Vse novo, le objemi enako topli
Neposredna plačila Begunska kriza v Pomurju Droni Mali kmet lahko ostane brez neposrednih plačil Tranzitna pot migrantov Prileteli so, da osvojijo svet Shema ima nastavljene pasti Regija in Slovenija ležita na območju, na katerem se križajo poti med jugovzhodno in zahodno Evropo V regiji je vedno več posameznikov, ki za najrazličnejše namene uporabljajo brezpilotna plovila Stran 6 Stran 9 Stran 21 3. septembra 2015 Murska Sobota, leto lxvii, št. 36, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 € Otroke sprejel tudi novozgrajen vrtec v Črenšovcih V premislek Vse novo, le objemi enako topli Vrtec ima pet oddelkov, v katerih bo 88 otrok – Veliko novincev – Stari prostori vrtca so bili neustrezni Izločeni A. Nana Rituper Rodež S mo pripravljeni na šolo? Učenci, učitelji in seveda tudi starši? Čeprav naj je šola projekt otrok, smo starši premočno vpeti vanj. Zadnje čase se veliko razpravlja o dobri in kakovostni šoli in šolanju, taki šoli, ki ima avtoriteto in avtonomijo in v kateri starši soodločajo, ne pa odločajo. A kaj, ko starše, še posebno v nižjih razredih, pravzaprav šola potegne v svoj sistem in jih vključi v izdelovanje nalog in drugih projektov. Kateri otrok pa je sposoben v drugem razredu sam izdelati plakat ali obdelati neko temo? Redki, in ker bi izdelava trajala vse popoldne ali celo ves konec tedna, raje pomagajo končati delo. Če pa so že vključeni v projekt svojega otroka, jih seveda zanima, kako jih bo učiteljica ocenila. Koliko pa so se naši starši ukvarjali z našimi domačimi nalogami ali z nami delali plakate? Večina jih bo rekla, da nič kaj dosti. So kdaj šli v šolo protestirat? Nikoli! In še sami smo bili raje tiho, četudi se nam je zgodila krivica. Smo se pa naučili preživeti in na šolo bolj ali manj ohranili lepe spomine. fotografija jure zauneker To noč sem bolj dremala kot spala, je dejala vzgojiteljica v vrtcu v Črenšovcih, ki je bila odgovorna za jutranje odklepanje prostorov. Njeno vznemirjenje pa ni bilo povezano, kot običajno, le s prvim šolskim dnem in sprejemom otrok, ampak tudi s pričakovanjem, kako bo v novih prostorih vrtca, ki je prav na prvi šolski dan odprl svoja vrata. »Mi vsi smo tega zelo veseli. To je bila naša dolgoletna želja,« je povedala mag. Marija Horvat, ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci. Vrtec namreč ves čas delovanja spada pod okrilje osnovne šole, čeprav je bil doslej prostorsko odmaknjen od šole, zdaj pa se objekt dotika šolske stavbe. Sodelovanje med šolo in vrtcem bo zato lahko še boljše. »Saj kar koli delamo v šoli, je osnove za to treba položiti že v vrtcu,« je povedala Horvatova. Stari prostori vrtca so bili neustrezni, novi pa so zgrajeni po vseh merilih in po zagotovilih poznavalcev iz najboljših materialov. »Prostori so zelo lepi, veseli pa smo tudi velikega osrednjega prostora, v katerem bomo lahko pripravljali razna druženja, služil pa nam bo tudi kot telovadnica,« je povedala pomočnica ravnateljice v vrtcu mag. Metka Husar Černjavič. Starši so si nove prostore skupaj z otroki lahko Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ogledali že nekaj dni prej ob dnevu odprtih vrat, tako da so se lahko tisto jutro, ko se je začelo zares, bolj posvetili svojim malčkom. Tudi zanje je bilo veliko novega. A vse le ni bilo povsem novo in tudi ne povsem drugačno. Enako mehki in topli kot v starem vrtcu so bili objemi njihovih vzgojiteljic in enako mikavno so s polic v novih igralnicah kukale tudi njihove stare igrače. Nadaljevanje na 3. strani. Naročnik Grčija, otok KOS odhodi 13., 20. ali 27.9. Hotel Niriides Beach *** Vabimo vas k vpisu v programe Predšolska vzgoja (izob. odraslih), Maturitetni tečaj, Priprava na maturo po programu maturitetni tečaj. (blizu plaže in središča dogajanja) 8 dni, letalo, transfer, predstavnik, polpenzion, brezplačni ležalniki in senčniki na plaži, zdravstveno zavarovanje z asistenco Samo za naročnike Vestnika 395 € Otrok od 2-12 let samo 199 € Več informacij na spletni strani ali na telefonski št. 02 58 58 709. Naredite korak zase. since 1989 Vestnikovi naročniki dobijo VEČ! www.gfml.si Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Intelekta, Prežihova ul. 5, 9000 Murska Sobota 02/536 19 60 Danes pa je uspeh otrok precej odvisen od spodbudnega družinskega okolja in družbenoekonomskega statusa. Otroci, ki jim lahko starši omogočijo dodatne dejavnosti, treninge košarke, plesa, tečaje in dodatna izobraževanja ... so tudi v šoli prej prepoznani in dobijo več priložnosti za vključitev v športno ekipo ali kakšno tekmovanje, s tem pa imajo več možnosti za uspeh, drugi pa so izločeni iz igre. Nekoč pa ni bilo tako. Otroci so izbrali najspretnejše izmed sebe ob brcanju žoge na travniku, drugi so lepo risali, igrali kitaro, bili dobri matematiki … bolj sta prišla do izraza naravna nadarjenost in talent. Bolj ali manj pravično in pošteno, to pa smo tudi spoštovali! Enake možnosti za vse pa bi moral v ospredje postaviti tudi javni šolski sistem. www.intelekta.com 2 aktualno | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] 26 let Občine Kobilje Kmalu urgentni center pri murskosoboški bolnišnici Življenje na podeželju je lahko kakovostno Bolnike bo sprejela medicinska sestra Treba bo urediti ceste in vodotoke – Razmišljajo o razpršenem hotelu in skupni blagovni znamki Revizijska komisija ustavila dva razpisa za medicinsko opremo za urgentne centre – Zaradi novih razpisov se ne prestavlja napovedan začetek dela v novih prostorih Robert Ščap: »Večjih obratov pri nas ni, spodbujamo pa, da bi na kmetijah razvijali dopolnilne ali obrtniške dejavnosti.« fotografija a. nana rituper rodež Občina Kobilja letos praznuje 26-letnico svojega obstoja, v eni od najmanjših slovenskih občin pa so si v tem času prizadevali izboljšati kakovost življenja na podeželju. Obdobje debelih krav je mimo, zato večjih investicij ne načrtujejo, meni Robert Ščap, tretji župan v zgodovini občine, in doda, da bo treba dati večji poudarek urejanju infrastrukture, možnostim zaposlovanja in razvoju podeželja. V tem letu se z novimi idejami pripravljajo na prihodnjo finančno perspektivo, vključeni pa so tudi v Regionalni razvojni program. Občina je zaradi gradnje občinske zgradbe in dvorane nekoliko zadolžena, obveznosti do dobaviteljev pa so v zadnjih osmih mesecih znižali s 170 tisoč evrov na 50 tisoč. Dela na vodovodnem sistemu potekajo, najbolj nujno pa bi bilo treba sanirati ozki državni cesti od Dobrovnika proti Kobilju do meje in čez Kobilje proti Motvarjevcem, ki je tudi brez pločnika, ter regulirati vodotoke. Ker zahteva sanacija vodotokov manj sredstev, jih urejujejo kar sami s sredstvi iz občinskega proračuna. Trenutno urejajo potok Čebiš, da v primeru poplav, kakršne so bile lansko leto, ne bi ogrožal bližnjih hiš. Ena večjih težav je brezposelnost. »Večjih obratov pri nas ni, spodbujamo pa, da bi na kmetijah razvijali dopolnilne ali obrtniške dejavnosti. Podjetnica je že začela v okviru dopolnilne dejavnosti peči pecivo iz ekološko pridelanih in bioloških surovin.« Spodbujajo pa tudi društva, da za srečanja in prireditve vključijo domače ponudnike. Da bi lahko omogočili dodatno ponudbo, želijo v prihodnje v gasilskem domu obnoviti kuhinjo. »V Kobilju se pari radi poročajo, nimamo pa dovolj dobro poskrbljeno za kulinariko.« Poleg tega je konec av- gusta vrata zaprla gostilna Smej. Za vina iz bližnjega Svetega Martina so lani odprli vinoteko, a so jo poplave delno uničile in jo obnavljajo. Načrtujejo tudi, pove župan, da bi oblikovali skupno blagovno znamko, ki bi vključevala kulinariko, vina, različne pridelke ter tradicijo in običaje s tega območja. Potencial za razvoj vidijo tudi v turizmu in pri tem razmišljajo o razpršenem hotelu. Občanom so že predstavili idejo, da bi s pomočjo evropskih sredstev povezali zidanice in ponudili prenočitvene zmogljivosti in domačo kulinariko. Za rekreacijo, ribištvo in srečanja pa želijo urediti tudi manjšo gramoznico, ki leži na koncu vasi proti Motvarjevcem, prav tako bi revitalizirali Kobiljanski potok in spomnili na mline, ki so bili nekoč tukaj. V stavbi nekdanje tovarne v središču kraja so si uredila prostore različna društva, upokojenci imajo strelišče za zračno puško, mladi imajo fitnes, tam pa ima vaje tudi glasbena skupina. To je zelo pomembno za družabno življenje na vasi, pove Ščap. V Kobilju je tudi poslovno-industrijska obrtna cona, polovico so sicer prodali, vendar se lastnik podjetja Beni Tehing, d. o. o., iz Štor pri Celju potem ni odločil, da bi del proizvodnje preselil sem. Po drugi strani pa morda ni najbolj smiselno razvijati industrijo, razmišlja župan in pove, da bi bilo celo bolj smotrno, da bi cono razparcelirali in parcele ponudili mladim družinam. »Življenje na podeželju, v Kobilju, je kakovostno, to je miren kraj, v katerem so tudi vrtec in šola, čista voda, lepa narava, prijetni ljudje. In to je pomembno. Prav tako pa znajo društva in ljudje vedno stopiti skupaj, ko je potrebno.« A. Nana Rituper Rodež Karikatura Anton Buzeti Nepreslišano V murskosoboški bolnišnici se pospešeno pripravljajo na organizacijo dela v novem urgentnem centru, ki naj bi steklo sredi septembra. Tega namreč ne bo spremenilo niti dejstvo, da je Ministrstvo za zdravje avgusta ponovno objavilo dva razpisa za nakup medicinske opreme, je zagotovil strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar. Pritožbe na odločitev o izbiri ponudnika so bile aprila dane za tri sklope razpisane medicinske opreme, ki se hkrati kupuje za šest urgentnih centrov, in sicer za operacijske mize, za črpalke in perfuzorje ter za opremo za monitoring pacientov. Državna revizijska komisija je pritožbo zavrnila kot neutemeljeno glede operacijskih miz, za druga omenjena sklopa pa je moralo pristojno ministrstvo objaviti ponovna razpisa. To je storilo avgusta, odločitev o ponovni izbiri ponudnikov pa naj bi bila znana še ta mesec. Pri obeh razpisih gre za pomemben del opreme, ki bo omogočila delo v urgentnih centrih na nov način. Ker pa te opreme še ne bo do takrat, ko bodo začeli delati v novih prostorih, bo delo v murskosoboškem urgentnem centru steklo po starem oziroma bo dosedanji sistem oskrbovanja urgentnih bolnikov samo prenesen v nove prostore. Velikih sprememb pa tudi ne bo zato, ker ni bila izpeljana načrtovana reforma sistema delovanja urgentne službe v državi. Kljub temu bo v novih prostorih na novo vzpostavljena tako imenovana triaža. Izvajala jo bo za to usposobljena medicinska sestra in bo prvi stik bolnika z zdravstvenim sistemom. Medicinska sestra se bo pogovorila z bolnikom in mu povedala, kako dolgo bo predvidoma moral počakati na pregled pri zdravniku, kje naj čaka in kako naj ravna, če se mu bo zdravstveno stanje v tem času poslabšalo. Med čakanjem na pregled bo opravil nekatere vnaprej določene preiskave, deležen pa bo lahko tudi lajšanja bolečine in zbijanja visoke telesne temperature. Izvajanje triaže bo bistveno prispevalo k učinkoviti organizaciji dela na urgentnem oddelku. To se je namreč že pokazalo v praksi tako v slovenskih urgentnih ambulantah kot po svetu, tako imenovana petstopenjska manchestrska triaža ali razvrščanje bolnikov glede na nujnost zaradi zdravstvenega stanja pa obstaja že osemnajst let in ima pomembno vlogo na številnih urgentnih oddelkih. M. H. fotografija jure zauneker Moravske Toplice Čistilna naprava pod streho Rajko Janjić častni občan, Ladislavu Györeku podelili veliko zahvalno listino Svetniki Občine Moravske Toplice so na seji v ponedeljek obravnavali realizacijo proračuna v prvi polovici leta. Realizacija prihodkov v prvi polovici leta je bila 33-odstotna ali 2,9 milijona evrov. Izpad na prihodkovni strani je povezan z investicijsko dejavnostjo občine, medtem ko so prihodki za pokrivanje primerne porabe realizirani skoraj 50-odstotno. Podobno je z odhodki, ki znašajo prav tako 2,9 milijona evrov ali 30 odstotkov načrtovanih odhodkov. Prihodki za pokrivanje primerne porabe (zakonske obveznosti občin) se pokrivajo iz povprečnine, ki se redno steka v občinski proračun. Povsem drugačna je slika pri pritoku sredstev za pokrivanje investicij. Pretežni del investicijskih projektov se izvaja na podlagi razpisov. Pravila na tem področju so taka, da se zahtevki za sofinanciranje vlagajo po koncu projekta. Projekt gradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Filovcih, vreden 1,8 milijona evrov, je bil končan v juliju, zato bo večina plačil opravljena v drugi polovici leta. Podobno je z realizacijo drugega večjega projekta – komasacije v Prosenjakovcih. Prav tako na prihodkovni in odhodkovni strani še ni postavk za sistem B pomurskega vodovoda. Vrednost naložbe, izvedene v Moravskih Toplicah, pa znaša okrog osem milijonov evrov. Posebna tema je bila spet problematika vrtcev. Tokrat so se kopja lomila pri ohranitvi t. i. skrajšanega varstva v vrtcih. Na prejšnji seji so svetniki ob ustrezni utemeljitvi vodstva vrtcev sprejeli ukinitev skrajšanega varstva. Pozneje je to povzročilo ogorčenje med nekaterimi svetniki. Posledica tega je bilo obračunavanje s pomočjo pisem. Tokrat je bila sprejeta odločitev, da vodstvo pripravi ponovno analizo stanja in na podlagi te ocene bo svet ponovno odločal o uvedbi skrajšanega oddelka, vendar ne več v vseh enotah, ampak v eni enoti, v kateri bodo vse otroke v skrajšanem varstvu združili. Po podatkih so zmogljivosti vrtcev v občini predimenzionirane, saj se že drugo leto srečujejo s problemom nezasedenih mest, ki pa jih občina mora sofinancirati. Posledično pa so oskrbnine, ki jih morajo plačati starši, višje. Občinska priznanja Občinski svet je soglasno potrdil predloge za dobitnike občinskih pri- znanj, ki jih je pripravila komisija za priznanja. Častni občan Občine Moravske Toplice bo postal Rajko Janjić, in to za požrtvovalno delo v krajevni skupnosti in društvih v Prosenjakovcih. Posebej pa je bila izpostavljena njegova vloga pri mirnem prehodu karavle v Prosenjakovcih v slovenske roke ob osamosvojitvi. Veliko zahvalno listino bo dobil vsestranski glasbenik in glasbeni pedagog Ladislav Györek. Priznanje župana pa dobi KS Krnci. Občinska priznanja dobijo Ludvik Gomboc za svoje delo v gasilstvu, glasbena pedagoginja na OŠ Bogojina Valerija Šömen in Lovska družina Prosenjakovci. Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo v soboto v Filovcih. Po slovesni seji občinskega sveta bosta odprtje in blagoslovitev čistilne naprave s kanalizacijskim sistemom v Filovcih, ki so ga po dveh letih dokončali. S to naložbo so zaokrožili gradnjo komunalne infrastrukture v strnjenih naseljih. V naseljih, v katerih je gradnja kanalizacijskih sistemov neracionalna, pa občina spodbuja gradnjo individualnih in skupinskih čistilnih naprav, ki jih subvencionira s 1500 evri na gospodinjstvo. J. Votek aktualno www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 3 Subvencionirane vozovnice za dijake in študente Največ zanimanja za javni prevoz Cene vozovnic avtobusnega in železniškega prometa ostajajo prijazne študentskim denarnicam – V preteklem letu so prodali največ mesečnih vozovnic in vozovnic za deset voženj – Dijaki in študenti lahko dobijo še vozovnice za mestni prevoz Ministrstvo za infrastrukturo je tudi letos dijakom in študentom, ki živijo najmanj dva kilometra od kraja izobraževanja, zagotovilo subvencionirane vozovnice za železniški in avtobusni promet po enakih cenah kot lani. Slovenske železnice in Avtobusni promet Murska Sobota (APMS) sta že začela prodajati subvencionirane vozovnice za dijake, študenti pa si jih bodo lahko zagotovili od 24. septembra naprej. Tudi letos je mogoče kupiti mesečne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voženj. Mesečna cena vozovnic za deset voženj znaša 20 evrov, cene drugih mesečnih vozovnic pa so odvisne od oddaljenosti kraja izobraževanja. Za najdražjo mesečno vozovnico, pri kateri je oddaljenost med bivališčem in krajem izobraževanja večja od 90 kilometrov, je treba odšteti 55 evrov. Kot so sporočili z APMS, so v preteklem študijskem letu dijaki najpogosteje kupovali mesečne vozovnice, medtem ko so se študenti odločali predvsem za mesečne vozovnice za deset voženj. Nevšečnosti se pojavljajo povsod Poleg nepoznavanja voznikov pri organizaciji prevoza se pogosto zgodi tudi to, da je v avtu preveč oseb, da je vožnja prehitra, dogovor pa se lahko v zadnjem trenutku tudi prekine, dodaja Zanjkova. Tudi študenti, ki so potniki Avtobusnega prometa Murska Sobota, so v preteklem študijskem letu nekajkrat doživeli nevšečnosti. Včasih se je namreč zgodilo, da je na pot domov čakalo preveč študentov, avtobusov pa je bilo premalo, in so morali čakati na drug avtobus omenjenega ponudnika. Pri Slovenskih železnicah pa se nevšečnosti pojavljajo predvsem zaradi del pri elektrifikaciji železniške proge Pragersko–Hodoš. Zato so pogosti nadomestni avtobusni prevozi na nekaterih odsekih proge, to pa povzroča zamude. Tudi cena mestnega prometa ostaja enaka Vrsta dijakov med nakupovanjem subvencioniranih vozovnic na APMS. fotografija ines baler jo prevoze, ne poznaš, se je v zadnjih letih, ko so na voljo subvencionirane vozovnice, veliko dijakov in študentov odločilo za avtobusni in železniški promet. Anja Micevski iz Ženavelj za pot v Ljubljano uporablja avtobus. To pa zato, ker se ji nakup desetih vo- zovnic za 20 evrov izplača, saj bi drugače samo za vozovnico v eno smer odštela 16 evrov. Pomemben dejavnik zanjo pa je tudi to, da se na avtobusu počuti varneje. Če pa vožnja traja nekaj minut več kot z osebnim avtomobilom, je ne moti. Tudi letos si lahko dijaki in študenti poleg subvencioniranih vozovnic za medkrajevni prevoz uredijo še vozovnice za mestni prevoz. V največjem univerzitetnem mestu, v Ljubljani, stane mesečna vozovnica enako kot lansko leto, torej deset evrov, v Mariboru pa je zanjo treba odšteti pol manj. Ines Baler, Damjana Nemeš Študenti, ki se ne odločijo za avtobusni ali železniški promet, se vozijo v kraj izobraževanja z lastnim prevoznim sredstvom ali si prevoz poiščejo med ponujenimi prevozi. Ena izmed teh je tudi študentka ljubljanske Pedagoške fakultete Helena Zanjko z Razkrižja, in sicer zato, ker dosti hitreje pride v Ljubljano. Ker pa gre pri tovrstnih prevozih za zaupanje na slepo, saj največkrat ljudi, ki ponuja- Vrtec v Črenšovcih Prvi šolski dan Vse novo, le objemi enako topli S pogumnim korakom v šolske klopi Ena izmed možnosti so ponujeni prevozi Veliko novincev Nadaljevanje s 1. strani. V Črenšovcih so si že dolgo želeli novi