreža.
1955
Janez Vovk, Aleš Šarec, Šišenska Soseska 6 (ŠS 6), model, 1964
1960
Spremembe stanovanjske
zakonodaje omogočijo
gradnjo stanovanj za trg.
Modernistične
soseske
v Ljubljani
1960
Ustanovitev
Urbanističnega inštituta.
1960
Ustanovitev Zavoda za
zadružno gradnjo.
1966
Gradnja stanovanj za trg
doseže tretjino celotnega
števila zgrajenih stanovanj.
1959
V Ljubljani je registriranih
177 stanovanjskih zadrug.
1965
Generalni urbanistični
plan Ljubljane
1958
Na razstavi »Porodica i domačinstvo«,
organizirani ob posvetovanju urbanistov v
Zagrebu, Fakulteta za arhitekturo iz
Ljubljane predstavi program in koncept
idealne stanovanjske soseske za 5000 ljudi.
1965
Stanovanjska reforma.
Kreditiranje in financiranje
stanovanjske gradnje
prevzamejo poslovne banke.
1960
1958
Soseska Savsko naselje,
urbanistični načrt,
Božidar Gvardjančič
1965
1961
V Savskem naselju po načrtih arhitektov
Milana Miheliča in Ilije Arnautovića
zgradijo stanovanjske stolpnice.
1970
1967–1981
Bežigrajska soseska 7 (BS 7),
urbanistični načrt, Braco Mušič,
Marjan Bežan, Nives Starc
1963
Soseska BS 6 za Bežigradom,
urbanistični načrt, Janez Berdajs
1964–1972
Soseska ŠS 6 v Šiški,
urbanistični načrt,
Janez Vovk, Aleš Šarec
1964–1973
Soseska Ferantov vrt,
urbanistični načrt, Edvard Ravnikar
1964
Soseska VS 4, Bonifacija,
urbanistični načrt, Roman Rems
1965
Soseska Murgle, I. faza,
urbanistični načrt, Marta
in France Ivanšek
1975
1971–1982
Bežigrajska soseska 3 (BS 3),
urbanistični načrt, Mitja Jernejec
1968
Soseska Murgle, II. faza,
urbanistični načrt, Marta
in France Ivanšek
1972
Soseska VS 1, Trnovo,
urbanistični načrt,
Roman Rems
1968
Soseska ŠS 10, Draveljska
gmajna, urbanistični načrt,
Janez Vovk
1972
Soseska Nove Jarše,
urbanistični načrt,
Stanko Štor
1968–1974
Soseska Koseze,
urbanistični načrt,
Mitja Jernejec, Viktor Pust
1973
Soseski ŠS 7/1 in 8/2, Dravlje,
urbanistični načrt, Janez Vovk
1968–1986
Soseska MS 4 in MS 5, Fužine,
načrt, Boris Novak, Stanko Štor,
Milena Macarol
1973–1985
Soseska MS 2-1 in MS 3-2,
Štepanjsko naselje, urbanistični
načrt, Mirko Mrva, Justin Bevk
1980
1977
Soseska Murgle, III. faza,
urbanistični načrt,
Marta in France Ivanšek
VIR
Breda Mihelič, Urbanistični razvoj Ljubljane,
Partizanska knjiga, Ljubljana, 1983
1
va
Sa
3
7
BEŽIGRAJSKA
SOSESKA 7 (BS 7)
GLINŠK OVA PL.
ŠIŠENSKA
SOSESKA 6 (ŠS 6)
1964
Trg komandanta Staneta
Janez Vovk,
Aleš Šarec
ARHITEKTA Ilija Arnautović,
Aleksander Peršin
NAČRT
NASLOV
URB. NAČRT
1967
Bratovševa ploščad,
Glinškova ploščad,
Mucherjeva ulica
URB. NAČRT Braco Mušič, Marjan Bežan,
Nives Starc
ARHITEKTI Braco Mušič, Marjan Bežan,
Nives Starc
NAČRT
NASLOV
BRATOVŠ EVA
PL.
DUNAJSKA CESTA
1968
Ulica Bratov Učakar
Mitja Jernejec,
Viktor Pust
ARHITEKT Viktor Pust
NAČRT
NASLOV
URB. NAČRT
Sava
LITOSTROJSKO NASELJE
Litostrojsko naselje je edino stanovanjsko naselje, ki je bilo zgrajeno v prvem obdobju povojne
prenove. Po prvotnem načrtu je bilo na tem
mestu predvideno eno samo naselje z 38 stanovanjskimi bloki in s središčem, ki bi obsegalo
skupne programe, menzo, zavetišče, trgovino,
šolo in otroška igrišča. Prvi zazidalni načrt so
leta 1946 izdelali študentje v seminarju Edvarda
Ravnikarja na Fakulteti za arhitekturo. Bloke so
postavili v smeri zemljiške parcelacije nekdanjih
poljedelskih površin, v smeri sever-jug. Pozneje
je bilo zemljišče razdeljeno med dva investitorja.
Severni del je zgradila tovarna Litostroj za svoje
delavce, južnega pa mestni ljudski odbor. Leta
1947 je Urad za regulacijo Ljubljane izdelal nov
zazidalni načrt. V njem je urad ohranil osnovni
koncept zazidave, spremenil pa je notranjo prometno mrežo in sosesko ob Obirski ulici razdelil
na dva dela. Središča naselja s šolo, vrtcem in
trgovinami nikoli niso zgradili, temveč so zanje
zazidali pritličja blokov, ki so bili po Le Corbusierovem vzoru postavljeni na pilote.
Ježica
Savlje
SOSESKA KOSEZE
(ŠS 9 IN ŠS 10)
6
Hipodrom
5
SOSESKA MURGLE (VS 103)
Celovito načrtovane in kakovostne gradnje
družinskih hiš po drugi svetovni vojni ni bilo
veliko. Nastalo je le nekaj projektov, med katerimi
je največja soseska Murgle. Sosesko so pričeli
graditi kot vzorčno naselje enodružinskih montažnih hiš. Zgrajena je bila v treh fazah, nekaj
delov pa so pozidali še kasneje. Urbanistična
zasnova naselja se ravna po strukturi barjanskih
polj in kanalov, ki jih obrobljajo vrste dreves.
Soseska je razdeljena na stavbne otoke velikosti
100 × 100m, ki jih ločujejo ulice za avtomobilski
promet. Ulice so zasajene z drevoredi in poimenovane po drevesih, ki rastejo ob njih. Ob ulicah
so garaže, do hiš pa skozi zelenje vodijo peš poti.
Na posameznem stavbnem otoku stoji od 30
do 35 pritličnih atrijskih hiš. Zaradi močvirnih
barjanskih tal so hiše nizke in nepodkletene.
Gradnja naselja je potekala skoraj trideset let, a
zaradi vnaprej določenih elementov oblikovanja,
kot so opečni zidovi in lesene ograje, je uspela
zadržati oblikovno enovitost. Zeleno, mirno in
od prometa ločeno bivalno okolje je največja
kvaliteta naselja.
Sava
2
SAVSKO NASELJE
REBOLJEVA
Tomačevo
Arena
Stožice
CE STA
MAROLTOVA
PUHOVA
VA
VOJKOVA CESTA
SK
OJ
TR
VA
OS
KA
L IT
VŠ
IČ E
LO
AM
CE
AD
CE
UČ
AK
AR
KA
V
Bežigrad
NS
UL
A
.B
RA
TO
VU
ČA
KA
Koseze
VO
R
DN
IK
OV
A
CE
ST
Šiška
CE
A
Lj. pokopališče
Žale
LO
Plečnikov
stadion
VŠ
BEŽIGRAJSKA
SOSESKA 3 (BS 3)
1971
Reboljeva, Maroltova,
Trebinjska in Puhova ulica
URB. NAČRT Mitja Jernejec
ARHITEKT Ilija Arnautović
NAČRT
NASLOV
KA
A
A
A
SAVS
DU NA
KA
JS KA
A
ST
SA
IKO VA
V
MO
CE ST
CE
DR EN
A
LI N H
AR TO
ST
VA CE
ŠM
AR
T IN
SK
A
CE
ST
3
TO
PN
2
IŠ K
1
A
CE
LO
VŠ
KA
Mostec
CE
VILHARJEVA
A
ST
Železniška postaja
MASARYKOVA
Center
ŠK
AC
ES
SK A
RČ EV
OR ČIČ
Ljubljanski grad
EVA
ŠK
A
CE
KA
RL
OV
KOP RSK
4
4
A
TA
E
VM
S TN
I
LO G
MO KRŠ
KA
KOP RSK
A
RG
V MU
A DV
EH
CE SA
Golovec
LAH
SOSESKA MURGLE
(VS 103)
CE ST
RJ EV
1965-1977
med Cesto v Mestni log,
V Murglah in Koprsko ulico
URB. NAČRT Marta in France Ivanšek
ARHITEKTA Marta in France Ivanšek
NAČRT
NASLOV
Barje
Šišenska soseska 6 (ŠS 6) je ena prvih zaključenih stanovanjskih sosesk, ki so nastale v skladu
z leta 1965 sprejetim Generalnim urbanističnim
planom Ljubljane (GUP). Zgrajena je bila za
10.000 ljudi in skrbno oblikovana kot sklop več
manjših sosedstev. Urbanisti so ob mestni
vpadnici, kjer poteka javni mestni prevoz, načrtovali večjo gostoto, proti notranjosti soseske
pa manjšo. Zato so ob Celovški cesti predvideli
središče soseske, ki ga obdajajo visoki bloki in
stolpnice, proti notranjosti pa nižje stanovanjske
stavbe. Stanovanjski bloki so postavljeni v
razgibane linije, zalive in podkve, med njimi pa
je bogato parkovno zelenje z otroškimi igrišči in
vrtovi. Avtomobilski promet je omejen samo na
nekaj robnih ulic. V zelenem osrčju soseske stojijo šola, vrtec in telovadnica. Poti pešcev so bile
skrbno načrtovane, tako da oddaljenost od stanovanj do šole nikjer ne bi presegla 600 metrov.