vrtec, potem pa je bila občina uspešna pri pridobivanju sredstev in gradnja je stekla zelo hitro. V novem vrtcu je pet oddelkov, v katerih bo zdaj 88 otrok, od tega kar trideset novincev. V starih prostorih vrtca so imeli namreč samo tri oddelke, eden je deloval na šoli, z namenom, da ne bi odklanjali otrok, pa so za silo prilagodili stare prostore vrtca še za polovični oddelek. Precej je vpisanih tudi romskih otrok do treh let starosti, česar so vsi zelo veseli, saj to pomeni, da bodo lahko pri njih že zgodaj začeli primarno socializacijo. V vrtcu je zaposlenih petnajst ljudi, enajst strokovnih delavk vzgojiteljic, štirje pa kot tehnično osebje. »Dovolj nas je in mislim, da bomo delo, ki nam je zaupano, dobro opravili, zaradi novih prostorov pa tudi med zaposlenimi vladata veliko navdušenje in pričakovanje,« je dejala Marija Horvat. Novi prostori bodo namreč omogočili boljše delovne razmere in dobro počutje vseh, vrtec pa ima tudi lepo urejeno zunanje igrišče z igrali. Uradno odprtje novega vrtca bo osmega februarja prihodnje leto, torej na slovenski kulturni praznik. Majda Horvat Tudi otroci, ki so prvič stopili skozi vrata OŠ III v Murski Soboti, z navdušenjem pričakali prvi šolski dan Prvi september je za vse prvošolce in njihove starše pomemben mejnik v življenju, saj takrat prvič prestopijo šolski prag. O pričakovanjih, vtisih, doživetjih in željah smo se pogovarjali z nekaterimi prvošolci, ki bodo obiskovali Osnovno šolo III Murska Sobota. Ravnateljica, razredničarke in učenci so otrokom pripravili topel sprejem in jim zaželeli dobro počutje na poti proti novim dogodivščinam. Žiga Grah: Na prvi šolski dan se počutim odlično, ničesar me ni strah. Komaj sem čakal, da bom šel v šolo, saj imam tu nekaj prijateljev, z drugimi pa se bom še spoznal. Maša Hozjan Flisar: V šoli mi je bilo do zdaj lepo, tudi sprejem mi je bil všeč. Z veseljem bom hodila v šolo, saj poznam že nekaj prijateljic iz vrtca. Luka Pojbič: Komaj sem čakal, da se bo začela šola, saj sem bil že zelo nestrpen. Ker imam veliko prijateljev, me ni strah in bom rad obiskoval šolo. Lan Grabar: Tudi jaz sem komaj čakal, da grem v šolo, saj me ni nič strah. V razredu imam kar nekaj prijateljev, s katerimi smo se spoznali že v vrtcu. Kiara Horvat: V šoli mi je všeč vse, učilnica, razredničarka in vzgojiteljica. Prijateljico imam do zdaj samo eno, z drugimi pa se bom še spoznala. Samanta Šipoš: Prvi šolski dan mi je bil zelo všeč in z veseljem bom hodila v šolo. Še spala bom tu. D. N., I. B. Učenci 1. a-razreda z učiteljico in vzgojiteljico na prvi spoznavni uri. fotografija ines baler Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Vida Toš, Timotej Milanov, (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 100,70 evra, za pravne osebe 148,40 evra, za naročnike v tujini 212 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 63,60 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.000 izvodov. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem. 4 aktualno | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Čista narava Dobili globo za neustrezno zaračunavanje javnih storitev Tržni inšpektorat ravnal v skladu z uredbo, nejasno je potrjevanje cen – Kako je z odgovornostjo V začetku leta je začela veljati nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih služb varstva okolja. Po tej uredbi so morale občine uskladiti predpise in sprejeti cene v skladu z uredbo v petnajstih mesecih – do prvega aprila lanskega leta. Čista narava iz Tešanovec – javno komunalno podjetje Občine Moravske Toplice – opravlja storitve oskrbe s pitno vodo v naseljih Prosenjakovci, Berkovci, Čikečka vas, Fokovci, Motvarjevci, Pordašinci in Selo. Odvajanje in čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih vod opravlja za naselja Bogojina, Ivanci, Lukačevci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Noršinci, Sebeborci in Tešanovci. Čista narava je imela februarju 2015 inšpekcijski pregled o izvajanju uredbe. Za uredbo, ki se nanaša na cene in način obračunavanja storitev, je pristojen Tržni inšpektorat RS. Kot so nam sporočili z inšpektorata, Čista narava ni oblikovala in objavila cenika v skladu z določili petega člena uredbe. Ta določa, da ceno javne storitve posamezne javne službe predlaga izvajalec z izdelanim elaboratom, ki ga predloži v potrditev pristojnemu občinskemu organu – občinskemu svetu. Določa še, da občina ob potrditvi cene določi tudi višino morebitne subvencije. Občina lahko subvencionira samo stroške za uporabo infrastrukture. Cene so kljub širokim pooblastilom občine pod posredno kontrolo države. Iz tega razloga mora izvajalec javne službe predložiti elaborat o določitvi cen. Uredba namreč pravi, da cena ne more biti višja od cene na primerljivem območju. Za oblikovanje primerljivih območij je odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor. Za ta območja mora določiti potrjeno, obračunsko in zaračunano ceno in iz teh izračunati povprečne vrednosti uporabe javne infrastrukture in ceno javne storitve. Ministrstvo je lansko leto objavilo primerljiva območja in potem je bilo mogoče elaborat o določitvi cen pripraviti in ga poslati v potrditev občinskemu svetu. Tržni inšpektorat je ugotovil, da je Čista narava za oskrbo s pitno vodo pripravila elaborat že v marcu 2013, vendar ga je občinski svet zavrnil. Kot kršitev navajajo, da ni bil pripravljen nov elaborat do izteka prehodnega obdobja in ne do februarja 2015, ko je bil inšpekcijski pregled opravljen. Prav tako do februarja 2015 podjetje ni pripravilo elaborata in ga ni posredovalo v potrditev občinskemu svetu. Za odvajanje in čiščenje komunalnih vod pa podjetje sploh ni imelo elaborata, s katerim bi predlagalo ceno storitev. Posledica je bila izrečena globa v višini štiri tisoč evrov za pravno in tisoč evrov za odgovorno osebo. Inšpekcija je podjetje oglobila z najnižjimi določenimi globami. Podjetje je po inšpekcijskem pregledu predlagalo v potrditev nova elaborata za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih in odpadnih padavinskih vod, ki je bil potrjen, elaborat o ceni vode pa ne. Izrečena globa je s formalnega vidika nesporna, čeprav so na Tržnem inšpektoratu RS poudarili, da je imelo podjetje na voljo možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, o kateri odloča sodišče. Za neizvajanje uredbe pa ni nujno odgovorno samo podjetje. Če izvajalec korektno predlaga v skladu z uredbo elaborat o oblikovanju cene in pri tem upošteva primerljivo območje in ga občinski svet ne potrdi, potem bi del odgovornosti moral nositi tudi občinski svet. Od tega je odvisno, v kakšni višini bo potrdil in s tem določil zaračunano ceno in z njo obremenil uporabnike. Občinski svet dolo- ča prodajno ceno. Če je ta nižja od lastne cene izvajalca, to razliko pokriva s subvencijo iz občinskega proračuna. Čista narava pa v času inšpekcijskega pregleda ni imela ustreznih elaboratov in potrjenih cen. V tem času ji je občinski svet potrdil cene za čiščenje vod. Nima pa potrjenega elaborata o ceni pitne vode. Po pregledu elaborata je ta bil pripravljen v skladu z uredbo. Lastna cena oskrbe s pitno vodo je v primeru omenjenega vodovoda resda visoka, vendar to ni posledica manipulacije strokovnih služb Čiste narave, ampak dejstva, da je poraba vode iz omenjenega omrežja nizka. Veliko gospodinjstev se na omrežje sploh ni priključilo, velik del pa uporablja vzporedne lastne vodne vire. Ob upoštevanju teh dejstev bi svetniki elaborat morali potrditi. Drugo pa je vprašanje subvencioniranja, do katerega so upravičena gospodinjstva in nepridobitne organizacije. Z nepotrjenim elaboratom o ceni pitne vode je tako Čista narava ponovno v prekršku. Ob tem pa je treba opozoriti, da je v petem členu uredbe, ki govori o določanju cen, nekoliko nejasno določena odgovornost v primeru, če je elaborat zavrnjen. J. Votek Ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo pojasnjuje uporabo petega člena uredbe in pravi: »Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 87/2012, 109/2012) določa, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Glede na navedeno mora izvajalec občini predložiti celoten elaborat. Na podlagi elaborata občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo, ki se imenuje zaračunana cena. Potrjena cena je lahko drugačna od predlagane cene. To pomeni, da lahko izvajalec zaračunava le tisto ceno, ki mu jo je potrdil pristojni občinski organ. Če občinski organ ni potrdil nobene nove cene oz. je elaborat zavrnil, ne da bi potrdil z elaboratom predlagano ceno storitve javne službe, lahko izvajalec zaračunava le tisto ceno, ki mu je bila potrjena, to pa je do zdaj veljavna cena oz. stara cena. Izpad prihodka iz tega naslova (zaradi nepovišanja cene) izvajalec vključi kot strošek v elaborat za naslednje obdobje.« Bathyanijev dvorec KP Goričko Objekt bo zaživel prihodnjo pomlad Dešnikova imenovana za direktorico V novem objektu bodo našle prostor številne zdravstvene dejavnosti – Obnovili naj bi tudi bližnji park Začenja se pestra jesen – V soboto že deseti kolesarski maraton trideželnega parka Nekaj več kot leto dni po podpisu pogodbe med tišinsko občino in projektnim partnerjem za obnovo Bathyanijevega dvorca na Tišini, zdravnikom Deanom Kövešem oziroma družbo Živa v parku, so se začela dela pri obnovi dvorca. V prvi fazi je bil porušen zadnji del dvorca, na njegovem mestu pa bo zgrajen nov dvoetažni objekt. Dela izvaja Gradbeništvo Durič iz Bodonec. Po besedah tišinskega župana Franca Horvata bo projekt končan spomladi prihodnje leto. V novem objektu bodo našli svoj prostor dve splošni, pediatrična in zobozdravstvena ambulanta, dve fizioterapevtski ambulanti in služba za nenujne reševalne prevoze, v obnovljenem starem delu dvorca pa bi bili lekarna in poročna dvorana. Köveš o imenih zdravnikov, ki bodo izvajali omenjene dejavnosti, sicer še ne želi govoriti, saj so ti še pred sklenitvijo koncesijskih pogodb, vendar, kot pravi, ima naslednika v družini, tako da bo eno od splošnih ambulant po njegovih besedah prevzel nekdo od družinskih članov. Vse poteka po načrtih Köveš poudarja, da do zdaj vse poteka po načrtu in da želijo korektno izpeljati projekt, saj so se med ljudmi že pojavili nekateri dvomi glede izvedbe, zato želijo delovati profesionalno in v skladu z določenimi roki. Predstavni- Po končani obnovi se bo Bathyanijev dvorec iz ruševine spremenil v svojevrsten zdravstveni center, k temu pa bo prispevala še ureditev bližnjega parka. fotografija timotej milanov V prvi fazi je bil porušen zadnji del dvorca, na njegovem mestu bo zgrajen nov dvoetažni objekt. ki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so imeli v preteklosti kar nekaj pripomb na načrtovano prenovo te več kot 200 let stare stavbe, so si po besedah župana gradbišče že ogledali. Horvat ne skriva zadovoljstva nad začetkom del in pravi, da so bili občani že nekoliko nestrpni, saj je trenutno za 4300 prebivalcev tišinske občine na voljo le ena splošna ambulanta, ki jo vodi Köveš. Kot še pravi Horvat, zdaj čakajo na razpis za sredstva za ureditev bližnjega parka, imajo pa že pripravljen zasaditveni načrt. Tudi Köveš pričakuje nadaljnje urejanje okolice: »Obe parceli, na katerih sta dvorec in park, predstavljata celoto, to je tudi na neki način smisel projekta, za katerega smo se odločili po dolgem premisleku, saj gre poleg tega zdravstvenega dela tudi za ureditev kulturne krajine, tudi pacienti se bodo v okolju parka bolje počutili.« Kot smo že poročali ob podpisu pogodbe, je vrednost investicije 659 tisoč evrov, od tega znaša prispevek občine 181 tisoč evrov. T. M. Vlada Republike Slovenije je na svoji petdeseti redni seji izdala odločbo, s katero je Stanko Dešnik imenovala za direktorico javnega zavoda Krajinski park Goričko. Dešnikova je začela štiriletni mandat s prvim septembrom. Kot je znano, je svet zavoda, ki mu predseduje Katarina Groznik Zeiler, odločal med dvema kandidatoma, ki ju je izmed vseh prispelih vlog predlagala komisija ministrstva, in za imenovanje predlagal Dešnikovo. Neuradno naj bi bil poleg Dešnikove najresnejši kandidat za direktorsko mesto nekdanji soboški župan Anton Štihec. Kot pravi Dešnikova, bodo prve poteze povezane z nadaljevanjem letnega načrta dela, ki je bil potrjen na ministrstvu: »Že doslej sem bila vršilka dolžnosti direktorja, tako da ne bo velikih pretresov, nadaljevali bomo pripravo načrta dela za leto 2016, pripravo načrta upravljanja krajinskega parka 2016–2020 ter iskali možnosti za nove projekte in nova partnerstva, predvsem pa seveda ostaja naša skrb ohranjanje kulturne krajine.« Dešnikova omenja še pestro jesen v krajinskem parku, med drugim bo že v soboto deseti kolesarski maraton trideželnega parka, dan kasneje bo v Križevcih deseti Den meštrov, 17. oktobra pa bo v gradu pri Gradu deseti jesenski bazar, na katerem želijo predstaviti ponudbo kmetij iz krajinskega parka in vse ustvarjalce na območju parka povabiti k sodelovanju v programu. T. M. gospodarstvo www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 5 Delničarji SGP Pomgrada niso terjali izplačila dividend Podjetje stabilno, razmere negotove Skrbijo zamude pri pripravi infrastrukturnih projektov in predlagane spremembe zakona o javnih naročilih, ki ima vrsto pomanjkljivosti Bilančni dobiček v višini nekaj manj kot 15 milijonov evrov ostane nerazdeljen, so na zadnji skupščini odločili delničarji družbe SGP Pomgrad, d. d. Glasovanja o tem sta se vzdržala dva navzoča delničarja, družba 3R po pooblaščencu Simonu Ravniču in mali delničar Franc Glažar, ki skupaj obvladujeta slabe tri odstotke osnovnega kapitala. Proti pričakovanju pa je za predlagani sklep glede delitve dobička glasoval tudi direktor družbe Dveri, d. o. o., ki obvladuje 15-odstotni lastniški delež SGP Pomgrada. Lani je namreč glasoval proti prenašanju odločanja o uporabi bilančnega dobička v prihodnja leta. Družbo Dveri je leta 2006 ustanovilo devet deležnikov, z lanskim izstopom enega od njih pa jih je zdaj osem. Podjetje formalno ne deluje na trgu in ne ustvarja prihodkov, saj gre za portfeljsko naložbo vodilnih zaposlenih v podjetju SGP Pomgrad, dolgoročne finančne obveznosti družbe Dveri iz tega posla pa znašajo za lani 1,2 milijona evrov. Vse družbe v skupini Pomgrad so dosegle v lanskem poslovnem letu skupaj 244 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 7,2 milijona fotografija nataša juhnov evrov poslovnega izida iz poslovanja ter tako izpolnile načrt za poslovno leto 2014. Uspešno so lani poslovale vse družbe v skupini Pomgrad, tako tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo gradbenih materialov, kot tudi druge, ki opravljajo koncesijsko dejavnost vzdrževanja cest in vodotokov. Krovna družba SGP Pomgrad, d. d., je lani ustvarila 95 milijonov evrov prihodkov in čisti poslovni izid v višini 1,1 milijona evrov. »Na ravni skupine smo ustvarili 134 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje in 7,2 milijona evrov pozitivnega rezultata iz poslovanja. Skupina Pomgrad je ustvarila konsolidirani čisti poslovni izid pred davki v višini 4,6 milijona evrov ter konsolidirani čisti poslovni izid v višini 4,2 milijona evrov,« je na skupščini povedal Vse družbe v skupini Pomgrad so dosegle v lanskem poslovnem letu skupaj 244 milijonov evrov čistih prihodkov. Puchova poslovna cona v Ljutomeru Elektromaterial Nared za nove vlagatelje Milijon evrov nerazporejen Kupnina na obroke in 70 odstotkov nižji komunalni prispevek Prevzem izpeljan, novi član nadzornega sveta Štefan Martinec Puchova poslovna cona v Ljutomeru obsega 14,5 hektarja, ljutomerska občina pa je končala prvo fazo njenega komunalnega opremljanja, in sicer v velikosti 6,5 hektarja. Skupna vrednost projekta je znašala dobrih 561 tisoč evrov, občina pa je zanj dobila najvišji možni znesek sofinanciranja iz evropskega sklada za krepitev regionalnih razvojnih potencialov, in sicer v višini 398 tisoč evrov. Projekt je občina prijavila na javni poziv za sofinanciranje decembra 2012, sama pa je razpis za izbiro izvajalca komunalnih del objavila aprila lani in junija s podjetjem Nograd podpisala pogodbo. Zaradi kulturnovarstvenih pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo treba avgusta izvesti še arheološke raziskave, prvotno dogovorjen rok za končanje gradbenih del pa se je zaradi te zahteve in lanskega obilnega dežja premaknil na konec letošnjega junija. S prvo fazo ureditve Puchove poslovne cone so bili ob ureditvi stavbnih zemljišč zgrajeni še cesta v dolžini 550 metrov, pločnik, kanalizacija in javna razsvetljava. Občina Ljutomer je prvo pogodbo o prodaji zemljišča v Puchovi poslovni coni sklenila prve dni oktobra lani s podjetjem Kmetijsko gospodarstvo (KMG) PanOrganic, ki je za zdaj edini investitor na tem območju. Podjetje bo plačalo za 2,3 hektarja veliko zemljišče 157 tisoč evrov brez DDV, občina pa je kupcu omogočila plačilo kupnine v 24 obrokih. Podjetje napoveduje, da bo naložba prinesla petnajst novih delovnih mest, pogovarjajo pa se že tudi o možnosti širitve v poslovni coni in nakupu dodatnih parcel. To je namreč povezano z načrtom podjetja o širitvi kmetijske pridelave in skladiščno-predelovalnih prostorov z opremo. Občina pričakuje, da bo nove vlagatelje pritegnil tudi 70 odstotkov nižji komunalni prispevek. Ne gre za občinski »popust«, ker zakonodaja tega ne omogoča, ampak za možnost opredelitve poslovne cone kot obračunskega območja, za katero so bila za komunalno opremljanje že pridobljena nepovratna sredstva, to pa se lahko upošteva pri določitvi komunalnega prispevka. Majda Horvat Zakaj bi brali tetinega, očetovega, sosedinega ... Berite svojega! [email protected] | 02 538 17 20 s kartico plačaš, s telefonom izbereš število obrokov. • za nakupe, višje od 50 eur • tudi za plačila na spletu • do 12 obrokov Več na www.nkbm.si/placilo-na-obroke. Delničarji lendavskega podjetja Elektromaterial so na zadnji skupščini odločili, da bo dober milijon evrov, kolikor znaša bilančni dobiček, ostal nerazporejen. Seveda bi bilo lahko tudi drugače. Letos spomladi je bil namreč izpeljan prevzem oziroma koncentracija lastništva. Direktor družbe Branko Fijok, ki zdaj s partnerji v podjetju obvladuje tudi lastniški nadzor, je že takrat zagotavljal, da bodo prevzem izpeljali z lastnimi sredstvi in da lastniške spremembe ne bodo vplivale na poslovanje podjetja. Do lastniške spremembe je prišlo zaradi odhoda družbe Regal, ki je umikala svoje naložbe iz vseh lastniško povezanih družb, ki so nastale okrog Stanka Polaniča in partnerjev, v Elektromaterialu pa je obvladovala 20-odstotni lastniški delež. Tega je potem kupila družba D Na 2 oziroma direktor Branko Fijok in Slavko Rogan iz Alta Skladov. Rogan je vstopil v posel na način, da je najprej od Branka Fijoka kupil polovični delež v družbi D Na 2. S tem pa je bil presežen prevzemni prag, zaradi česar je morala D Na 2 objaviti prevzemno ponudbo. Zdaj obvladuje slabo polovico, Lipa Invest skoraj 33 odstotkov, podjetje Varis dobrih pet odstotkov osnovnega kapitala, preostanek lastništva pa skoraj v celoti pripada podjetju in lastnemu skladu delnic. Nepovezano s spremembo lastništva je potem julija z mesta člana nadzornega sveta odstopil Tugomir Frajman, Štefan Sobočan, ki naj bi zasedel izpraznjeno mesto, pa je tik pred skupščino podal odstopno izjavo in zavrnil kandidaturo. Težavo so rešili s podanim nasprotnim predlogom sklepa, skupščina pa je za novega člana nadzornega sveta postavila Štefana Martinca. Majda Horvat predsednik uprave Igor Banič. Glede na stanje v slovenski gradbeni panogi je z doseženimi rezultati zadovoljen. Omenil je tudi, da je SGP Pomgrad ena od večjih gradbenih skupin v tako imenovani regiji Adriatik. Pomgrad je lani podpisal za več kot 57 milijonov evrov novih pogodb, to pa predstavlja skupaj s tekočimi projekti stabilno osnovo za uspešno poslovanje v tem letu. Toda napovedi za prihodnje leto niso optimistične, to pa je verjetno vplivalo na zadržanost delničarjev glede izplačila dividend. Vodstvo družbe namreč opozarja, da je slovensko gradbeništvo po odstotku, ki ga z ustvarjeno realizacijo prispeva v BDP, še vedno na repu med članicami Evropske unije, panogo pa spet lahko zamajejo stečaji domačih gradbenih podjetij. Kot prvo težavo izpostavljajo zamujanje s pripravo novih infrastrukturnih projektov v okviru nove finančne perspektive, drugo pa vidijo v novem predlogu Zakona javnem naročanju, ki ima za gradbeno panogo vrsto pomanjkljivosti. Omogočal naj bi dampinške cene in nezadostno varstvo izvajalcev in njihovih zaposlenih. Majda Horvat Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS M. Sobota, je trenutno razpisanih več kot 160 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe na področju elektrotehnike, gradbeništva in strojništva. Najbolj iskani delavci v tem tednu: pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij – 29, elektromehaniki – 28, zidarji ipd. – 16, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev – 14, strugarji ipd. – 13, zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki – 5, tesarji ipd. – 4, krovci – 4, ličarji in loščilci – 4, natakarji – 3, prodajalci – 3, varilci ipd. – 3. Iščejo se tudi: inženirji strojništva ipd. – 2, menedžerji za trženje in prodajo – 2, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. – 2, gradbinci zaključnih del – 2, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev – 2, kmetovalci na mešanih kmetijah – 1, frizerji – 1, izdelovalci obutve, usnjene galanterije ipd. –1, uradniki za splošno pisarniško poslovanje – 1, delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah – 1, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah – 1, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo – 1, dimnikarji, čistilci fasad – 1, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah – 1, elektroinštalaterji – 1, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. – 1, vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil – 1, vozniki avtobusov ipd. –1, pripravljavci hitre hrane – 1, keramiki ipd. – 1, upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. – 1, učitelji splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih – 1, predmetni učitelji v osnovni šoli – 1, učitelji razrednega pouka – 1, strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela – 1, komercialni zastopniki za prodajo ipd. – 1, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov – 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v kariernih središčih ter na internetni strani www.ess.gov.si. 6 kmetijstvo | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Neposredna plačila Sv. Jurij ob Ščavnici Mali kmet lahko ostane brez neposrednih plačil Shema za male kmete ima nastavljene pasti in zahteva še naprej administriranje Novi model neposrednih plačil v kmetijstvu za obdobje 2014–2020 je ob sporni izenačitvi plačil za travinje in njive v prehodnem obdobju do leta 2019 obetal nekaj sprememb in poenostavitev. Poljedelci naj bi nadomestili izpad dohodka na račun izenačitve neposrednih plačil za travinje in njive z vključevanjem v kmetijskookoljsko-podnebna plačila, uvedbo proizvodno vezanih podpor in plačili za zeleno komponento. Kot kaže, se zadeve na izvedbeni ravni že zapletajo in kmetje kljub vključitvi ne dobo dobili pričakovanih sredstev. Med večjimi poenostavitvami je bila tudi uvedba sheme za male kmete. Ta naj bi nadomestila plačila za uveljavljanje plačilnih pravic in proizvodno vezana plačila (za rejo pitane govedi ali beljakovinske rastline). Vstop v shemo za malega kmeta je odločitev vsakega posameznika. Ne gre za avtomatsko razvrščanje v shemo po nekih vnaprej določenih kriterijih. Shema za malega kmeta je bila privlačna, ker je obljubljala, da bo z vključitvijo v shemo malega kmeta razbremenila administriranja do izteka finančne perspektive. Mali kmet bi po prvi zamisli rešen oddajanja zbirnih vlog za vsako leto posebej in bi mu za uveljavljanje pravice zadoščala enkratna oddaja vloge. Ob tem bi se jim izračunala skupna višina podpore, ki bi jo dobili mali kmetje. Najvišja podpora v shemi znaša 1050 evrov. Toda zadeva se je zapletla, saj je v praksi videti le nekoliko drugače. Mali kmetje pa bodo morali še enkrat pretehtati, ali se jim vključitev v shemo za malega kme- ta izplača ali ne. Možnost za sprejem odločitve o vključitvi v shemo ali preklic vključitve v shemo imajo do 15. oktobra. Mali kmetje so se že ob oddaji zbirne vloge lahko odločili za vstop v shemo za male kmete. Subvencijski učinki na kmetijo bodo znani do začetka oktobra Do prvega oktobra bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja vsem vlagateljem zbirnih vlog za neposredna plačila za plačilne pravice, plačila za zeleno komponento, proizvodno vezana plačila in plačila za mlade kmete pripravila in jim posredovala informativne izračune neposrednih plačil za letošnje leto. Na podlagi teh podatkov se mali kmetje lahko odločijo za vstop v shemo, in to z dopolnitvijo vloge prek spletne aplikacije. Tudi v primeru izstopa iz sheme je potrebna dopolnitev vloge. To kmetje lahko opravijo sami ali s pomočjo svetovalca. Odločitev za vstop ali izstop iz sheme pa ne pomeni poenostavitve. Mali kmetje, ki bodo vstopili v shemo, bodo še naprej vsako leto morali oddati zbirno vlogo. Tu naletimo na prvo past. Na podlagi oddane zbirne vloge se jim ne bo na novo izračunavala vrednost neposrednih plačil, ampak se bo preverjalo, ali še izpolnjujejo pogoje. Kmetija mora zagotoviti v času trajanja vključenosti v shemo ohranjanje površin. Uredbe, ki podrobneje urejajo plačila za male kmete, ne zahtevajo, da so to iste površine. Če kmetija npr. med le- tom izgubi pet arov obdelovalne površine, bo to morala nadomestiti. V primeru, da se površine zmanjšajo, bo prejem neposrednih plačil v celoti zavrnjen. Na eni strani to lahko razumemo, da se na ta način poskuša stopiti na prste špekulantom, po drugi pa gre za selekcijsko sito, ki ima cilj izločanje malih kmetov iz sheme neposrednih plačil. Res pa je, da se mali kmetje tako rigoroznemu ukrepu lahko izognejo, saj jim uredbe (evropska in domača) omogočajo, da lahko iz sheme vsako leto izstopijo, in to z najavo o izstopu do prvega januarja tekočega leta. Kmetje, ki so pri neposrednih plačilih na meji 1050 evrov, pa morajo biti pozorni na izračune in si sami preračunati, ali se jim vstop v shemo malih kmetov izplača ali ne. Dr. Jernej Demšar, vodja oddelka za razvoj podeželja pri Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS), je v zbornični publikaciji Zelena dežela pripravil tri primere izračunov plačil za male kmete, ki jih povzemamo. V prvem primeru je obdelal štirihektarsko kmetijo z dvema hektarjema njiv in prav toliko travnikov. Kmetija ob neposrednih plačilih uveljavlja na enem hektarju proizvodno vezana plačila za beljakovinske rastline in redi štiri goveje pitance, ki so upravičeni do proizvodno vezanih plačil za rejo govedi. Taka kmetija bo prejela za letošnje leto 1305 evrov, to je dvesto evrov več od zneska, predvidenega v shemi za male kmete. Tako kmetiji svetuje izstop iz sheme, če se je vanjo prijavila ob oddaji zbirne vloge. V drugem primeru analizira kmetijo, ki se ji izplača osta- ti v shemi za male kmete. V tem primeru je kmet vložil vlogo za dodelitev plačilnih pravic za štiri hektarje travnikov in pol hektarja njiv ter prejel za tri živali podporo za mleko na gorskih območjih. Ta kmet bo dobil 934 evrov, to pa je 116 evrov manj, kot bi jih dobil ob vključitvi v shemo za male kmete. Na tem primeru pojasni, kaj se bo zgodilo, če kmetija ne bo izpolnjevala zahtevanega kriterija zagotavljanja 4,5 hektarja upravičenih površin. Če bo na podlagi oddane zborne vloge leta 2017 ugotovljeno, da zagotavlja le 455 arov upravičenih površin, se bodo kmetiji neposredna plačila ustavila v celoti. Če ta kmetija ne bi bila vključena v shemo malih kmetov, bi njeno plačilo zmanjšali le za razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino. Tudi tu pa obstaja omejitev, in to v primeru, ko je razlika manjša od treh odstotkov. V tretjem primeru obdela trihektarsko kmetijo z dvema hektarjema travnikov in hektarjem njiv z vloženim zahtevkom za pol hektarja pridelave strnih žit. Ta kmet bo dobil 490 evrov ne glede na to, za katero shemo se bo odločil. Takemu kmetu svetuje vključitev v shemo. Pred končno odločitvijo se morajo kmetje sami odločiti za shemo, v katero se bodo vključili, in pri tem upoštevati dejstvo, da z vključitvijo v shemo za male kmete v primeru, ko se njihove subvencije gibljejo na ravni najvišje subvencije za male kmete, lahko izgubijo bistveno več kot ob vključitvi v redno shemo. J. Votek Ecos Model financiranja lendavske bioplinarne podoben Kolarjevemu Ob morebitni uspešni prisilni poravnavi obratovanje sporno, saj je bioplinarna brez IPPC-dovoljenja Z začetkom postopka prisilne poravnave družbe Ecos – storitve pri varovanju okolja s sedežem v Černelavcih in lastnico lendavske bioplinarne se razkriva nova razsežnost velikopoteznega investiranja v bioplinarne sredi prejšnjega desetletja. Naložba Ecosa v gradnjo bioplinarne v Lendavi ima veliko vzporednic z investicijami bioplinskega mastodonta Keter Organice. Razlika je morda v tem, da je Marjan Kolar v začetku svoje megalomanske naložbe »pokrival« s kmetijsko dejavnostjo, ki naj bi kot surovinska baza stala za novorastočimi bioplinarnami. Družba Ecos v lasti Jožeta Pavlinjeka ml. tega ni imela v ozadju. Je pa lastnik očitno imel nos za lociranje bioplinarne, saj je zgodbo gradil na močnem surovinskem zaledju na poljih v sosednji Madžarski. Ecos je ob naložbi v bioplinarno nakupil nekaj kmetijskih zemljišč, vendar premalo za vse potrebe. Razmere na trgu s kmetijskimi surovinami so se spremenile in bioplinarna je počasi izgubljala zagon. Ključen problem pa je bil, da je bila predimenzionirana, in s tem so bili povezani mesečni stroški poslovanja. Kot lahko razberemo iz dokumentacije, priložene za izvedbo finančnega prestrukturi- ranja, so bili stroški mesečnega poslovanja v decembru leta 2014 7,2 milijona evrov, letos januarja pa le 453 tisoč evrov. To pomeni, da je proizvodnja bioplina zastala. Ne glede na visoke stroške je Ecos nekako uspeval pokrivati svoje obveznosti do dobaviteljev, saj znašajo do navadnih upnikov 1,2 milijona evrov. Največji navadni upnik je Finančna uprava RS s 314 tisoč evri. Zanimiv je pregled seznama preostalih navadnih upnikov, ki so pretežno dobavljali surovine za proizvodnjo bioplina, saj se na njem najdejo tuji predelovalci sadja, sadjarji in mlekarji. Kar se tiče poplačila navadnih upnikov, bo Jožetu Pavlinjeku verjetno uspelo doseči soglasje za izvedbo poenostavljene prisilne poravnave. Razlog je preprost, saj navadni upniki v primeru stečaja podjetja nimajo nobene možnosti za poplačilo vsaj dela svojih terjatev. Banka sedi na premoženju Zgodba s prisilno poravnavo pa le ni tako nedolžna, kot se zdi. Ko pogledamo terjatve ločitvenih upnikov, vidimo enega velikega, in to je Raiffeisen Landesbank Steiermark AG iz Gradca. Ta ima za 16,1 milijona evrov zavarovanih terjatev, in to ne samo z vpisom zastavne pravice na parcelah, ampak tudi z vpisom zastavne pravice na lastniških deležih družbe. Del terjatev – 360 tisoč evrov – ima zavarovanih z zastavno pravico tudi Finančna uprava RS. V načrtu finančnega prestrukturiranja je direktor družbe Jože Pavlinjek zapisal, da te terjatve niso ogrožene, saj imajo realno pokritje v premoženju, ki je bilo prevrednoteno konec lanskega leta. Temu bi celo lahko verjeli, če ne bi bilo vzporednih zgodb s podobnimi scenariji. Bančne terjatve so skoraj podobne tistim v Bioplinarni Gjerkeš iz Dobrovnika, ki je v stečaju. Iz tega izhaja, da je bila tudi ta naložba prevrednotena za vsaj trikrat, tako kot Gjerkeševa. Nič drugače ni z vrednostjo drugih bioplinarn. Zanimivo, da so imele vse te naložbe bančno pokritje v obliki kreditov. V primeru Kolarjevega imperija in njegovih vazalov je bila glavni financer sicer domača NKBM, v primeru Pavlinjeka pa gre za avstrijsko banko. V enem delu gradiva beremo, da je bila posredno v tovrstne projekte delno vključena Evropska investicijska banka. Iz tega lahko sklepamo, da je šlo za širši evropski model, prek katerega se je čezmerno kreditiralo in neznano kje uporabljalo denar. Da je avstrijska banka šla v naložbo v Slovenijo, tudi ni naključje. Model gradnje predimenzioniranih bioplinarn v sosednji Avstriji je bil izčrpan, bioplinarne, ki so stale sredi polj, pa so začele postajati ekološki problem. Zato je bila Slovenija priročna lokacija. Takrat ni bila aktualna samo lendavska bioplinarna, ampak jih je bilo še nekaj, vendar so »investitorji« od projektov odstopili zaradi odpora lokalnega prebivalstva. Z rešitvijo problema z malimi upniki naj bi bioplinarna začela normalno delovati. Zgodba se sicer lahko ugodno razplete s predelavo nenevarnih farmacevtskih odpadkov, ki poteka od leta 2012. Ne pozabimo pa, da bioplinarna družbe Ecos še nima okoljevarstvenega dovoljenja IPPC, pa bi ga glede na dolžino obratovanja že morala pridobiti. Če bi začela postopek pridobivanja tega dovoljenja, pa ga zaradi še vedno nerešenega problema odlaganja digestata oziroma ostanka iz bioplinarne verjetno ne bo dobila, čeprav ima farmacevtska tovarna za vse svoje obrate v Lendavi pridobljena okoljevarstvena dovoljenja IPPC. J. Votek Državno prvenstvo oračev Boj za državnega prvaka in potnika na svetovno prvenstvo naslednje leto Jutri se bo začelo v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici državno tekmovanje oračev Slovenije. Po odprtju prvenstva ob 12. uri se bo začelo tekmovanje biotehniških šol v oranju ledine. Za šolami se bodo pomerili člani. V soboto pa bo tekmovanje v oranju strnišča. Glede na to, da Pomurci že nekaj let krojijo vrh slovenskega oranja, lahko pričakujemo velik odziv gledalcev. Ob tekmovalcih na njivi se bodo v oranju pomerili lastniki starodobnikov, ženske pa v spretnostni vožnji s traktorjem. Ob tekmovanju je vredno posebej omeniti problemsko okroglo mizo o tem, kako se z oranjem boriti proti suši. Že naslov teme je dovolj izzivalen, saj je ravno okrog oranja v suši in moči največ strokovnih polemik. Po drugi strani pa gre za eno od najbolj tradicionalnih in prvinskih opravil na polju. J. V. TMK Črnci Proizvodnja krmil stekla Ponovno vzpostavljeno zaupanje pri kupcih Po neuspelem predlogu za začetek poenostavljene prisilne poravnave je uprava tovarne močnih krmil (TMK) iz Črnec predlagala prisilno poravnavo. Ta je bila na sodišču potrjena 23. julija. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Robert Zakrajšek. Z uvedbo prisilne poravnave se podjetje ni izognilo nevarnosti stečaja, saj mu je grozilo, da se pet upnikov s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave ne bo strinjalo in bo predlagalo stečaj podjetja. V iskanju rešitev za podjetje so v TMK ponovno zagnali proizvodnjo. Kot kaže, so se kupci začeli vračati. Po izjavah nekaterih kupcev ti ponovno zaupajo TMK. Pri tem pa so poudarili, da je za njih ob redni oskrbi s krmili pomembna kakovost. Ta je, kot so povedali, ostala na visoki ravni. Eden od kupcev pravi, da je kakovost krmil celo boljša, kot je bila prej, ko so se v podjetju ukvarjali z reševanjem težav. Po prepričanju teh je bila za poslovne težave vzrok kapelska klet, ki jo je večinski lastnik TMK in direktor družbe Franc Podlesek poskušal rešiti. Po začetku stečajnega postopka Kapele in danem predlogu za prisilno poravnavo za TMK je bila družba še vedno v nevarnosti, da pristane v stečaju. Očitno so se razmere v dobrem mesecu radikalno zasukale, saj je TMK umaknil predlog za začetek prisilne poravnave in predložil izjave petih upnikov, da umikajo predlog za začetek stečajnega postopka. V tem času so z upniki dosegli sporazum o drugačnem poplačilu terjatev ali o konverziji terjatev v lastniške deleže. Kakšen kompromis je bil dosežen z upniki, ni znano, saj vpleteni o tem molčijo. Je pa dejstvo, da je TMK v predlogu za umik prisilne poravnave navedel, da je odpravil vzroke za insolventnost in da zdaj lahko normalno posluje. Koliko časa bo podjetje potrebovalo za popolno sanacijo, je težko napovedati, saj je v lanskem letu ustvarilo 1,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, v normalnih letih pa več kot 5,5 milijona evrov prihodkov. Ob tem ne gre prezreti, da je to materialno izredno intenzivna proizvodnja in da je nabava surovin vezana na sezonske nakupe (žetev). J. V. družba www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 7 Dobrodelni koncert klape Maslina Več rok in več glav več zmore in več ve Na koncertu zbrali štiri tisoč evrov – Izkupiček od koncerta namenjen za mobilno cerkev, ki bo last ECO Bodonci Evangeličanska cerkvena občina Bodonci je organizirala minulo nedeljo pod šotorom na igrišču podružnične Osnovne šole Bodonci dobrodelni koncert klape Maslina. Zbrali so štiri tisoč evrov. Na bodonskem bregu je bilo minulo nedeljo pravo dalmatinsko vzdušje. Koncert ene najbolj znanih dalmatinskih klap, klape Maslina, ki je s svojim bogatim repertoarjem izjemno priljubljena tudi v Sloveniji, je pospremilo tudi pravo dalmatinsko vreme. Najprej je kot predskupina nastopil mladinski cerkveni ansambel, ki ga vodi Damjan Kuzma. »Namen nedeljskega koncerta je bil prisluhniti obema odličnima skupinama – mladinskemu cerkvenemu ansamblu in klapi Maslina –, z njima zapeti, se poveseliti, srečati in hkrati biti tudi dobrodelen,« je pojasnil evangeličanski duhovnik v Bodoncih Simon Sever. Inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec je na koncer- Legendarna šibeniška klapa Maslina je ob koncu zapela še v slovenščini Slakovo pesem V dolini tihi. fotografija janja vlaj kazan a do tu povedala, da bodo zbrana sredstva namenjena za projekte v okviru praznovanja 500-letnice reformacije, ki jo bomo obhajali leta 2017. Sever pa dodaja, da bo izkupiček od nedeljskega koncerta namenjen za mobilno cerkev, ki bo last ECO Bodonci. Na koncertu je vse zbrane najprej nagovorila inšpektorica Zdenka Jelenovec, nato pa je nastopil mla- dinski cerkveni ansambel, ki je poskrbel za dobro vzdušje in prijeten začetek. Zapeli in zaigrali so venček znanih skladb: I have a dream skupine Abbe, Jaz potrebujem več Monroe Banda, znano pesem uspešne pevke Ditke Ne bodi kot drugi, Rdečo mašno skupine Čuki, Rad bi ti rekel nekaj lepega Don Juana, Have you ever see the rain Creedence Clearwater Revival in druge. Legendarna šibeniška klapa Maslina pa je ogrela in navdušila občinstvo s skladbami Da te mogu pismom zvati, Oči boje lavande, Vela luka, Tamo, da putujem, Kalelarga … Proti koncu so zapeli še v slovenščini Slakovo pesem V dolini tihi. Za konec koncerta pa so nastopili skupaj z mladinskim cerkvenim ansamblom. Koncerta se je udeležilo približno 1200 obiskovalcev, zbrali pa so štiri tisoč evrov. Sever pravi, da so se odzvali ljubitelji glasbe z vseh koncev Prekmurja in tudi dela Štajerske. »Vsi so pohvalili cerkveni band, ki deluje od januarja letos, ravno tako so bili seveda navdušeni nad klapo Maslina, ki se je v naši družbi počutila sproščeno, domače. Z obiskom smo lahko zelo zadovoljni in se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je koncert uspel. Spet smo dokazali, da več rok in več glav več zmore in več ve. Hvala res vsem farankam in faranom za sodelovanje in izvedbo.