S formalno, pahljačasto zasnovo in z elementi
tradicionalnega mesta kot so ulica, trg in zaprt
stavbni blok, soseska ŠS 6 predstavlja enega
prvih odmikov od funkcionalističnega urbanizma.
A
Trnovo
5
ŠIŠENSKA SOSESKA 6 (ŠS 6)
Štepanjsko naselje
ŠK
Prule
ST
CES
MAO
ZOIS OVA
TA
A
ŽA
Poljane
Fužine
A
Vič
TR
PREŠERNOV TRG
Ljubljanica
GR EG
AŠ KE
ŽA
1957–1961
med Linhartovo,
Savsko, Topniško in
Šmartinsko cesto
URB. NAČRT Božidar Gvardjančič
ARHITEKTI Ilija Arnautović,
Milan Mihelič,
Dušan Bohinec
NAČRT
NASLOV
C ES
1946–1947
med Litostrojsko, Celovško
in Goriško cesto
URB. NAČRT Edvard Ravnikar,
Urad za regulacijo Ljubljane
ARHITEKTA Edvard Mihevc,
Dušan Bohinec
NAČRT
NASLOV
TR
SAVSKO NASELJE
TA
LITOSTROJSKO
NASELJE
VE N
ST
SL O
CE
ŠE
KA
ŠI
T IŠ
KA
DU
R IŠ
RA
TO
PO
GO
A
.B
ST
UL
Savsko naselje je prvi povojni stanovanjski kompleks z vsemi elementi stanovanjske soseske.
Stanovanja v Savskem naselju so gradili različni
investitorji: jugoslovanska vojska, Zavod za
stanovanjsko gradnjo in gradbena podjetja. Še
preden so leta 1958 izdelali zazidalni načrt, so
zgradili enonadstropne stanovanjske hiše z zidanimi drvarnicami, ki so spominjale na predvojne
delavske kolonije. Postavili so jih v ulično mrežo,
ki jo je pred vojno zarisal Jože Plečnik v svojem
regulacijskem načrtu Svetokriškega okraja. Takrat so v naselju postavili tudi preskrbovalni center. Po letu 1958 so zgradili dolge petnadstropne
bloke, ki so jih za najboljše osončenje stanovanj
postavili v smeri SV–JZ. V začetku šestdesetih je
soseska dobila tudi svoj rob ob Linhartovi cesti,
kjer so zgradili štirinajstnadstropne stolpnice.
Ob koncu šestdesetih se je naselje razširilo proti
zahodu, kjer so zgradili nov del naselja z bloki,
vrtcem in šolo. Savsko naselje danes velja za
enega najbolj zelenih delov mesta in je priljubljeno zaradi bližine mestnega središča.
TREBINJSKA
JS KA
ŠE
DU NA
KU
A
RA
8
FERANTOV VRT
NAČRT
NASLOV
URB. NAČRT
ARHITEKT
1964-1975
med Slovensko, Rimsko,
Igriško in Gregorčičevo ulico
Edvard Ravnikar
Edvard Ravnikar
FERANTOV VRT
Edvard Ravnikar je stanovanjski kompleks
Ferantov vrt zasnoval kot gručo stanovanjskih
enot, ki naj bi dopolnile obstoječo ponudbo
stanovanj v mestnem središču in v južnem delu
mesta ustvarile bolj metropolitanski značaj.