« Organizacija takšnega koncerta je zagotovo velik zalogaj. Sever se s tem strinja in dodaja, da mu je bilo v veliko veselje, ko je videl mnogo zadovoljnih in nasmejanih obrazov. V prihajajočem obdobju načrtujejo v ECO Bodonci nekatere manjše dogodke, predvsem družabne, take, ki jih v našem okolju še ni bilo. Janja Vlaj Tradicionalni pohod v Budincih www.pomurje.si st a ko vo k VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. kazan a do Kulturno-umetniško društvo Budinci je pripravilo v sodelovanju z Občino Šalovci in porabskim Kulturno-turističnim društvom Andovci tradicionalni pohod ob evropski zeleni vezi Na pouti po dolaj pa bregaj. Okrog 80 pohodnikov se je izpred vaškogasilskega doma v Budincih odpravilo na 12,4 kilometra dolgo pot, ki jih je najprej vodila skozi gozd in mimo mejnih kamnov, ob katerih je bila nekoč železna zavesa. Ustavili so se pri kamnu, ki označuje najsevernejšo točko Slovenije, nato pa so imeli pri nekdanji stražnici prvi postanek. Potem so pot nadaljevali v Porabje, na domačiji v Andovcih pa so gostitelji ponudili prigrizek, ki je pohodnikom dal moč za nadaljevanje poti. Ta jih je vodila mimo »vretine žitka« in bunkerja iz časa železne zavese. Pohod se je končal z malico pri vaško-gasilskem domu, v katerem so si ogledali tudi krajši film o sončnem mrku, ki je bil leta 1999 najbolj viden ravno v Budincih. D. N. fotografija bojan horvat st k a ko vo 8 (iz)brano | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Mednarodna konferenca Kultura in turizem Turizem je lahko panoga prihodnosti Kulturni turizem je tisti, ki zadnja leta najbolj raste – V Lendavi iščejo priložnosti Kultura in turizem sta tesno povezana, soodvisna, in ker ima tudi Lendava izjemne potenciale na tem področju, je treba poiskati nove priložnosti, je med drugim na mednarodni konferenci Kultura in turizem poudaril lendavski župan Anton Balažek in dodal, da je povezovanje lokalnih vsebin in ponudbe ključno za uspeh kraja in širšega območja. Za to si prizadevajo že dalj časa, prav gotovo pa bosta k turistični prepoznavnosti prispevala odprtje razglednega stolpa in ureditev mestnega jedra. Veliko stavijo tudi na projekt Velikani likovne umetnosti na lendavskem gradu, v okviru katerega gostijo razstave najvidnejših svetovnih likovnih umetnikov, za prihodnje leto so napovedali razstavo Joana Miroja. Poleg tega so na konferenci predstavniki kulture in turizma iz sosednjih držav predstavili primere dobre prakse. O tem, kaj je evropska prestolnica kulture 2010 prinesla madžarskemu Peču, je spregovoril dr. Peter Merza, generalni direktor Družbe za razvoj mesta, mag. Dieter Hardt - Stremayr, direktor podjetja, ki skrbi za turizem in marketing v turizmu Gradca, pa se je osredotočil na Gradec in kulturni turizem. Gradec je gostil EPK 2003 in to leto je bilo za mesto izjemno uspešno. V turizmu so dosegli absolutne rekorde, v prihodnjih letih pa so številke še presegli. Pravi pa, da morajo evropska mesta graditi turizem predvsem na kulturi. »Zgodovinska podoba mesta, znamenitosti, še posebno tiste na prostem, so med pomembnejšimi motivi za obisk mest, prav tako sta pomembni kulinarična ponudba ter ponudba kulturnih prireditev in dogodkov.« Ravno festivali in zanimivo dogajanje lahko prepričajo obiskovalca, da dalj časa ostane v mestu. Medtem ko v zadnjem času turizem stagnira, kulturni turizem narašča. Ravno kulturni dopustniki, meni Hardt-Stremayer, pa so tisti, ki imajo največjo kupno moč. Da ima Lendava veliko potencialov, pa je prepričan tudi Balažek. Zato so se že pred leti odločili, da v turizmu, še posebno povezovanju s kulturo in drugimi dejavnostmi, iščejo svoje priložnosti. Turizem je panoga prihodnosti, da si pri tem uspešen, pa sta potrebna načrten pristop in dolgotrajen proces. Le trdo delo in dobre ideje pa te postavijo na turistični zemljevid. To uresničujejo s postavitvijo razglednega stolpa in skrbjo za ureditev mestnega jedra, v okviru katerega dva nekoliko razdeljena dela mesta Lendava, stanovanjsko naselje in termalni turizem ter staro mestno jedro, povežejo s sodobno infrastrukturo.« Balažek: »Lendava ima letno okoli 120 tisoč prenočitev, ki je lepo število, ampak s tem ne moremo biti zadovoljni, mislim, da bi s sodobnejšo infrastrukturo in gradnjo novih zmogljivosti ter boljšim marketinškim pristopom te številke lahko podvojili.« Njihov cilj je 25 tisoč prenočitev, več pa si niti ne želijo, tako župan, ker si ne želijo turistične industrije, ampak kakovosten turizem, pri katerem je pomembno sobivanje lokalnega prebivalstva in turistov. Niso pa evidentirani obiskovalci ob koncu tedna, domneva pa se, da jih je enkrat ali dvakrat toliko kot pri prenočitvah, upa pa, da se evidenca vzpostavi z odprtjem stolpa. Pomembno pa bo tudi preučiti motive, kaj turiste pripelje v Lendavo, v okolico in sploh v Pomurje ter kako zadovoljen gost zapušča te kraje. V prihodnjem letu pa želijo v prostorih lendavskega gradu odpreti tudi vinoteko. Dodal je še, da se zaveda, da je uresničitev povezovanja potencialov v turizmu velik izziv in da ne more pri tem vsak – kultura in turizem, terme, grad, muzeji in galerije, kulturni dom, gostinstvo – hoditi po svoji poti, temveč morajo najti integralni turistični in kulturni model, da bodo vsi delovali skupaj in povezano. Na letošnji tretji mednarodni konferenci so se posvetili povezovanju kulture in turizma, prihodnje leto pa bodo govorili o mladih v tem prostoru in vključevanju mladih v uresničitev ciljev razvoja in napredka mesta. A. Nana Rituper Rodež Razgledni stolp Vinarium Lendava Od včeraj predan uporabi Naenkrat lahko sprejme 50 obiskovalcev – Pogled na štiri dežele bila izbrana Magdalena Rudaš, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz Radmožanec, ki je z domačimi dobrotami že večkrat tudi v tujini zastopala Lendavo in Prekmurje. Vrednost gradnje je milijon 742 tisoč evrov, nekaj več kot polovico je sofinancirala Evropska unija, preostalo pa je zagotovila Občina Lendava. Stolp je prvi gradbeni projekt v Sloveniji, ki je bil zgrajen po modelu BIM, to je informacijski model sodobnega procesa načrtovanja, gradnje in vzdrževanja od zgraditve do razgraditve objektov. Projekt gradnje, ki je potekala od januarja do julija, so snemali 24 ur na dan. Sprva je načrtovana gradnja tako visokega objekta naletela na pripombe in proteste lokalnega prebivalstva, načrt so pozneje nekoliko spremenili in ga posodobili ter se na občini odločili, da se z razglednim stolpom vklju- Sprva je načrtovana gradnja tako visokega objekta naletela na pripombe in proteste lokalnega prebivalstva, načrt so pozneje nekoliko spremenili. čijo v turistično ponudbo Pomurja. Zanimivo pa je povedal Dieter HardtStremeyer iz Gradca, da se turisti zelo radi povzpnejo na najvišje točke mesta ali kraja, od koder je lep razgled. Tudi razgledni stolp Vinarium Lendava omogoča prav poseben panoramski razgled po štirih deželah, Sloveniji, Madžarski, Hrvaški in Avstriji. A. N. R. R. fotografija jure zauneker V sredo popoldne so v Lendavskih Goricah ob turistični cesti predali v uporabo razgledni stolp Vinarium Lendava, od koder se razširja razgled na štiri države, upravljala pa ga bo Turistična zveza Lendava. Stolp, ki ima jekleno strukturo in armirano betonsko pritličje, je projektiral arhitekt Oskar Virag, visok je 53,5 metra in ima skoraj 300 kvadratnih metrov površin. Na najvišjo točko stolpa, to je do steklenega razglednega prostora, obiskovalce pripelje dvigalo, lahko pa se povzpnejo po 240 stopnicah. Naenkrat lahko sprejme 50 obiskovalcev, letno pa načrtujejo, da bi ga obiskalo od 30 do 40 tisoč obiskovalcev. V pritličju so gostinski lokal, informativna točka in prodaja spominkov, v bližini pa sta v hiškah na voljo lokalna kulinarika in izbor vin za zdaj le domačih vinogradnikov. Za ponudnika gostinske dejavnosti je barometer Jožek Pavlinjek in finančni balon Solastnik in direktor družbe Ecos – storitve pri varovanju okolja, ki je lastnica lendavske bioplinarne, je vložil predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Bolj kot terjatve navadnih upnikov je pozornost namenjena napihnjeni investicijski vrednosti bioplinarne – 16 milijonov evrov. Očitno je bilo v EU nekaj skupin, ki so dobro služile s tovrstnimi naložbami, v ozadju katerih je bila Evropska investicijska banka, banke pa so jih brezpogojno servisirale. Igor Kolenko z rekordnim Bogračfestom Direktor največje lendavske prireditve Bogračfest je skupaj s sodelavci tudi letos poskrbel, da je bilo ves dan in pozno v noč dogajanje na prireditvi pestro. Zaradi odmevnosti prireditve in dobre promocije je bilo v starem mestnem jedru rekordno število obiskovalcev in tudi rekordno število tekmovalnih ekip, ki so kuhale bograč. Turizem lendavske občine so predstavili v najboljši luči. Franc Horvat naj sledi zavezam Projektni partner tišinske občine za obnovo propadajočega Bathyanijevega dvorca, zdravnik Dean Köveš, je začel dolgo pričakovana dela. Prihodnje leto bo v prenovljenem objektu zaživelo več ambulant in drugih zdravstvenih dejavnosti. Občina pod vodstvom Franca Horvata mora slediti zavezam za ureditev parka, da bosta dvorec in okolica občanom skupaj dajala tisto, kar že nestrpno pričakujejo. (iz)brano www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | Begunska kriza in pokrajina ob Muri Tranzitna pot migrantov Regija in Slovenija bosta po napovedih le tranzitna pot migrantov, saj ležita na območju, na katerem se križajo pomembne mednarodne poti med jugovzhodno in zahodno Evropo Slovenija se pripravlja na scenarij povečanega števila migracij zaradi begunske krize na stari celini, ki dobiva čedalje večje razsežnosti in krute podobe v številkah tragično mrtvih ter bodeče žice in solzivca na evropskih mejah. Na ministrstvu za notranje zadeve predvidevajo, da je čas, kdaj bodo migranti dosegli slovensko mejo, odvisen od tega, kdaj bo Madžarska dokončala zid na meji s Srbijo. Ograja bo menda postavljena še ta mesec. Napovedujejo, da bosta Slovenija in Pomurje kot prva ob vzhodni meji izpostavljena predvsem kot tranzitni območji. Begunci, ki bodo ob prihodu v državo prosili za mednarodno zaščito, bodo nastanjeni v azilnem domu in bodo deležni vseh postopkov, ki jih zahteva zakonodaja, pravijo na notranjem ministrstvu. Tisti, ki za mednarodno zaščito ne bodo zaprosili, pa bodo obravnavani po določilu zakona o tujcih in se bodo vrnili v državo izvora oziroma tranzita, če to seveda ni država, v kateri bi bilo ogroženo njihovo življenje. »Iz podatkov je razvidno, da je bil prvi večji val beguncev že lani zaradi zaostritve razmer na Bližnjem vzhodu. Letos so poleg 32 migrantov, ki so jih prijeli policisti naše policijske uprave, enote v notranjosti prijele še okoli sto migrantov, za katere se je ugotovilo, da so prišli iz različnih begunskih centrov na Madžarskem. V začetku leta so se začele razmere na meji med Srbijo in Madžarsko rapidno slabšati. Najprej je prišlo do množičnega bega kosovskih Albancev, sledil pa mu je val beguncev z Bližnjega in Daljnega vzhoda. Približno 90 odstotkov vseh prebežnikov, ki jih ujamemo, tudi uspešno vrnemo madžarskim varnostnim organom, saj nam uspe zbrati dovolj dokazov, da so prišli iz Madžarske. Zanimivo je tudi dejstvo, da tujci pri nas zelo redko zaprosijo za azil. Letos smo tako obravnavali le eno vlogo državljana Kosova,« je številke mejne problematike v Pomurju pred pričakovanim valom beguncev, ki prek zahodnobalkanske migrantske poti potujejo v Zahodno Evropo, predstavil Boris Žibrat, policijski inšpektor v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota (PUMS). Iz centrov na Zahod Nedavno je tako odmevalo organizirano tihotapljenje tujcev na zahod Evrope, ki so najprej zaprosili za azil na Madžarskem in so bili nastanjeni v begunskem centru v Debrecenu. Škarje in platno sta bila v rokah dveh Srbov, ki so ju policisti policijske postaje za izravnalne ukrepe PUMS ujeli na avtocestnem postajališču Dolinsko pri Turnišču. Pri pregledu kombija so policisti v tovornem delu našli dvaindvajset tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Šlo je za državljane Eritreje, Somalije in Sudana. Med zbi- ranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta Srba tujce za plačilo iz Madžarske prek Slovenije nameravala odpeljati v Italijo. Begunci so iz madžarskih zbirnih centrov v Avstrijo bežali tudi prek Porabja. Po številkah iz letnega poročila PUMS je sicer lani čez Pomurje – največ po najsodobnejši prometnici A5 – potovalo dva milijona sedemsto tisoč potnikov, ki so za prestop pokrajine uporabili milijon štiristo tisoč avtomobilov, sto štirideset tisoč tovornjakov in štiri tisoč petsto avtobusov. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU) je potovala tretjina potnikov iz držav 9 Nekoč domova, danes srednja šola Lokacije za namestitev morebitnih beguncev v Sloveniji še niso javno razkrite, je pa malo verjetno, da bi ponovno aktivirali, čeprav bi prišlo do večjega pritiska migrantov na slovenske meje, prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih in begunski dom v Vidoncih. V obeh stavbah je prostora za 250 ljudi, zasedena pa sta bila med balkansko morijo. Iz kontingentnega načrta za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito sledi, da je kot eden od namestitvenih objektov v državi predvideno tudi poslopje stare ekonomske šole v središču Murske Sobote. Ministrstvo za javno upravo je izračunalo, da bi bilo treba za vzpostavitev objekta za namen bivanja v obnovo vložiti do 100 tisoč evrov. Ministrstvo namerava zgradbo v primeru, da se ne pojavi nujna potreba po uporabi, porušiti. tretjega sveta in slaba polovica prebivalcev EU, drugo so Slovenci. Po vstopu Hrvaške v EU je zdaj manj Afričanov. Promet potnikov kljub padlim mejnim zapornicam spremljajo tudi ilegalci. Na notranjih mejah EU, gre za mejo z Madžarsko in Avstrijo, ki jo varuje PUMS, so tako kot ilegalni prebežniki v zadnjih petih letih prevladovali Moldavci in Ukrajinci, ki so prečkali Pomurje in Slovenijo v smeri Italije ali drugih držav zahodne Evrope. Tujci se za ilegalne prehode meje odločajo zaradi težkih ekonomskih in socialnih težav v državah, od koder prihajajo. Zdaj pa je torej vse več tujcev, ki na Zahod bežijo v upanju na boljše življenje, z Bližnjega vzhoda in svetovnih žarišč – Afganistan, Irak in Sirija –, v katerih divjajo oboroženi spopadi. Andrej Bedek Bodo oživele fotografije iz zaprašenih arhivov? fotografija jure zauneker Ernest Bedek, upokojeni policijski inšpektor Poln krožnik ni rešitev, ampak kam spada prazen Evropa bi se po besedah sogovornika, ki je sedem let vodil dom za tujce v Prosenjakovcih, krize z begunci morala lotiti popolnoma drugače Ernest Bedek je upokojeni policijski inšpektor in je bil v letih od 1994 do 2001 vodja prehodnega doma za tujce v Prosenjakovcih. Zaradi prelivanja krvi v nekdanji Jugoslaviji in begunskem valu še od drugod je prosenjakovski center letno sprejel okoli 15 tisoč ljudi z balkanskih, afriških in azijskih držav. Naslovnice polni reka beguncev z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, ki išče končni cilj v Evropi, ta pa tone v begunski kaos. Evropske države bi se krize z begunci morale lotiti popolnoma drugače. Beguncem bi morali poiskati varno zavetišče v državah v njihovi soseščini. Turčija ima veliko ozemlja in z usklajenim in načrtnim pristopom vseh držav Evropske unije (EU) bi tam lahko vzpostavili begunske sprejemne centre. Morali bi tudi vzpostaviti večje centre v vstopnih državah, v katerih bi nato odločali o njihovi nadaljnji usodi. Beguncem bi za neko obdobje tako zagotovili primerne razmere za življenje in obenem počakali, da bi se vojne razmere v njihovih državah umirile ali celo prenehale, da bi se lahko vrnili domov v matično državo. V tem času bi jih ustrezno evidentirali in oskrbeli ter jim dali vso potrebno podporo in pomoč. cimo Hrvati in Madžari, potem ko begunec ni zaprosil za azil, temu ukazali, da mora zapustiti državo, v centru za tujce pa preprosto niso »zaklepali« vrat. Ta begunec je to »priložnost« izkoristil in šel naprej svojo pot. Mislim, da se danes v Grčiji in na Madžarskem zgodba ponavlja. in z njimi ustrezno komunicirati ter jih tudi integrirati. Ne moremo jim dati le poln krožnik hrane, ki ga potem, ko pojedo obrok, vržejo na tla in ne v koš za smeti. Treba jim je razložiti, kam spada prazen krožnik. Poglejte si posnetke z železniških postaj ali namestitvenih centrov. Če bo Madžarska zaprla mejo, kaj čaka Slovenijo in Pomurje kot sosednjo regijo? Države se beguncev otepajo tudi zaradi strahu pred islamskimi skrajneži … Poteka sodelovanje znotraj EU? Največje breme nosi Nemčija, Grčija in Madžarska pa dopuščata nadaljevanje poti beguncev, ne da bi upoštevali dublinski sistem, ko je za prosilca za azil pristojna članica, v kateri je ta naprej stopil na evropska tla. Slovenija in Pomurje bosta le tranzitna. Domnevam, da za azil ne bo zaprosilo več kot 20 Sircev ali drugih beguncev. Lahko pa se bo zgodilo, če se begunci ne integrirajo v okolje ciljnih držav na severu, da se bodo vračali na jug. Večinoma bežijo brez cilja, saj si morajo reševati gola življenja. Za pot pa so porabili vse življenjske prihranke. Kako bodo zaživeli drugod? Je pa še en vidik: begunce je treba sprejeti … prav zato je nujna njihova popolna identifikacija. V Prosenjakovcih smo se srečevali z vojaškimi plačanci, ki so pod pretvezo begunstva zapuščali nevarna območja. Ni izključeno, da so med begunci iz Sirije obveščevalci in vladni agenti, ki spremljajo, kam gredo njihovi državljani. Nobena skrivnost ni, da nekatere države od svojih državljanov, ki živijo zunaj mej, pobirajo tako imenovani varno- Brez spoštovanja dublinskega in schengenskega sistema ne bo šlo. To, kar danes vidimo, ni novost. Tudi v času krize z begunci z Balkana so re- stni dodatek, ki ga morajo vplačevati v proračun, v zameno pa je njihovim sorodnikom doma v domovini »zagotovljena« varnost. Kakšne pa so sploh zgodbe beguncev? Sprejeli smo Bosanko, ki je v genocidu v Srebrenici izgubila 139 sorodnikov, prijateljev in znancev. Ta 27-letnica je bila popolnoma osivela. Odvzeto ji je bilo človeško dostojanstvo. Po šestih mesecih življenja v domu se ji je na obrvi in lase vrnila temna barva. Vse smo naredili, da bi ji omogočili boljšo prihodnost. Zdaj z nečakom živita v Švici, kamor sta k sorodnikom odšla iz Prosenjakovec. Ko sva nedavno govorila po telefonu, se mi je še vedno v joku zahvaljevala, ker smo ji pomagali, da je spet zaživela človeka dostojno življenje. Andrej Bedek barometer David Žibrat je pokazal pot Evropski podprvak v kikboksu je v Odrancih ustanovil svoj klub, v katerega privablja športa željno mladino ter širi družbeno kulturo, samozavest in delovne navade. Prav s športno aktivnostjo se lahko novim generacijam vcepi zdrav način razmišljanja, je prepričan Žibrat. In še – v nasprotju z marsikaterim športnikom se svojih visokih ambicij javnosti ne boji razkriti. Želi namreč postati evropski in svetovni prvak. Melisa Baranja, študentka in raziskovalka Ob študiju se aktivno vključuje v različne projekte, da bi si pridobila nova znanja in veščine. V sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem je pomagala raziskovati osebne izkušnje Rominj ob rojstvu v romskem naselju v Serdici, od koder prihaja, dela pa tudi z ranljivimi skupinami. Ob tem poudarja, da se mladi, še posebno Romi, prehitro vdajo v usodo in nimajo želje po izobraževanju in iskanju priložnosti. Smiljan Sodec za ljudi Ustanovitelj in trenutni podpredsednik Kuda Zrak, društva za razvoj alternativne kulture, ter pobudnik zbiranja pomoči beguncem v Gornji Radgoni, je na vprašanje, zakaj so se kot društvo, ki se ukvarja s prirejanjem koncertov in snemanjem filmov, podali tudi v humanitarne vode, povedal: »Zato, ker smo vsi ljudje.« 10 kultura | Vestnik | 3. septembra 2015 50 let od smrti Le Corbusierja Konec leta je minilo 50 let od smrti švicarsko-francoskega arhitekta Le Corbusierja, pri katerem se je učil tudi arhitekt Novak, ki je zasnoval mestno podobo Murske Sobote. Pomemben je njegov prispevek k sodobnemu urbanizmu in moderni arhitekturi, pri kateri je združil kubizem v funkcionalen in racionalističen slog. Ravno Novak je v povojno vaško Soboto prinesel modernistično arhitekturo ravnih streh, belih fasad in svetlih prostorov, namenjenih sodobnemu bivanju. www.vestnik.si | e: [email protected] Plesna Fronta tudi z vremensko fronto Čeprav je bilo nekaj predstav festivala sodobnega lesa Fronta že včeraj in danes dopoldne in popoldne, se Fronta uradno začenja danes zvečer v gledališču Park v Murski Soboti s predstavo Prešernovih nagrajencev Gregorja Luštka in Rosane Hribar. Plesna Fronta se bo končala z nočnim plesom s sobote na nedeljo na ploščadi pred gradom. Če bo slabo vreme, bo predstava v MIKK-u. Snemanje filma Ljutomerčana – režiserka Tina Ščavničar, Fakulteta za dramske umetnosti v Beogradu, in Sandi Jesenik, AGRFT – v prvih septembrskih dneh v Prlekiji snemata film, ki se ukvarja z vprašanjem možnosti in zaposlovanja mladih. 43. Mednarodna likovna kolonija Lendava Dela kiparjev so odlivali v bron Sodelovalo je šest umetnikov iz Slovenije in Madžarske, med njimi tudi Lendavčan Ferenc Kiraly – Spomladi predstavitev v Gorici V organizaciji Galerije - Muzeja Lendava je potekala 43. Mednarodna likovna kolonija Lendava. Prva desetletja sta zaznamovala klasično slikarstvo in kiparsko ustvarjanje, letos pa so enajstič pripravili likovno kolonijo z odlivanjem del umetnikov v bron. Sodelovalo je šest kiparjev iz Slovenije in Madžarske, v bron pa so odlivali trije mojstri. Gre za tehnično zahteven postopek, ki traja več kot 48 ur, podnevi in ponoči, pri katerem je treba material, torej bron, segreti na več kot 1300 stopinj Celzija. Na likovni koloniji so ob lendavskem kiparju Ferencu Kiralyu sodelovali še Jure Markota in Damijan Kracina iz Slovenije ter Nanda Stössel, Janos Lipovics in Istvan Vanyur iz Madžarske. Janos Lipovics je bil tudi eden od mojstrov odlivanja, ob njem pa še Laszlo Gere in Laszlo Szogi. Teden dni trajajoče ustvarjanje v Lendavi in odlivanje med vinogradi v Čentibi je vodil Franc Gerič ob pomoči drugih zaposlenih v Galeriji -Muzeju Lendava. Gerič je povedal, da so pridobili že precej izkušenj pri tem načinu nastajanja umetnin, to pa jim omogoča mobilna livarna, ki so jo kupili pred enajsti- mi leti: »To je edina likovna kolonija z odlivanjem v bron v Sloveniji in tudi v sosednjih državah je ni daleč naokrog. Umetniki sodelujejo pri celotnem postopku nastajanja njihovega kiparskega dela, od ustvarjanja skulpture in oblikovanja v vosku do postopkov po vlivanju, ko malo plastiko dokončno oblikujejo. Pri tem delu se vsako leto naučimo nekaj novega, zanimivo pa je tudi to, da je vsak odlitek iste umetnine nekoliko drugačen. Umetnik ga lahko na koncu polira do sijaja, lahko pa pusti tudi bolj grobe oblike.« Povabilu za sodelovanje na likovni koloniji se radi odzovejo vrhunski kiparji, saj je sicer malo možnosti, da svojo ustvarjalnost izrazijo v bronu. Letos so sodelovali pri organizaciji likovne kolonije z Občino Monošter in tamkajšnjo galerijo, v kateri je avgusta Galerija - Muzej Lendava organizirala mednarodno likovno kolonijo, vodil pa jo je prav tako Franc Gerič. Skulpturi dveh kiparjev, ki sta ustvarjala v Monoštru, so odlili v bron na likovni koloniji v Lendavi. »Sodelovanje med Lendavo in Monoštrom se krepi na kulturnem in drugih področjih, to pa Pri postopku odlivanja je treba bron segreti na več kot 1300 stopinj Celzija. fotografija jože gabor koristi obema mestoma. Na obe likovni koloniji vabimo priznane umetnike in si tako prizadevamo, da bi imeli v zbirkah res kakovostna dela. Pri tem pa je pomembna tako pomoč lokalne skupnosti kakor tudi države in sponzorjev. Pri likovni koloniji v Lendavi nas podpirata tudi lendavska občina in Ministrstvo za kulturo, vendar moramo biti zelo varčni. Na začetku je likovna kolonija odlivanja v bron trajala več tednov, zdaj pa le en teden.« Odlijejo dve skulpturi vsakega umetniškega dela, od katerih eno vključijo v zbirko Galerije - Muzeja Lendava, drugo pa odnese umetnik s sabo. Tako je nastalo v desetih letih več kot tristo izdelkov, od katerih jih je polovica v zbirki na lendavskem gradu in razstavljena v mansardnih razstavnih prostorih. Letos so del bronastih skulptur iz svoje zbirke razstavili v galeriji v Piranu, na ogled so bile že v Pecsu in drugih krajih, vabijo pa jih tudi v Budimpešto. Kiparska dela, ki so jih ustvarili letos, bodo decembra razstavili na lendavskem gradu, spomladi pa jih bodo predstavili v italijanski Gorici. J. G. Razstava v Muzeju meščanstva v starem mestnem jedru 125 let železnice v Lendavi Gradnja železniške proge skozi Lendavo je bila mejnik v zgodovini mesta, ki je pomenil njen gospodarski razvoj in industrializacijo V PIŠK-u odtisi mag. Ota Vogrina Prekmurje je kot ena sama črta z milijon možnostmi Naša pokrajina skozi različne odtenke barv V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so v torek odprli razstavo grafičnih odtisov Samo za eno črtico gre, ki jih je izdelal grafik in likovni pedagog mag. Oto Vogrin, ob tem pa so predstavili tudi njegovo knjigo Odtisnil sem grafiko, avtobiografsko likovno monografijo, ki govori o umetnikovi 30-letnici ustvarjanja. Vogrin je sicer Mariborčan, ki živi in dela v Selnici ob Dravi, zadnja leta pa prav toliko kot drugod preživi v Prekmurju. Pri razstavljenih grafikah ga je navdihnila ravnica Prekmurja. Bolj ko sem spoznaval Prekmurje in to pokrajino, sem ugotavljal, da je to ena sama črta z milijon možnostmi, lahko je neskončna črta, ki jo z enim samim pogledom ne moremo zajeti kot celoto, hkrati pa je lahko vsaka črta končana. Osnovni razlog za nastanek odtisov pa je bil, še pravi, v spoznavanju in izrazu značilnosti te pokrajine in ljudi z vsem spoštovanjem do tradicije. Želel sem potegniti značilne elemente pokrajine kot osebno izpovedne, pa čeprav izrečene samo s črto. Na razstavi je devet grafik, in ker je vse leto raziskoval barve, odtenke barv in se osredotočal na 51 odtenkov mraka, skuša tudi z barvami izbranih grafik predstaviti nekaj različnih odtenkov Prekmurja. Zato je ta razstava tudi didaktična, pove Vogrin, ki se ukvarja še z likovno nadarjenim učencem. Ob tej priložnosti je svojo knjigo podaril knjižnici in poudaril, da tudi sam rad spregovori o svoji umetnosti, da jo približa ljudem, saj se mu zdi, da je umetnost v zadnjem obdobju pobegnila od ljudi, da je ne razumejo več. »Pomembno je, da ljudje vidijo, čemu je namenjena in kaj je avtor želel z neko umetnino povedati. Če nima o tem sam kaj povedati, potem je bolje, da kar molči,« še doda. A. Nana Rituper Rodež V Muzeju meščanstva v starem mestnem jedru Lendave (Glavna ulica 52) so odprli razstavo z naslovom 125 let železnice v Lendavi, ki sta jo pripravila Galerija - Muzej Lendava in Društvo zbirateljev Pomurja Lindva. Razstavo je odprla direktorica Galerije - Muzeja Lendava Beata Lazar, predstavil pa jo je njen avtor višji kustos dr. Zoltan Kepe Lendvai. Ob predstavitvi zgodovine železnice v Lendavi na panojih so razstavljeni še zgodovinski predmeti, ki so jih uporabljali na vlakih in železniških postajah, tako uporabni predmeti kakor tudi oblačila zaposlenih. Razstavljene predmete, pisno gradivo in knjige so prispevali zbiratelji Leo Roudi, Istvan Vida in Franc Koren iz Lendave, dr. Tadej Brate iz Ljubljane, Jože Kovač iz Pince Marofa, Dragomir Pavlovič iz Maribora ter Anej in Mitja Vaupotič s Ptuja. Dr. Zoltan Kepe Lendvai je povedal, da je pomenila gradnja železniške proge skozi Lendavo mejnik v zgodovini mesta, njen gospodarski razvoj in industrializacijo. Takrat v mestu še ni bilo avtomobilov, ljudje so se prevažali s kolesi in vpregami. Kar čez noč je Lendava postala pomembno prometno stičišče severa z jugom Evrope na liniji, po kateri zdaj poteka tudi avtocesta: »Prvi vlak pa je prisopihal v Lendavo 19. oktobra 1891, torej v času, ko je bila naša pokrajina del AvstroOgrske. Železniška proga je bila zgrajena z denarjem delniške družbe iz Münchna in madžarske vlade, delni- čarji pa so bili tudi občani Lendave in okolice. Gradnja železniških povezav je takrat vplivala na razcvet industrije v celi državi. Proga skozi Lendavo pa je pomenila povezavo od severa Evrope do Jadranskega morja.« Ob potniškem prometu je bil že na začetku pomemben tovorni promet med Lendavo in Sombotelom. Proga je povezovala Budimpešto z Dunajem, Čakovcem, Zagrebom in Reko. Po prvi svetovni vojni in nastanku Jugoslavije, katere del je postalo tudi Prekmurje, so leta 1920 ukinili železniško povezavo med Lendavo in Redičem na Madžarskem. V Prekmurju pa so po letu 1920 zgradili lastniki gozdov železniško gozdno železnico v dolžini 42 kilometrov, ki so jo uporabljali za izkoriščanje gozdov. Pri tem je čez nekaj let prevzela vodilno vlogo družba Našička. Med drugo svetovno vojno je bila spet povezava med Hrvaško in Madžarsko skozi Lendavo, po letu 1945 pa so povezavo med Lendavo in Redičem spet ukinili in progo potem tudi demontirali. Železniška proga do Čakovca je bila po drugi svetovni vojni pomembna za lendavsko naftno industrijo. Rekordno količino blaga so prepeljali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, rekordno število potnikov pa je bilo leta 1910, kar 50 tisoč. V Lendavi si zadnja desetletja prizadevajo, da bi spet zgradili železniško povezavo z Madžarsko ter med Lendavo in Beltinci. J. G. Na razstavi so tudi oblačila, kakršna so imeli oblečena uslužbenci na lendavski železniški postaji in vlakih, ki so vozili skozi mesto. fotografija jože gabor intervju www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | Mag. Jernej Jakelj o begunski krizi Begunska kriza je tudi velika kriza vrednot razvitega sveta Evropa je padla na izpitu reševanja begunske krize, je dejal tokratni intervjuvanec mag. Jernej Jakelj, profesor zgodovine in sociologije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer E vropa je padla na izpitu zaradi egoističnih nacionalnih interesov posameznih evropskih držav, je jasen sogovornik, ugotavlja pa tudi, da je ta begunska kriza, ki se zdaj dogaja razvitim družbam, v katerih so se razpasli egoizem, brezbrižnost in pasivnost, na neki način tudi velika kriza vrednot. Ali je sploh primerno ob zdajšnji begunski krizi uporabljati terminologijo iz Druge Mojzesove knjige Stare zaveze Eksodus? Ali za begunce obstaja obljubljena dežela, imajo koga, ki bi jih vodil ali bi z njim sklepali neko zavezo? jona beguncev, to je skoraj deset odstotkov njene populacije, Libanon več kot sedemsto tisoč, Turčija pol milijona, Egipt dvesto tisoč. Res pa je, da je zdajšnji val beguncev opaznejši in tudi številčnejši. Samo vprašanje časa je torej bilo, kdaj se bo val beguncev znašel na mejah zahodne Evrope. Zakaj potem takšno presenečenje oziroma nepripravljenost na njihov prihod? Begunska kriza je Evropsko unijo ujela povsem nepripravljeno, nanjo pa se je odzvala s predlogom o kvotah. Vse te razprave o kvotah oziroma o tem, koga sprejeti ali koga ne, me bolijo, in to ne le posamezne države. Prav to naj bi zagotavljal ta novi dogovor o kvotah. Vi pa torej niste za kvote. Govorimo vendar o človeških življenjih in najbolj žalostnih zgodbah, v katerih starši želijo svojim otrokom boljše in mirnejše življenje. Povsem birokratko, z nekimi številkami odločati o človeških usodah je nekaj, kar Evropsko unijo in vse njene voditelje dehumanizira. Zagotovo so ekonomsko bogate države veliko mamljivejše za begunce – na primer v Nemčiji naj bi za azil zaprosilo v enem letu 800 tisoč ljudi, zelo so oblegane tudi skandinavske države, na primer Švedska, Slovenija pa bo verjetno res bolj tranzitna država –, vendar kakor hitro začneš Pri teh migracijah imamo dva skrajna pola, eden predstavlja popolno sprejemanje, toleranco, povsem odprte meje, na drugi strani pa so ksenofobija, fašizem, skrajni nacionalizem, varovanje mej. Obstajajo pa tudi argumenti, da z begunci prihaja neka druga kultura, ki »ne spada« v naš kulturno-civilizacijski krog, in da se bodo zato naše nacionalne in etnične posebnosti izgubile, in tako dalje. Kot družboslovec gledam na to z dveh vidikov, seveda je domače treba spoštovati in ohranjati, ampak s kulturo je tako kot z jezikom in vsakim živim organizmom, torej da se spreminjajo in ne morejo biti v nekem daljšem časovnem obdobju nespremenjeni. Dokazano 11 vanje razdalj ne pomeni nobene težave, ta multikulturnost veliko bolj barvita in opazna, kot je bila nekoč. Tudi Slovenci smo ob preseljevanju v svoje genske zapise vtkali marsikatero drugo ljudstvo, ki se je asimiliralo z nami. Spomnimo se tudi na priseljevanje po drugi svetovni vojni zaradi pomanjkanja delovne sile, ko je bilo treba razrušeno Evropo spet postaviti na noge. Pri priseljevanju je prednjačila Francija s svojimi nekdanjimi kolonijami. Že takrat so bile zanimive razprave v smislu, da ne moreš imeti obojega. Po eni strani hočemo imeti gospodarsko rast in ekonomsko konkurenčnost ob tem, da Evropa demografsko izumira, po drugi strani pa ne bi imeli priseljevanja. Te zadeve so povezane. Je pa res, da tokrat ne gre za ekonomske migracije zaradi odprtega trga dela, ampak so to doslej največje migracije za preživetje. Zadnje takšne migracije smo imeli zaradi genocida v Ruandi, po tistem pa tako dramatičnih ne poznamo. Kakšen vpliv bodo imele tokratne migracije na Evropo? Tu se postavlja vprašanje, ali se bo res ves ta val beguncev pripravljen odreči domovini, na katero je emocionalno vezan, in se bo za stalno naselil v Evropi. Zagotovo tako črne slike, kot nam jo hočejo prikazati, ne bo in se vsi ne bodo naselili v Evropi, veliko pa jih bo vendarle želelo ostati. Koliko po vašem mnenju, polovica, četrtina? To so preračunavanja. Če bo Evropa manj prijazna do beguncev, če zanje ne bo dela, če ne bodo smeli zapuščati begunskih centrov, če jim ne bo omogočeno dostojno življenje, ali jih bo potem ostalo manj? fotografija majda horvat Takšno izrazoslovje je povsem neprimerno. Besedna zveza obljubljena dežela je všečna in se je po haloefektu začela pogosto uporabljati, vendar je povsem neustrezna. Poznamo različne vzroke za migracije, zdajšnje pa so posledica vojaških konfliktov in boja beguncev za golo preživetje. Zgodba o eksodusu, ki jo poznamo iz Stare zaveze, je nekaj povsem drugega, saj naj bi šlo za etnično homogeno skupino, ki je pripadala istemu kulturnemu, civilizacijskemu in etničnemu jedru in ki je imela idejo o obljubljeni deželi, iz katere naj bi izhajali. Danes pa ljudje bežijo iz treh smeri, iz Libije prek Sredozemlja v Italijo, drugi val beguncev prihaja po tako imenovani balkanski poti iz Sirije, Afganistana in Iraka, ne smemo pa pozabiti niti na Ukrajino. Mislim, da je zdaj govoriti o