Nove stavbe skupaj s starejšimi stanovanjskimi
hišami ob Rimski ulici tvorijo stanovanjski otok z
različnimi trgovskimi lokali v pritličju. Stanovanjski kompleks stoji na območju, kjer so ostanki
rimskega foruma. Arhitekt Edvard Ravnikar se je
na to odzval z oblikovanjem posameznih stavb,
obenem pa je v Jakopičevi galeriji ob Slovenski
cesti prikazal arheološke ostanke rimske Emone.
Stanovanja so dvostranska ter gledajo na ulico
in na dvorišče. Dvorišče je oblikovano kot odprt
javni park, pod njim pa so skrite garaže. Pasovi
balkonov in oken, ki izmenično preskakujejo na
fasadi skupaj s kombinacijo opeke in betona
dajejo stavbam poseben značaj. Povezuje pa jih
tudi oblikovanje detajlov, med drugim značilni
opečni vogalni »šivi« in betonska korita za rože,
ki so jih stanovalci zasadili z bujnim zelenjem.
6
BEŽIGRAJSKA
SOSESKA 7 (BS 7)
Bežigrajska soseska 7 (BS 7) je zasnovana kot
megastruktura ob dveh ulicah. Ulici sta vodilni motiv soseske in sta bili zamišljeni kot živ
prostor, namenjen izključno pešcem. Dvignjeni
sta za pol nadstropja, da je pod njima mogoče
parkirati. Vsa pritličja stanovanjskih blokov so
bila po prvotnem projektu namenjena trgovskim
lokalom za različne storitve. Soseska Ruski car je
bila zasnovana v duhu kritik funkcionalističnega
mesta, ki je stremelo k univerzalnim rešitvam.
Urbanisti so na njej želeli preizkusiti dinamično
metodo načrtovanja. Določili so ključne oporne
točke in oblikovalske elemente, ki povezujejo
sosesko v celoto, znotraj teh okvirov pa dopustili
raznoliko oblikovanje. Ob izgradnji je ponudila
pestro paleto različnih stanovanj, od ravnih in
terasastih blokov, do loftov in atrijskih hišic. Eden
najlepših prostorov soseske je park s skrbno
oblikovanim reliefom in skupinami dreves.
7
SOSESKA KOSEZE
(ŠS 9 IN ŠS 10)
Stanovanjska soseska Koseze je okrnjena
različica zmagovitega natečajnega predloga za
območje Šišenske soseske 9 in 10. Tvorijo jo terasasti bloki, ki združujejo prednosti stanovanjskega bloka in družinske hiše. Ob veliki gostoti
zazidave imajo vsa stanovanja v nadstropjih široke zunanje terase, v pritličju pa vrtove. Koseški
bloki so prvi terasasti bloki v Ljubljani. Zgrajeni
so bili po nemškem vzoru in so ob izgradnji veljali
za kvalitetno tipološko novost. Oblikovani so kot
»vzpetine« in se proti vrhu ožijo. Stopnjevanje
višine in oženje blokov proti vrhu vzpostavlja
človeku prijaznejše merilo, obenem pa zagotavlja
visoko izrabo zemljišča. Med vzporednimi vrstami enakih blokov do vhodov tečejo ozelenjene
pešpoti. Avtomobilski promet se konča na robu
naselja, stanovalci pa imajo svoja parkirna mesta v podzemni garaži. Notranjost naselja je tako
bogata z zelenjem in osvobojena prometa.
8
BEŽIGRAJSKA
SOSESKA 3 (BS 3)
Bežigrajska soseska 3 (BS 3) pokriva 800
metrov dolgo in 250 metrov široko območje
in je ena največjih ljubljanskih sosesk. Njena
kompleksna urbanistična zasnova je delo Mitje
Jernejca, arhitekturno oblikovanje stavb pa
Ilije Arnautovića. Kot mnoge druge ljubljanske
soseske tudi BS 3 ni bila izvedena v celoti. Kljub
temu ima mnogo zanimivih lastnosti, ki ustvarjajo njen poseben značaj. Po prvotni urbanistični
zasnovi bi na vzhodnem robu namesto stolpnic
morala stati dva megabloka. Nadomestile so ju
stolpnice s koničastimi kapami, ki so danes prepoznaven znak naselja. Stolpnice v dveh gručah
stojijo ob Vojkovi cesti, v notranjosti pa se soseska razvije v dolge linije nizkih stanovanjskih
blokov, pod katerimi so speljane dostopne ceste.
Prijazen značaj soseske ustvarjajo predvsem
velikodušno oblikovani zunanji prostori – zelenice, parki, trgi, ulice in pešpoti. Zasnovani so kot
zelene ulice, ki ločujejo stanovanja, ob njih pa so
nanizana igrišča, počivališča in rekreacijski otoki.