obljubljeni deželi in vleči vzporednice z Eksodusom neumestno in netočno. Zakaj so se ljudje dvignili ravno zdaj in hkrati na več delih sveta, če vemo, da vojne in konflikti na kriznih območjih trajajo že nekaj let? To se sprašuje tudi veliko družboslovcev. Vojna v Siriji traja že štiri leta, arabska pomlad, ki je zrušila sisteme v severni Afriki, se je tudi končala pred leti, vendar ni sprožila takšnega begunstva. O tem je v strokovnih družboslovnih in humanističnih krogih kar nekaj razprav, v njih pa ugotavljajo tudi to, da gleda Evropska unija na val begunstva ozko, egoistično in vidi samo svoj davek. Moramo se zavedati, da je Jordanija sprejela tri četrt mili- kot družboslovca, ampak kot človeka. Ne nazadnje to velja tudi za Slovenijo. Slovenija begunske krize ne doživlja prvič, ampak smo jo doživeli že v devetdesetih letih zaradi jugoslovanskih vojn. Takrat ni bilo nobenih velikih besed in direktiv o begunski krizi, pa smo Slovenci to delo opravili z odliko. S svojo človečnostjo in humanitarnostjo smo bili zgled, ko je Evropa prav tako kot zdaj odpovedala. Čeprav se številke od vira do vira razlikujejo, je Slovenija takrat sprejela od sedemdeset do osemdeset tisoč ljudi, res pa je, da je bil položaj takrat nekoliko drugačen in manj opazen zaradi številnih sorodstvenih povezav in tudi zato, ker so se pri tem ljudje sami dosti bolj angažirali. Danes je Evropa na tem izpitu padla. Na begunce ni pripravljena in tudi odriva jih na obrobje. Begunci so na primer »problem« Makedonije in Srbije, torej držav, ki naj bi šele bili kandidatki za vstop v Evropsko unijo. Zdaj so jima na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki je potekala na Dunaju, namenili nekaj finančnih sredstev, ampak Evropska unija, razen Grčije, s problemom obremenjuje neke druge države in od njih pričakuje, da rešujejo to problematiko. Tukaj se vidijo ti zelo egoistični nacionalni interesi posameznih evropskih držav. Angela Merkel je predlagala neki novi dogovor med evropskimi državami glede kvot beguncev, slovenski predsednik vlade Miro Cerar pa je ob tem dejal, da je treba ob humanitarnem pristopu upoštevati tudi načelo solidarnosti in integracijske sposobnosti govoriti o kvotah in življenjske usode trpati v neke predalčke, v neke številke, si padel na testu človečnosti, če ne še na katerem drugem. Potem težko sprejemate tudi razlago, da so kvote stvar dogovora o solidarnosti med državami? Neki dogovor bi vendarle morali doseči, in to glede na gospodarsko stanje in integracijske zmožnosti posamezne države, vendar se moramo zavedati tudi tega, da so imele nekatere evropske države že pred tem begunskim valom največ prosilcev za azil in tudi največ priseljencev. Mene pri teh kvotah moti še nekaj drugega, in sicer to, da se začne odbirati ljudi po nekih zunanjih dejavnikih, na primer Češka bi sprejela iz Sirije samo kristjane, češ da nimajo džamije, podobno razmišlja tudi katoliška Poljska. Tukaj pa se že postavlja vprašanje, ali se bomo šli humanitarnost samo za tiste begunce, ki nam ustrezajo, ali bomo dostojno življenje in človekove pravice omogočili samo tistim, ki so po naših standardih, ali pa bo to veljalo za vse. Ali pa se bomo beguncev nasploh obranili s postavljanjem betonske oziroma žične ograje na meji. S tem zidom je tudi zelo žalostno. Četrt stoletja po tem, ko smo obhajali zrušitev berlinskega zidu, ki je razmejeval Evropo, zidamo nove. Iz zgodovine se nismo veliko naučili. Kako vi razmišljate o varnostnem vidiku begunskega vala? je, da če nekoga sprejmemo v skupino, se naslednja generacija velikokrat identificira s to skupino, v kateri je odraščala. Problem povojne sodobne Evrope pa je v tem, da so nekatere etnične skupine izrinjene na družbeno obrobje in se jim ne dopusti integracije, potem pa še naprej živijo v svojem okolju, v svojem kulturno-civilizacijskem načinu življenja in ga prenašajo na naslednje generacije. Vzrok, da se nekdo ne vključi v družbo, je torej tudi to, da mu tega nismo omogočili. Poznamo tudi kreolsko kulturo, kulturo raznolikosti in transnacionalnih procesov v nekaterih velemestih, in tudi ta je nastajala postopoma. Kaj pa zdaj, ko naenkrat v neki družbeni prostor vstopi večja skupina ljudi s svojo kulturo, življenjskimi navadami in vzorci. Ali ne bo to »vrglo s tečajev« utečenost nekih procesov v stari Evropi? Eden izmed mitov je, da so ta multikulturnost in etnične skupine, ki skoncentrirano živijo v večjih evropskih velemestih, sodoben pojav, zgodovinarji pa vemo, da so imele že od antike dalje nekatere skupine ljudi svoje ulice, svoje gete, ki so bili povezani s trgovino in vprašanjem ekonomije ali varnosti. Ne nazadnje, vsa sredozemska mesta so imela od srednjega veka naprej svoje četrti, na primer četrti Benečanov, Genovčanov, Judov in tako dalje. Ta multikulturnost je bila torej značilnost evropskega prostora praktično skoraj od antičnih časov dalje, res pa je danes zaradi globalizacije in tega, ker premago- Evropa predstavlja kljub gospodarski krizi eksistenčni vrhunec, neko kakovost življenja, in je kot taka vabljiva. Koliko beguncev bo ostalo, je zelo težko vprašanje, reševati stvari na tak način, da se v javnosti širi stališče države, da bomo do beguncev neprijazni, strogi ali da jim bomo dali le minimum, pa je lahko iskrica, ki bo sod smodnika, ksenofobijo, diskriminacijo in sovraštvo, še bolj razvnela. Če nekoga zapiramo v etnične gete, ali ni potem naslednji korak, da nas bodo začeli motiti tudi tisti, ki so se že integrirali. Na žalost smo Slovenci tudi pozabili, da smo kot narod v polpretekli zgodovini na lastni koži občutili grozote etnične segregacije. Mislim, da bi se glede reševanja begunskega vprašanja morali oblikovati neka skupna evropska politika, neka skupna direktiva in pravila, po katerih bi vsi skušali reševati problem, ne pa da bi se skrivali za lažno humanitarnostjo. Begunske krize namreč samo s humanitarno akcijo ne moremo reševati. Pravila pa ne smejo temeljiti na tem, da bi te ljudi, ki so razen življenja izgubili vse, kar so imeli, obravnavali kot začasne odpadke, ki jih moramo vrniti na deponijo. Postavljajo se tri vprašanja. Prvo je najlažje rešljivo, to so namestitve. Ampak že tukaj smo obstali na mrtvi točki. Drugo je vprašanje integracije, saj te ljudi ne moremo imeti zaprte za ograjo. In tretje, kaj s temi ljudmi, ko se razmere stabilizirajo, oziroma kaj, če se ne stabilizirajo. To so pomembna vprašanja, ki bi jih morala reševati neka krovna organizacija in ne vsaka posamezna država. Ali sploh obstaja pripravljenost reševati položaj beguncev? Problem begunske krize ni v tem, da ne bi imeli kapacitet ali sredstev za pomoč tem ljudem, ki se borijo za eksistenco. Problem je v miselnosti ljudi. Evropa je postala samozadostna in vzvišena, razpasli so se neki egoizem, brezbrižnost in pasivnost, pa to ne le pri mladih. Pa tudi izgovori, češ sami nimamo dovolj, kako bi lahko pomagali še drugim. Ravno to. Evropa ekonomsko krizo uporablja kot opravičilo, zakaj nismo takoj pomagali. Mene kot človeka moti to, da je Evropa imela veliko poguma in se zelo angažirala pri reševanju, toda ne Grkov, ampak grških bank, zdaj, ko pa je treba reševati toliko življenj, tudi otroških, pa je zelo zelo brezbrižna. Imam občutek, da je kljub gospodarski krizi to blagostanje, ki ga imamo, nam samoumevno in tega ne nameravamo z nikomer deliti. Kot da je to naš privilegij. Mislim, da je ta begunska kriza, ki se zdaj dogaja, na neki način tudi velika kriza vrednot tako imenovanega razvitega sveta. Majda Horvat 12 ljudje in zgodbe | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Dvajset let učne poti Fuks graba Razkazuje bogastvo goričkih gozdov Obiskalo jo je več kot 23 tisoč ljudi – Prepoznaven znak Korovec in Občine Cankova Stoletnici Rozaliji Nežič je torto razrezal direktor DS Lendava Franc Špilak. fotografija arhiv ds lendava Dvajset let mineva, odkar je bila za obiskovalce urejena Turistično-gozdna učna pot Fuks graba v Korovcih. Ta je postala ena od najbolj obiskanih tovrstnih poti v Pomurju. Turistično društvo Korovci je letošnjo prireditev, imenovano Zlata lisička, večinoma posvetilo njej. Vse skupaj se je začelo leta 1992, ko je večji gozdni kompleks, imenovan Korovska gora, prešel nazaj v roke je bila ena od prvih tovrstnih poti v Sloveniji. Učno pot spremlja potoček, ki bogati dolino z neštetimi meandri. Pot med drugim razkazuje vse bogastvo goričkih gozdov. V objemu miru, hladne sence in ptičjega petja je popotnik opozorjen na malenkosti. Na učni poti je označenih devetnajst različnih drevesnih vrst. V gozdu je vedno veliko različnih živalskih vrst in ptic. Postavljene so razgledne preže Sto let Rozalije Nežič Rože in narava Ljubezen jo je pripeljala v Pince - Marof – Njena družina so že vrsto let zaposleni v DS Lendava Pred dnevi je praznovala svoj stoti rojstni danRozalija Nežič, ki trenutno živi v Domu starejših (DS) Lendava. Rojena je bila v Podturnu na Hrvaškem, v katerem je preživela tudi otroštvo. Kot mlado dekle se je pozneje zaposlila v Beogradu. Iz Beograda jo je ljubezen pripeljala v Pince - Marof, v katerem je spoznala Jožefa Nežiča in se pozneje tudi poročila. Skupaj sta skrbela za kmetijo. Doma so jo klicali Ruža. Čeprav njeno življenje ni bilo lahko, je težave premagovala z veliko optimizma in pozitivne energije. Njena strast so bile vse življenje rože in narava. Kot so povedali njeni znanci in sovaščani, so okrog njene hiše vedno cvetele rože, za katere je skrbela s posebno ljubeznijo. Mož ji je umrl pred 40 leti. V tolažbo so ji ostali prijatelji in znanci, ki so jo obiskovali na domačiji. Od sorodnikov je imela Rozalijale brata Vinka, ki pa je umrl leta 2006. Od takrat Igre Trideželnega parka v Griču/ Gritschu v Avstriji Člani Prostovoljnega gasilskega društva Grič/Gritsch so skupaj z vaščani pripravili tretje igre Trideželnega parka Goričko-RaabÖrség, ki so potekale pred gasilskim domom v vasi Grič/Gritsch, ki spada v občino Sankt Martin an der Raab. Na igrah, ki so namenjene spoznavanju in tesnejšemu sodelovanju med tremi državami, je sodelovalo devet ekip, in sicer po tri ekipe iz Narodnega parka Örség, Naravnega parka Raab in Krajinskega parka Goričko, ki so ga zastopali Zgrablenci iz Budinec, Zgrebaši iz Pečarovec in Upkaši, delavci Javnega zavoda Krajinski park Goričko. V treh zabavnih igrah, v katerih so se pomerili tekmovalci, so zbrali največ točk člani domačega Prostovoljnega gasilskega društva Grič/Gritsch. V kulturnem programu, ki je sledil na koncu, so sodelovali kulturniki iz vseh treh parkov. D. N. fotografija damjana nemeš so njena družina zaposleni v DS Lendava. Živi v tako imenovanem Malem domu, v gospodinjski skupnosti, v kateri se počuti zelo prijetno. Ko je še lahko hodila, je imela zunaj ob domu svojo klopco, na kateri je rada posedala. Rozalija je že četrta stoletnica v DS Lendava in tudi njej so v domu ob tej priložnosti pripravili slavje. Poleg stanovalcev in delavcev sta se slovesnosti udeležila še predstavnika Občine Lendava, podžupan Stanko Gjerkeš in Jasna Bračič - Szabó. V imenu zaposlenih in stanovalcev je direktor DS Lendava Franc Špilak slavljenko obdaril s šopkom rož, prav tako tudi podžupan Občine Lendava. Oba sta dodala še lepe želje za dolgo življenje. Delavci iz gospodinjskih skupnosti so pripravili pecivo in okrasili večnamenski prostor, v domski kuhinji pa so spekli torto. C. K. Turistično-gozdna učna pot Fuks graba v Korovcih je bila ena od prvih tovrstnih poti v Sloveniji. fotografija ciril kosednar rodbine Toplak. Na pobudo in željo takratnega lastnika Jožeta Toplaka je bila nekaj let za tem v tem kompleksu speljana omenjena učna pot. To ob lisičjih luknjah. V majhno vodno pot so združeni trije studenci, ki so bili obnovljeni v slogu tipične prekmurske arhitekture. Danica Wolf, predsednica TD Korovci, je ob tej priložnosti povedala, da je bilo v dvajsetih letih na poti in ob njej veliko postorjenega. Med drugim so bile postavljene table z imeni dreves v treh jezikih in nove klopi. Potrebna so bila razna popravila ograj, mostov in visokih prež. Urejeni sta dve novi postajališči. Tam, kjer je nastala čistina zaradi nedavnih poplav in lubadarja, so skupaj z zavodom za gozdove in novim lastnikom gozdnega kompleksa Korovska gora opravili pogozdovanje. V vseh teh letih je pot obiskalo veliko turistov, naključnih obiskovalcev in šolskih skupin. Samo registriranih obiskovalcev je bilo več kot 23 tisoč, vsaj enkrat toliko pa naključnih. Na temo Fuks grabe je napisanih veliko seminarskih in diplomskih nalog, opravljene so izbirne vsebine dijakov ter objavljenih veliko člankov v časopisih in revijah. Gozd je celo navdihnil pisatelja Milana Detela. Z učno potjo pa je že 19 let povezna tudi likovna kolonija, na kateri sodelujejo pomurski ljubiteljski slikarji in njihovi povabljeni gostje. O učni poti je bilo posnetih tudi veliko televizijskih oddaj, tako regionalnih kot nacionalne televizije. Posneta sta tudi dva predstavitvena filma. Pred dnevi pa so na prireditvi Zlata lisička predstavili najnovejšega, ki prikazuje tudi vas Korovci in Občino Cankova. Kot pravi Wolfova, se v Korovcih s turizmom resneje ukvarjajo prav od takrat, ko so odprli gozdno učno pot. »Kljub začetniškim težavam, nepopolni zakonodaji in premajhni pomoči takratne lokalne skupnosti in države Slovenije smo z delom v TD Korovci dosegli to, kar danes predstavlja Fuks graba. Lahko povemo, da je prepoznavni znak naše vasi in Občine Cankova tako v Prekmurju kot tudi širše.« C. K. www.vestnik.si | e: [email protected] ljudje in zgodbe Praznično v Kobilju Podoknica Mariji Trajber 3. septembra 2015 | Vestnik | 13 Anton Bertalanič želi ustvariti senzibilne ponazoritve konj v gibanju. fotografija osebni arhiv Predstavitev društev in obrtnikov na prireditvi in v sprevodu Praznik Občine Kobilje so letos zaznamovali s prireditvijo, ki so jo združili s Podoknico Nedeljskega. Podoknico so namenili prejemnici občinskega priznanja Mariji Trajber, po domače Mimiki, ki je bila dolgoletna kuharica na Osnovni šoli Kobilje. Priznanje je dobila za požrtvovalno delo v lokalni sku- pnosti na različnih področjih. V kulturnem programu so ob dveh pozvačinih iz Kulturnega društva Kobilje nastopili še otroška folklorna skupina Osnovne šole Kobilje, folklorna skupina Kulturnega društva Kobilje, Društvo upokojencev Kobilje in drugi. V sprevodu po vasi so ob nastopajočih sodelovala še druga društva iz vasi, na prireditvenem prostoru pa so se predstavili še obrtniki. Na prireditvi so bile tudi ženske iz Pomurja, ki jih je že obiskal podokničar. Pri organizaciji dogodka je sodelovala lendavska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. J. G. Likovna razstava Konji v gibanju na Cankovi Anton Bertalanič ljubiteljsko ustvarja že skoraj 40 let S folklornim nastopom sta se predstavili otroška in odrasla folklorna skupina. fotografija oi jskd lendava Najboljša vrata za vaš dom in garažo Za domačimi vrati je najlepše je le eden izmed pregovorov, ki v prenesenem pomenu pojasnjuje, kako pomemben del našega življenja so – vrata. Odločitev o pravih vhodnih, garažnih, notranjih, dvoriščnih in tudi industrijskih vratih je zato še kako pomembna. V podjetju Matjaž, d. o. o., že 25 let skrbijo za zaupanje enega najboljših in največjih svetovnih proizvajalcev vrat, koncerna Hörmann, za katerega kot generalni zastopnik za Slovenijo prodajajo, montirajo in vzdržujejo visokokakovostna garažna, vhodna, krilna in industrijska vrata. Njihov tim dopolnjujejo odlični strokovnjaki, ki znajo prisluhniti željam in potrebam kupcev in skupaj z njimi poiskati funkcionalno, vizualno in finančno najugodnejšo rešitev. Z nasveti kupcem pomagajo pri načrtovanju in sprejemanju odločitve, poskrbijo za najkrajše dobavne roke, kakovostne proizvode, kakovostne in časovno usklajene montaže in hitre rešitve morebitnih reklamacij. V podjetju Matjaž, d. o. o., pa imajo tudi odziven 24-urni servis za vzdrževanje in zagotavljanje nadomestnih delov. Na razstavnem prostoru vas bodo pričakali izkušeni svetovalci, ki bodo odgovorili na vaša vprašanja, hkrati pa se boste lahko dogovorili za obisk pri vas doma, saj se v podjetju Matjaž, d. o. o., zavedajo, kako pomembna je individualna obravnava. Na izbor ustreznih vrat namreč vplivajo tako velikost, lega in princip gradnje objekta kot tudi njegova namembnost in frekvenca uporabe vrat. Obiščite jih na njihovem razstavnem prostoru v hali D, z veseljem vam bodo pomagali do novih vrat, ki bodo v vaš dom privabljala najlepše pozdrave. reklamno sporočilo S širokim spektrom garažnih, vhodnih in industrijskih vrat Hörmann, pa tudi z odličnim dvoriščnim programom, ki zajema ograje, dvoriščna vrata in nadstreške, se predstavljajo na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) 2015 v Celju, na katerem bodo na ogled tudi številne tehnične in oblikovne novosti. Pred kratkim je bilo na Cankovi v gostišču Ajda odprtje razstave likovnih del Antona Bertalaniča iz Skakovec, ki pa že nekaj časa živi v Murskih Črncih. Bertalanič se ukvarja z ljubiteljskim slikarstvom že od leta 1976. Likovnega ustvarjanja se je lotil kot izrazit samouk, ki pa je hitro zaslutil, da likovna ustvarjalnost vendarle ni samo vprašanje njegovih želj in njegovega hotenja, ampak zahteva tudi znanje. Je član likovne sekcije Likos iz Murske Sobote in član likovne sekcije Mozaik pri Društvu upokojencev Murska Sobota. V teh sekcijah si nabira znanje in izmenjuje izkušnje. Sodeluje na raznih likovnih kolonijah v Lendavi, Bogojini, Korovcih, na Hodošu. In prav na teh kolonijah so nastajale tudi slike, ki jih je avtor razstavljal na svojih do zdaj že petih samostojnih razstavah in več kot 36 skupnih. Na začetku svoje likovne poti je risal akvarele, zdaj pa je večina njegovih slik v oljni tehniki. Na platno nanaša motive iz domačega okolja, krajino, ki mu je še posebno pri srcu, in obmurske motive. Ne manjka pa tudi tihožitij in figuralike. Na svoji zadnji razstavi v mesecu juniju je Bertalanič obljubil, da bo kmalu pripravil še eno, tokrat na temo konj. Navdih za svoje slikanje je našel pri madžarskem slikarskem umetniku Janošu Viskiju, ki je želel pri svojem delu na platno prenesti predvsem gibanje konj. In prav to si želi tudi Bertalanič. Do danes mu je uspelo ustvariti 22 slik konj, na ogled pa jih je postavil 19. Kot je povedal, želi z veliko ljubeznijo in spoštovanjem do teh plemenitih, pametnih in človeku zvestih živali ustvariti senzibilne ponazoritve konj v gibanju. Razstava bo na ogled do konca oktobra. C. K. 14 kronika | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] okc poroča Gasilci požgali, da bi gasili Gasilci redko podtikajo požare, a smo v pokrajini ob Muri že imeli tak primer. Julija 2012 je do tal pogorela starejša vinska klet v Lendavskih Goricah. Policijski preiskovalci so takrat kar hitro zložili mozaik. Požig kleti so pripisali trem prostovoljnim gasilcem, starim od dvajset do trideset let, med njimi je bila tudi ženska, ki so zanetili ogenj, ker so želeli gasiti. Pri nečednem podvigu je sodeloval še mladoletnik iz Madžarske. Vnetljivo zmes, s katero so podkurili, so preizkusili na pšeničnem polju. Ognjene zublje so vsi trije po požigu vinske kleti tudi pomagali krotiti, še pred tem je eden od njih poklical na številko 112, na regijski center za obveščanje, in sporočil, kje gori. Primeri kažejo, da gre večinoma za mlade prostovoljne gasilce, ki ogenj podtikajo samo iz želje po junaštvu. Želijo biti občudovani, spoštovani, da jih družina, prijatelji in gasilci pohvalijo, vendar niso dovolj usposobljeni in inteligentni, da bi dosegli to spoštovanje, po katerem hrepenijo. Med izkopavanjem našli mino Vse kaže, da je na Filovskem bregu na delu požigalec. Bo udaril še enkrat ali ga bodo prej razkrinkali policijski preiskovalci? fotografija nataša juhnov Skok in rdeči petelin Podtikanje požarov Ognjeni zublji nad vinske kleti V petih letih dvajset požigov – Motiv je lahko tudi prikrivanje drugega kaznivega dejanja Preiskava dveh požigov vinskih kleti na Filovskem bregu še poteka, zato je uradnih informacij zelo malo, to pa je v začetni fazi kriminalističnega dela seveda razumljivo. Dejan Bagari, vodja operativno-komunikacijskega centra pomurske policije, je bil namreč izjemno skop pri pojasnjevanju okoliščin dveh domnevnih požigov – rdeči petelin je zapel 31. julija in 25. avgusta, modus operandi obeh požarov pa bi bil lahko povsem enak –, napovedal pa je, da bodo po končani preiskavi predstavili svoje ugotovitve. Požigalstvo je si- cer ena izmed redkih oblik družbenega in osebnega obnašanja, ki od razvoja civilizacije do danes ostaja skrivnostno, nepopolno raziskano in je vedno prisotno. Podtikanje požarov vpliva na družbeno življenje, saj so lahko posledice različno hude. Zahteva človeške žrtve, uničeno imetje, slabšo kakovost življenja na izgorelem območju in porast zavarovalnih premij. Požar ne čaka in ne izbira trenutka. Podtikanje požarov ima po besedah Petra Umeka, profesorja kriminalistične psihologije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, več različnih motivov. Tako je motiv lahko maščevanje in sovraštvo: »Primeri konfliktov, ki so lahko povod za požar, so najpogosteje ljubezenski trikotniki, odnosi v službi, najemniški odnosi, prepiri zaradi dedovanja, sovraštvo med sosedi in razžalitev časti. Naslednji motiv je gotovo koristoljubje ali dobiček – ogenj se podtakne, da bi se pridobilo zavarovalnino. Torej požigalec podtakne ogenj, da bi s tem pridobil neko korist. Motiv za požig je lahko prikrivanje drugega kaznive- ga dejanja. Ogenj namreč uniči sledi, kot so prstni odtisi in biološke sledi (DNK). »S požigom se recimo poskušajo prikriti vlomi, poneverbe in celo uboji in umori.« Poznamo tudi vandalske požige, ki jih v glavnem izvedejo mladostniki v skupini. Poseben tip požigalcev pa so po besedah sogovornika še tako imenovani heroji, ki podtaknejo požar, obvestijo gasilce o požaru in so pogosto prvi na kraju požara in pri gašenju izredno požrtvovalni. Andrej Bedek Bolnišnica Murska Sobota Vsi nadzorniki imajo enaka merila Po prepričanju tožilstva je finančni direktor administracijam oddelkov naročil, da ambulantne primere obravnave bolnikov spremenijo v bolnišnične, ki so finančno ovrednoteni bistveno višje »Prav zanima me, katere so te bolnišnice, da bomo potem v njih opravili nadzor!« je pred sodnikom Stanislavom Jugom, ki išče resnico o domnevnem nezakonitem obračunavanju bolnišničnih storitev Splošne bolnišnice Murska Sobota (SBMS), povzdignila glas Jana Mrak iz oddelka za nadzor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Bojan Korošec, direktor SBMS, je namreč pričal, da je tovrstno obračunavanje storitev praksa tudi po drugih slovenskih zdravstvenih ustanovah: »Ko sem predstavljal naš primer, je bil odgovor mojih kolegov, da to vendar vsi počnemo.« Korošec je pričal na sojenju proti Marjanu Mačku, finančnemu direktorju SBMS, ki je obtožen, da je ravnal nezakonito pri obračunavanju bolnišničnih storitev in da je zaradi njegovih navodil podrejenim uslužbencem bolnišnica ZZZS opeharila za skoraj 140 tisoč evrov. Državna tožilka Desanka Novak je v obtožnici zapisala, da je Maček prestopil prag zakonitega ravnanja, ko je v začetku januarja 2012 administracijam bolnišničnih oddelkov naročil, da ambulantne primere obravnave bolnikov v decembru 2011 spremenijo v bolnišnične. Torej so za bolnika, ki so ga oskrbeli v ambulanti in poslali domov, zavarovalnici zaračunali, kot da je bil tam hospitaliziran. Ostale so brez odgovorov »Nobenega od očitkov ne priznavam!« Tako pa se v svojem zagovoru brani finančni direktor. Pravi, da so se na kolegiju vodstva bolnišnice januarja 2012 dogovorili, da je treba preveriti, zakaj je prišlo v letu 2011 do nesorazmerij med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem bolnikov. ZZZS je tisto leto s svojimi nadzori našel pomanjkljivosti, ki jih je bilo več kot običajno. Dogovor na kolegiju je menda nato bil tak, da strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar opravi pogovor z zdravniki, Maček pa z administracijo. »Šlo je za delo skupnega tima zdravnikov in drugega osebja. Nikomur nisem nikoli nič naročil!« pravi obtoženec. Zaslišane oddelčne administratorke so na prostoru za priče govorila drugače – večini je, kot je razbrati iz njihovih izjav, prav obtoženi Maček v začetku januarja 2012 naročil, naj določeno število ambulantnih obravnav bolnikov spremenijo v bolnišnične. Ko so administratorke o prenosu obravnav v sistemu govorile s predstojniki, torej z zdravniki, ki so edini pristojni za odločanje, ali se bolnik obravnava ambulantno ali bolnišnično, ti o tem niso nič vedeli. Nekateri se sicer niso strinjali in so na kolegiju, sklicanem po spre- V Podgradu je bila pri gradnji vodovoda najdena neeksplodirana minometna mina, ki izvira iz druge svetovne vojne. Pristojne službe so poskrbele za varno odstranitev. Med najdenimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v Pomurju so najpogosteje topovske granate, minometne mine, ročne bombe in strelivo. Kako ravnamo v takem primeru? Predvsem je pomembno, da se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike ter od prisotnih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja. Preprečimo dostop do predmeta in se ga ne ne dotikamo, ne prestavljamo ali razstavljamo, ker že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt. Mesto, na katerem je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli. Ob najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje (112) ali policijo (113) in pri tem sporočimo čim več podatkov. membah v sistemu, temu odkrito nasprotovali, spet drugi so dejali, da če je to naročila uprava, naj nalogo opravijo. Ker so administratorke kmalu same ugotovile, da so morda prestopile rob zakona, so z Mačkom imele sestanek, vendar pravih odgovorov od finančnega direktorja še danes niso dobile. Nadzornica: Meja je jasna Daniel Grabar, strokovni direktor SBMS, je omenil, da so leta 2011 spreminjali informacijski sistem, posledica pa bi lahko bile napake pri obračunavanju storitev. »Dogovor na kolegiju je bil, da se čim prej zaključijo odprte evidence in poskrbi za višjo uresničitev storitev. Ne vidim povezave, da bi se SBMS tako lahko okoristila,« pa je odgovoril tožilki Novakovi. Ta je namreč vprašala direktno: »Se je bolnišnica s popravljanjem načina zdravljenja bolnikov okoristila?« Grabar se ni spomnil, s katerimi predstojniki je govoril o spremembah podatkov o zdravljenju, »ker so bili nekateri zdravniki zaradi praznikov in preobremenjenosti nedosegljivi«. Sodnik Jug je namreč izzval pričo, kajti predstojniki oddelkov trdijo popolnoma drugače – o spremembah obravnav bolnikov nas nihče ni seznanil ali povprašal. »Meja med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem je jasno določena, zato se ni mogoče kar tako odločati za eno ali drugo,« pa je sodniku, ki je med ponedeljkovim maratonskim sodnim procesom spretno krmaril, razložila Mrakova. S policijskimi preiskovalci je pri nadzoru bolnišničnih primerov zdravljenja, ki so bistveno višje finančno ovrednoteni kot ambulantni, ugotovila, da je priložena dokumentacija ustrezala le ambulantnemu zdravljenju. Direktor bolnišnice Bojan Korošec se z nadzornico ni strinjal in je v svojem nastopu govoril, da je delo regijske bolnišnice že šesto leto podcenjeno: »Morali smo pozabiti na kar okoli osem milijonov evrov plačila za storitve, ki smo jih opravili nad dogovorjenim obsegom, vendar jih ZZZS ni priznal.« Korošec je še pričal, čeprav se natančno vsega tudi on ni spomnil, da je bil na kolegiju sklenjen dogovor, da naj pomanjkljivosti v obračunu za leto 2011 uredijo »tako, kot je treba, in tako, kot to počnejo v drugih bolnišnicah«. Pristavil je, da nadzori vsako leto odkrijejo manj nepravilnosti, da pa tudi nadzorniki nimajo enakih meril. »Vsi nadzorniki imajo enaka merila!« mu je vrnila Mrakova. Sojenje se nadaljuje v ponedeljek. Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek Mejno mesto ob reki Muri je v soboto na noge dvignil voznik jeklenega konjička, ki je bržkone mnogo prehitro pripeljal po vpadnici v Gornjo Radgono mimo obrtne cone iz smeri Radenec. Konjička zaradi pretežke noge na stopalki za plin ni zmogel več ukrotiti, zato ga je prek pločnika dobesedno katapultiralo na bližnje parkirišče. Avtomobilska pločevina je žvenketala, kajti povzročitelj je doskočil na več tamkaj parkiranih avtomobilov. Očitno prehitrega voznika so možje postave kmalu našli, saj je po dogodku kar peš odšel. Zadnji avgustovski dan pa se je dokaj nevsakdanji dogodek zgodil v središču prekmurske prestolnice – na fotografiji – na Trgu zmage, na katerem so plameni zajeli parkirano vozilo. Zaplet so hitro rešili murskosoboški gasilci, tako da večje nevarnosti ni bilo. Nastala je le materialna škoda. fotografija jure zauneker Ukrep proti nasilnežem V treh primerih družinskega nasilja so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja. V nujnih primerih, ko gre za nasilje v družini, policija samostojno izreče prepoved približevanja, da zagotovi varnost žrtvi in prepreči nadaljnje nasilje. O izrečenem ukrepu obvesti tudi center za socialno delo. Ukrep prepovedi približevanja policist izreče ustno, nato pa v šestih urah izda pisno odredbo – prvi izrek prepovedi velja skupno 48 ur. Zakonitost in pravilnost izrečenega ukrepa samodejno preveri tudi sodišče in o svoji odločitvi izda posebno odločbo. Če izrečeni ukrep policije potrdi, običajno podaljša njegovo veljavnost na skupno deset dni od prve ustne prepovedi policista. Ukrep prepovedi približevanja, ki ga izreče policija, zajema tudi določitev razdalje do kraja, ki je kršitelj ne sme namerno preseči – to je razdalja do 200 metrov glede na kraj, na katerem je žrtev. ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! šport www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 15 Rokomet Sprejem za srebrnega rokometaša Jure Kocbek, ki je začel rokometno pot v Gornji Radgoni, je dobil s slovensko reprezentanco na svetovnem prvenstvu do 19 let srebrno kolajno Rokomet ima v Gornji Radgoni dolgoletno tradicijo. V različnih selekcijah – od najmlajših do članov – so se učile rokometnih veščin številne generacije. Velika večina jih je ostala v klubu do konca kariere, to pa ne velja za Jureta Kocbeka. Odlične predstave so tega najstnika pripeljale do članske ekipe dolgoletnega prvoligaškega moštva iz Ormoža. Tam je bil na očeh vodstva slovenske reprezentance, ki ga je popeljalo na nedavno svetovno prvenstvo mladih do 19 let, ki ga je gostila Rusija. Slovenija je dobila, tudi po Kocbekovi zaslugi, srebrno kolajno. Čeprav Jure ne nosi več radgonskega dresa, so se njegovi nekdanji trenerji, soigralci in ljubitelji rokometa iz mesta sejmov in penine spomnili nanj. Ko je dobil prvo odličje na velikih tekmovanjih, so mu pripravili prisrčen sprejem. »V rokometnem klubu Arcont Radgona smo ponosni, da je v tej reprezentanci tudi igralec, ki je začel svojo rokometno pot v našem klubu. Jure je dokazal, da se lahko tudi v majhnem rokometnem okolju razvijejo odlični rokometaši, vsekakor pa je dosegel uspeh, ki ga pred njim ni še noben radgonski rokometaš. Njegov dosežek je lahko odlična motivacija mladim fantom v našem klubu, da tudi oni s trdim delom dosežejo podobne uspehe,« so zapisali na spletni strani Srebrnemu rokometašu Juretu Kocbeku je v roko segel tudi radgonski župan Stanislav Rojko. fotografija miha šoštarič kluba. Sprejema odličnega mladega športnika, ki ima v karieri velike načrte, sta se udeležila tudi radgonski župan Stanislav Rojko in predsednik uprave Arconta, glavnega sponzorja radgonskega kluba, Branko Kurbus, ki sta Juretu zaželela čim manj po- škodb in uspešno nadaljevanje športne poti. Kocbek je začeligrati rokomet kot devetletnik pod vodstvom trenerja Nika Kluna, zaradi svojega talenta pa je ves čas igral vsaj za dve selekciji radgonskega kluba. Poleg Nika Klu- na sta bila do prihoda v člansko vrsto, v kateri je zanj skrbel Peter Trbuc, njegova trenerja še Marko Pintarič in Luka Klun. Kot 15-letnik je prvič zaigral za člansko moštvo Arconta in na 13 tekmah dosegel 11 zadetkov. V sezoni 2013/14 je naredil velik korak v svoji karieri, saj je pred koncem sezone prestopil v Jeruzalem Ormož. Svoj debi v prvi državni članski ligi je dočakal konec aprila, že na svoji drugi prvoligaški tekmi pa se je prvič vpisal med strelce, ko je v tekmi proti Izoli dosegal dva zadetka. Od takrat več kot uspešno nosi ormoški dres. Z dobrimi igrami si je prislužil vpoklic v kadetsko državno reprezentanco. V predtekmovanju največjega tekmovanja v tej starostni kategoriji v Rusiji je Slovenija premagala Tunizijo, Japonsko, Brazilijo in Argentino ter remizirala s Francijo. V izločilnih bojih je nato po vrsti premagala še Hrvaško, Norveško in v polfinalu Islandijo. V finalu se je ponovno srečala s Francijo, vendar izgubila s 26 : 33. »Svoje igre in tudi igre celotne reprezentance lahko ocenim kot odlične. Sam bi si želel igrati tudi nekaj več minut, saj sem čutil, tudi zaradi kar štiritedenskih priprav na prvenstvo, da sem odlično pripravljen, vendar ker gre za moje prvo večje tekmovanje z reprezentanco, moram biti zadovoljen,« je dejal Jure, ki ga čaka že to soboto ob 17. uri tekma prvega kroga novega državnega prvenstva v prvi članski ligi. Ormoški Jeruzalem bo v spektaklu pod milim nebom gostil Mariborčane. Tekma bo na zunanjem igrišču v Mestni grabi v Ormožu. Miha Šoštarič Kasaški derbi Bo Ljutomerčanom v prestolnici naposled le uspelo V dirki leta bo na hipodromu Stožice v Ljubljani nastopilo šest kasačev iz ljutomerskega kluba, ki so brez zmage že od leta 2008 Prva septembrska nedelja je letos rezervirana za osrednji dogodek v kasaškem športu na slovenskih hipodromih. V Stožicah bo na sporedu 25. slovenski kasaški derbi oz. državno prvenstvo štiriletnih kasačev. Za rekordni nagradni sklad na slovenskih hipodromih – 15.000 evrov – se bo potegovalo dvanajst najboljših slovenskih štiriletnih kasačev, med njimi polovica iz ljutomerskega kasaškega kluba. Lani so na slovenskem kasaškem derbiju, ki so ga organizirali Ljutomerčani, slavili Ljubljančani. Zmagal je Riogill z Mirkom Gregorcem. Letos, ko bo dirka v slovenski prestolnici, si veliko obetajo člani najstarejšega in najuspešnejšega slovenskega kluba izprleške prestolnice. Želijo prekiniti negativno tradicijo, saj na največji dirki na slovenskih hipodromih niso zmagali že od leta 2008, ko je slavil pred svojimi gledalci v Ljutomeru Dawson MS z Markom Slavičem. Ljutomerčani so bili od takrat s svojimi konji vedno v najožjem krogu favoritov za naslov, vendar so sklonjenih glav zapuščali hipodromske steze. Letos napovedujejo zmagoslavje, v ognju pa imajo kar šest želez. Po uspehih, doseženih v dosedanjih nastopih, si veliko obetajo v taboru Žnidaričevih iz Stare Nove vasi. V derbiju bodo imeli dve izvrstni kobili – Lil Kim in Lotte. Lil Kim, ki jo bo vozil najboljši voznik zadnjih let Jože Sagaj ml. iz Ključarovec, je zmagala tako na dveletnem kot tudi triletnem državnem prvenstvu, v 23. nastopih pa je zmagala kar enajstkrat. Žnidaričeve skrbi, ker ji v zadnjih treh nastopih ni uspelo zmagati, saj je poleg odstopa zasedla dve drugi mesti. Lotte bo popeljal na ljubljansko stezo najboljši slovenski trener lanskega leta Milan Žan iz Komende. Letos v sedmih nastopih nikoli nista bila slabša od tretjega mesta, med drugim pa sta dvakrat zmagala. V nasprotju s Sagajem, ki še ni zmagal na slovenskem kasaškem derbiju, ima Žan že dve zmagi na največji rejski dirki pri nas. Veliko obeta Sammi MS iz hleva Slavičevih iz Ključarovec. Po poškodbi se je na steze vrnil šele v začetku avgusta, ko je na vajetih Mitje Slaviča z lahkoto zmagal na eni izmed dveh kvalifikacijskih dirk za nastop na derbiju. Po kvalifikacijah je nastopil še v Münchnu in zasedel četrto mesto, vendar z odličnim kilometrskim časom 1:18,1 na 2.600 metrov dolgi progi. Triletni Sammi MS je sicer doslej zmagal sedemkrat. Večno drugi, bi lahko zapisali za Tarsa Starsa, ki je v lasti Igorja Pozderca iz Ljutomera, na derbiju pa ga bo vozil Janko Sagaj iz Ključarovec. V 20 nastopih je poleg dveh zmag kar devetkrat zasedel drugo mesto. Glede na suvereno zmago Alpine M na minulih avgustovskih dirkah v Ljutomeru si od derbija veliko obeta tudi Darja Antolin z Grab. To je bila sicer šele druga zmaga v karieri Alpine M, vendar je tokrat porazila obe favorizirani kobili iz hleva Žnidaričevih. Nekoliko v ozadju bo prežal na svojo priložnost Luxus z Brankom Seršenom iz Banovec. Lani je ta dvojec dvakrat stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra, letos pa se ponaša le z dvema drugima mestoma. Miha Šoštarič šča, v tekmovalni disciplini 30 metrov v klečečem položaju zadel 283 krogov in zasedel šesto mesto. Minulo soboto so premagali na domačem igrišču z 2 : 0 Maribor Tabor. Zadetka sta dosegla Luka Hren (22) in Amadeos Horvat (26). Po nepopolnem četrtem krogu je Farmtech Veržej na drugem mestu z desetimi točkami. V naslednjem krogu bo Farmtech to soboto ob 11. uri gostoval v Kidričevem pri Aluminiju. ve pa izgubili proti Malečniku z 0 : 2. V tretjem krogu bo to soboto Mura gostovala v Sl. Konjicah pri Dravinji, Lendava pa potuje v Dravograd. sekcije Radenske (29:23). Članice so nastopile na 5 kilometrov dolgi progi. Najhitreje je s progo opravila Katja Baša Tkalec iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci (19:20),druga je bila Helena Rožman iz Londona (20:49), pa tretja Suzana Titan iz Kroga (22:10). teden v številkah Šah Na Otočcu je potekala 24. mladinska državna liga v šahu. Nastopili so tudi mladi šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote. Mladinci, za katere je največ točk zbral Luka Skuhala, so zasedli četrto, mladinke, pri katerih je izstopala Hana Nemec, pa šesto mesto. Streljanje Boštjan Maček iz Bodonec, član Strelskega društva Štefana Kovača M. Sobota, je postal državni prvak v streljanju na glinaste golobe. Na prvenstvu, ki ga je gostilo Pragersko, je Radgončan Dani Šmid zasedel četrto mesto. V moštveni konkurenci so soboški strelci Maček, Denis Pojbič in Evgen Pap zasedli drugo mesto. Na 18. svetovnem prvenstvu s samostrelom v ruskem mestu Ulan Ude je Robert Markoja iz Gomilice, član Strelskega društva Štefana Kovača iz Turni- V Lendavi so organizirali 18. mednarodno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško.V moški konkurenci je zmagal Stiven Vočanec iz ormoškega Kovinarja, drugo mesto je zasedel Mitja Černi iz Gančan, tretje pa Igor Makari iz M. Sobote. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Vesna Mele iz Ormoža, druga je bila Tamara Černi iz Gančan, tretje mesto pa je pripadlo Tini Vlaj Zver iz Lendave. V ekipni konkurenci je slavil Kovinar, Gančani so bili drugi. Nogomet Nogometaši Farmtecha iz Veržeja, ki nastopajo v slovenski nogometni ligi U15, so minuli teden odigrali dva prvenstvena obračuna. Najprej so v gosteh z 2 : 1 premagali velenjski Rudar. Za veržejsko ekipo sta zadetka dosegla Luka Hren (35) in Marcel Horvat (67). Začelo se je tekmovanje v drugi slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi vzhod, v kateri pomurske barve zastopata Mura in Lendava. V prvem krogu kadetske konkurence je Lendava s 3 : 2 premagala Zavrč, mladinci Lendave pa so proti Zavrču izgubili z 0 : 3. Nogometaši Mure bodo dvoboja proti vrstnikom Dravograda odigrali 8. septembra v gosteh. V drugem krogu so premagali kadeti Mure v M. Soboti z 9 : 0 mariborski Kovinar, kadeti Lendave pa na domačem igrišču izgubili proti Malečniku z 1 : 2. Mladinci Mure so premagali Kovinar s 3 : 2, mladinci Lenda- Atletika Mladi atleti, člani atletskega kluba Panvita iz Murske Sobote, so nastopili na mitingu v Domžalah. Zmagali so Pia Špur v skoku v daljino s preskočenimi 167 centimetri, Niko Car v skoku v daljino s preskočenimi 571 centimetri in Tami Ščančar, ki je slavila na 100 metrov s časom 12,63 in na 200 metrov s časom 25,68. V Krogu so pripravili 4. Bezgov tek, ki je štel za Pomurski pokal v rekreativnih tekih. Nastopilo je 72 tekačev. Člani so se pomerili na 8 kilometrov dolgi progi, ponovno pa je zmagal Dejan Preindl iz ekipe Prevozi bolnikov Bratonci (28:02), drugo mesto je zasedel Stanislav Kralj iz Novega mesta (28:37), tretji pa je bil Sašo Emeršič iz Tekaške Rokoborba V Las Vegasu poteka svetovno prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Minuli torek je na prvenstvo odpotoval tudi Jure Kuhar, član rokoborskega društva Sobota. Kuhar bo nastopil v kategoriji do 75 kilogramov, njegovi boji pa bodo na sporedu v ponedeljek, 7. septembra. Svetovno prvenstvo je prva priložnost za Kuharja, da si pribori vozovnico za olimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru. Poleg Kuharja sta v Las Vegas odpotovala tudi njegov trener Rade Bačič in sodnik Stanislav Šernek. M. Š. 16 šport | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Kikboks v Odrancih Učili so se od Zavca Boksarskemu šampionu na treningu pomagal evropski prvak Gregor Stračanek Katja Vrdjuka, Melita Hajdinjak in Nina Mandl fotografija arhiv šd team turbo tropovci Odranci niso zanimivi le za investitorje, ki skrbijo za nova delovna mesta v tamkajšnji industrijski coni. Svojo priložnost v tej majhni prekmurski občini vidijo tudi športniki. Nogometaši Odranec so že vrsto let med najboljšimi v deželi ob reki Muri, zdaj bodo iz tega kraja prihajali še odlični tekmovalci v kikboksu. Zato bo z ustanovitvijo Kickboxing kluba Odranci poskrbel odličen tekmovalec, nosilec srebrne medalje z evropskega prvenstva, David Žibrat z Mote pri Ljutomeru. »V Odrancih in okolici je veliko mladih, ki se želijo seznaniti s tem borilnim športom. Članov v klubu je iz dneva v dan več, trenutno pa treniram nekaj več kot 20 tekmovalcev,« je povedal Žibrat, ki sicer okreva po poškodbi noge. Trikrat tedensko, po potrebi pa tudi večkrat, trenirajo v manjši telovadnici poleg gostinskega lokala Monroe Cafe. »Gre za nekoliko manjši prostor, kot je v telovadnici osnovne šole v Odrancih, vendar raje delam z manj tekmovalci v manjšem prostoru. Boljše vzdušje je, poleg tega pa je pri tekmovalcih več pozitivne energije.« Z namenom predstavitve kluba in te borilne veščine je organiziral Žibrat v telovadnici odranske osnovne šole otvoritveni trening, na katerega se je odzval boksarski superzvezdnik Dejan Zavec. Prijateljstvo med Žibratom in Zavcem traja vrsto let, v zadnjem obdobju, pred velikimi Zavčevimi boksarskimi dvoboji, pa je bil prav prleški borec njegov sparingpartner v ringu. »Vas Odranci si ne more želeti lepšega kot to, da obstaja športna vizija in da se imajo mladi s čim ukvarjati. Današnja težava – mladi so veliko pred računalnikom in televizijo – se odpravi prav s športno aktivnostjo. In Davidova odločitev za ustanovitev kluba, v katerega privablja športa željno mladino, je dodatna vrednost za Odrance in tudi druge okoliške kraje. S tem bo širil na večje Bagarijeva do zlata V španskem San Sebastjanu je potekalo evropsko mladinsko prvenstvo v kikboksu. Izkazala se je Aleša Bagari iz Rakičana, članica novega Kickboxing kluba Odranci, ki je v kategoriji do 70 kilogramov premagala vse nasprotnice in dobila zlato kolajno. število ljudi kulturo športa, samozavest, samodisciplino in delovne navade. David je predan svojemu delu, je izredno pozitiven človek, ki bo poskrbel za uspeh in napredovanje tako športne kot tudi družbene kulture,« je povedal Zavec, ki je tokrat poučeval v Odrancih številne ljubitelje kikboksa, pomagal pa mu je profesionalni evropski prvak v kikboksu Gregor Stračanek. M. Š. Prvenstvo v triatlonu Tropovska triperesna deteljica na vrhu v državi Nov uspeh ženske ekipe ŠD Team Turbo Tropovci Ljubljana je prvič gostila klubsko prvenstvo v triatlonu, na katerem so se pomerile klubske ekipe, sestavljene iz treh članov. Posebna zanimivost tekmovanja je bila to, da so vsi trije člani iste ekipe startali in tekmovali skupaj (kot trojka). Plavali so 550 metrov, kolesarili 16 kilometrov in tekli 3,5 kilometra. Ekipe so startale ločeno s časovno razliko dveh minut. Med 19 moškimi in 9 ženskimi ekipami je zelo dobro nastopila ženska ekipa ŠD Team Turbo Tropovci, ki so jo sestavljale Nina Mandl, Melita Hajdinjak in Katja Vrdjuka. S časom 1:00:11 je ekipi uspelo doseči 5. mesto za dvema ekipama TK Trisport Kamnik in dvema ekipama TK Telemach Ljubljana. V tekmovanju ženskih klubskih ekip je postal tako ŠD Team Turbo Plavali so 550 metrov, kolesarili 16 kilometrov in tekli 3,5 kilometra. Tropovci tretji najboljši triatlonski klub v Sloveniji. V skupnem klubskem točkovanju moških in ženskih ekip sta dosegla enako število točk (172) TK Trisport Kamnik in TK Telemach Ljubljana, a je postal zaradi sekundarnega kriterija klubski prvak TK Trisport Kamnik. TK Inles Riko Ribnica in ŠD Team Turbo Tropovci pa sta oba dosegla 60 točk in tako izenačitev na 3. mestu, saj je imel TK Inles Riko Ribnica na startu le moške ekipe, ŠD Team Turbo Tropovci pa le žensko ekipo. T. K. David Žibrat, ki okreva po poškodbi, si je v Odrancih vseeno nadel šampionove boksarske rokavice in pred fotoreporterji »napadel« Dejana Zavca. fotografija jure zauneker Albin Cör, triatlonec Če je tek droga, potem je triatlon trda droga Iz službe takoj v bazen – Na Mallorci naskok na normo za tekmovanje Iron Man na Havajih, triatlonsko tekmo vseh tekem Brata Fister in Sebastjana Gergoriča smo na naših časopisnih straneh že večkrat omenjali, še posebej prva dva, Albin Cör iz Gančan pa je četrti prekmurski triatlonec. Pismonoša je pred petimi leti nogometne čevlje obesil na klin, leta 2010 pa se je prvič preizkusil v triatlonu, polovičnem, na Bledu. »Šel sem kar na slepo. Sploh si nisem predstavljal, kako bo.« Čas: pet ur in 13 minut. Proga: dva kilometra plavanja, 90 kilometrov kolesarjenja in 21 kilometrov teka. Za triatlon je praktično prvič izvedel pred dvajsetimi leti na oddihu v Turčiji, pred petimi leti pa je ideja, lahko bi rekli, dozorela. Iz službe se takoj odpravi na trening. Najtežje je s plavanjem, saj je razpet med Moravskimi Toplicami in Radenci. Pokrit plavalni bazen v Murski Soboti bi bil torej za triatlonca Albina Cöra pravi balzam za dušo. Pa ne le zanj, ampak tudi za druge športnike in plavalce. Tedensko je treningu triatlona odmerjenih 20 ur ali več – recimo dnevno pet kilometrov plavanja ali 35 kilometrov teka. Priprave na izbirno tekmo ovira poškodba tetive Lani je v Zürichu lovil uvrstitev na tekmovanje Iron Man na Havajih, triatlonsko tekmo vseh tekem. Štiri kilometre plavanja, 180 na kolesu in po odtečeni maratonski razdalji je v svoji starostni kategoriji – od 40 do 45 let – med 700 tekmovalci zasedel 50. mesto oziroma 252. mesto med 3000 vsemi tekmovalci. Čas: 10 ur in 18 minut. Na izbirnih triatlonih Iron Man se prvih osem ali deset iz kategorije uvrsti na Havaje. Zdaj trenira pod okriljem Igorja Kogoja, enega najvidnejših in najbolj izkušenih slovenskih triatloncev. Na tekmo v Švici se je pripravljal sedem mesecev. Šestin- Šestindvajsetega septembra čaka Albina Cöra v Španiji nov triatlonski izziv. fotografija osebni arhiv albina cöra dvajsetega septembra pa čaka Albina Cöra v Španiji nov triatlonski izziv, saj bo na Mallorci naskakoval normo. Kako je pripravljen, je težko napovedati, saj priprave ovira poškodba tetive, ampak puške ne bo vrgel v koruzo. Težavo predstavlja tudi startnina – 500 evrov. Nekaj denarja prispevajo sponzorji, za preostalo sam seže v žep. Brez podpore partnerke Gabrijele bi prav tako šlo le težko. Se je kdaj v glavi morda pojavilo vprašanje: ali mi je to sploh treba, saj gre za res izjemen napor, ki ga zmore le odlično pripravljeno človeško telo, in to ne le fizično, ampak tudi mentalno? »Ne! Približno štiri leta si bom najbrž še poskušal izboriti normo za Havaje. To bi bilo zame veliko osebno zadoščenje. Kot pravijo sotekmovalci: Če je tek droga, potem je triatlon trda droga!« Andrej Bedek šport www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 17 3. SNL vzhod V Ljutomeru izvrsten 42-letni Darko Zver Bakovčani nadigrali prvake – NŠ Mura dosegla vse zadetke za visoko zmago v prvem polčasu Izidi 2. kroga: Avto Rajh Ljutomer – Leosplast Križevci 0 : 0, ŠNK Bakovci – Odranci 2 : 0 (0 : 0), Nafta 1903 – Čarda 1 : 3 (0 : 1), NŠ Mura – Rakičan Kavarne Metropol 4 : 0 (4 : 0), Grad – Črenšovci 0 : 1 (0 : 0), Polana – Tromejnik G-Sukič 0 : 0, ND Lušt Beltinci – Turnišče 3 : 1 (2 : 0). Pari 3. kroga: Črenšovci – Polana (v soboto, 5. septembra, ob 16.30), Rakičan Metropol Kavarne – ŠNK Bakovci (v nedeljo, 6. septembra, ob 10.30), Čarda – Avto Rajh Ljutomer, Turnišče – Nafta 1903, Tromejnik G-Sukič – ND Lušt Beltinci, Odranci – Grad, Lesoplast Križevci – NŠ Mura (vse v nedeljo, 6. septembra, ob 16.30). Avto Rajh Ljutomer – Lesoplast Križevci 0 : 0 Na mednarodnem turnirju v Vidoncih je zmagalo moštvo Humane zvezdice. fotografija arhiv šd vidonci Mali nogomet Rusko-slovenski turnir v Vidoncih Donatorji iz Rusije in drugi gostje presenečeni nad igriščem z umetno travo Športno društvo Vidonci je tudi letos pripravilo mednarodni prijateljski turnir v malem nogometu. Turnir je plod sodelovanja zdaj že večkrat omenjenega domačina Roberta Kuzmiča, ki je več let živel v Moskvi in ohranil stike s tamkajšnjimi prijatelji. Letos je na turnirju sodelovalo osem ekip: moštvo Čehov in ekipa Ljuberci iz Rusije, ekipa Slovenske vojske, Humane zvezdice, ekipa Dengrada, Soboški nagibači, ekipa GMT in domače moštvo ŠD Vidonci. Tako je bil turnir predvsem slovensko-ruski, medtem ko so pred tem sodelovala tudi moštva iz Avstrije, Srbije in Črne gore. Turnir je potekal na novi športni pridobitvi ŠD Vidonci, igrišču z umetno travo, ki so ga predali v uporabo pred dnevi. Ekipe so bile navdušene nad igriščem. Igralci so pohvalili predvsem celotno društvo, ki mu je uspelo pridobiti sredstva na razpisu. Presenečeni so bili namreč, da lahko vaško društvo deluje na tako visoki ravni. Ruski »investitorji«, torej prija- telji vidonskega društva iz Rusije, ki so tudi prispevali h gradnji igrišča, so bili s končno podobo zelo zadovoljni. Čeprav je šlo samo za prijateljski turnir in družabno srečanje, je imel tudi ta turnir nekaj tekmovalnega. Prvo mesto je ostalo v slovenskih rokah in nogah. Zmagala je namreč ekipa Humane zvezde. Med igralci te ekipe so bili tudi Goran Jolič, Gorazd Ademovič in Nani Matjašič. Druga je bila ekipa Čehov iz Rusije, tretja pa ekipa GMT. SŽNL 2. SNL Prvo mesto je ostalo v slovenskih nogah. Zmagala je ekipa Humane zvezde. Med igralci so bili tudi Goran Jolič, Gorazd Ademovič in Nani Matjašič. Rok Fujs najbolje izvajal penale Klub malega nogometa Prosečka vas je priredil na domačem igrišču tradicionalno streljanje »penalof« (na fotografiji) in nogometni turnir Generalka pred sezono. V streljanju najstrožjih kazni je nastopilo 27 tekmovalcev v pionirski in članski konkurenci. Pri članih je že tretjič zmagal Rok Fujs iz Prosečke vasi in si tako prislužil prehodni pokal, drugi je bil Goran Gjergjek iz Kovačevec, tretji Uroš Ošlaj iz Filovec, četrti pa Tadej Tanacek iz Prosečke vasi. Pri pionirjih je »penale« najbolje izvajal Marko Miličevič, prav tako iz Prosečke vasi, drugi je bil Dominik Šlemer iz Kovačevec, tretji pa domačin Luka Miličevič. Na nogometnem turnirju je slavila ekipa TKO, na drugo mesto se je uvrstilo Športno društvo Kovačevci, na tretje mesto pa moštvo Drvarji. C. K., T. K. Prvi polčas v Ankaranu je zaznamovala čilska branilka Valentina Lefort, ki je v 43. minuti zaradi rdečega kartona zapustila igrišče. Kljub igralki manj so Pomurke v drugem polčasu zaigrale kot prerojene in zmagale s 6 : 1. Za drugo zmago v sezoni so za Teleing Pomurje v polno zadele Biljana Bradić (46), Dominika Čonč (51), Anja Prša (57, 84) in Tjaša Tibaut (71 iz enajstmetrovke, 87). M. Š. Drugič zapored so nogometaši Farmtecha iz Veržeja sklonjenih glav zapuščali domačo zelenico. Po porazu proti Dravi so tokrat, v četrtem krogu druge slovenske nogometne lige, izgubili še proti drugemu novincu, Zarici iz Kranja (0 : 1). Gostje so dosegli zadetek v 17. minuti, ko je zadel Blaž Šujica. Ta je dobil žogo 40 metrov od vrat Mateja Andrejča, s preigravanjem se je otresel treh domačih igralcev in žogo spravil za vratarjev hrbet. Kranjčani so pripotovali v Veržej z vsega trinajstimi igralci, pokazali pa srčno in bojevito igro, ki jim je prinesla zgodovinsko zmago v drugoligaški kon- ŠRC Bakovci, 500 gledalcev, sodnik: Mileta (Ptuj). Strelca: 1 : 0 Kotnik (79), 2 : 0 Buzeti (87). Rumeni kartoni: Madon, Kodba, Vöroš, Kreft, Kežmah; Jerebic, P. Raduha. Nafta 1903 – Čarda 1 : 3 (0 : 1) Športni park Lendava, 200 gledalcev, sodnik: Mihelič (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kleiderman (38, avtogol), 1 : 1 Tomašek (62), 1 : 2 Kosi (75), 1 : 3 Bencik (80, enajstmetrovka). Rumeni kartoni: Šakušić, Bela; Korpič, Bencik, Recek, Cifer, Žganjar. NŠ Mura – Rakičan Kavarne Metropol 4 : 0 (4 : 0) Mestni stadion Fazanerija, 450 gledalcev, sodnik: Veselič (Maribor). Strelca: 1 : 0 Karas (9), 2 : 0 Bračko (11), 3 : 0 Karas (18), 4 : 0 Karas (44). Rumeni kartoni: Celec, Potrč; Jančar, Kozar, Karoli. Grad – Črenšovci 0 : 1 (0 : 0) Pod gradom, 230 gledalcev, sodnik: Halilović (Celje). Strelec: 0 : 1 Törnar (87). Rumeni kartoni: Kolmanko, Bernjak, Škafar, Sukič; Törnar, T. Horvat, N. Horvat; rdeči karton: T. Horvat (49). Polana – Tromejnik G-Sukič 0 : 0 Prireditveni center Poljana, 400 gledalcev, sodnik: Mertelj (Hajdina). Rumeni kartoni: Jerebic, Klujber, Lutar, Petek; Senekovič, Andrejek. ND Lušt Beltinci – Turnišče 3 : 1 (2 : 0) Športni park Beltinci, 550 gledalcev, sodnik Pavlović (Maribor). Strelci: 1 : 0 Botjak (5), 2 : 0 Tkalec (36), 3 : 0 Hartman (46), 3 : 1 Horvat (61). Rumeni kartoni: Zlatar, Sreš, Šnajder; Horvat, Tivadar, Recek. 1. ŠNK Bakovci 2 2 0 0 5 : 1 6 2. ND Lušt Beltinci 2 2 0 0 5 : 2 6 3. Avto Rajh Ljutomer 2 1 1 0 2 : 0 4 4. Polana 2 1 1 0 1 : 0 4 5. NŠ Mura 2 1 0 1 4 : 3 3 6. Čarda 2 1 0 1 4 : 3 3 7. Odranci 2 1 0 1 3 : 2 3 8. Grad 2 1 0 1 3 : 2 3 9. Črenšovci 2 1 0 1 2 : 3 3 10. Lesoplast Križevci 2 0 2 0 1 : 1 2 11. Tromejnik G-Sukič 2 0 1 1 1 : 3 1 12. R. M. Kavarne 2 0 1 1 1 : 5 1 13. Turnišče 2 0 0 2 1 : 4 0 14. Nafta 1903 2 0 0 2 1 : 5 0 Miha Šoštarič MNL Murska Sobota in Lendava Z igralko manj Nov poraz Farmtecha (o : 1) do zmage Ni pomagala vrnitev Vaša in Koutra Ankaran Hrvatini – Teleing Pomurje 1 : 6 ŠRC Ljutomer, 100 gledalcev, sodnik: Fridl (Kozje). Avto Rajh Ljutomer: Fajfar, Bogdan, Bertalanič, Podgorelec, Kristl (Semenič, 77), Piberčnik, Jelen (Lebar, 60), Lotrič, Kardinar (Panič, 67), Rakovec, Markovič. Trener: Mario Hošpel. Lesoplast Križevci: Zver, Aleks Kalamar Vegi, Lainšček, Kokaš, Zadravec, S. Novak, Škerlak (Vöroš, 54), N. Novak (Šlihthuber, 67), Alen Kalamar Vegi, Toplek, Hari (Gašpar, 74). Trener: Dominik Kovačič. Rumeni kartoni: Jelen, Panič; Zadravec, Alen Kalamar Vegi, Toplek, Šlihthuber. Novinec v tretjeligaški druščini, Lesoplast Križevci, je tudi v drugem krogu gostoval in znova ostal neporažen. Po neodločenem izidu v uvodnem krogu novega prvenstva v Rakičanu (1 : 1) se je tokrat križevsko moštvo brez zadetkov razšlo z Ljutomerčani v Ljutomeru. Največ zaslug, da so tudi prleško prestolnico zapustili neporaženi, ima 42-letni vratar Lesoplasta Darko Zver, ki je skupaj s soigralci odlično izpolnjeval obrambne naloge. Ljutomerčani so na krilih zmage proti lendavski Nafti (2 : 0) želeli zmagati tudi proti Lesoplastu. Igrali so podjetno, imeli žogo več, vendar so bili pred vratarjem Zverom nespretni. V prvem polčasu so imenitne priložnosti za zadetek zapravili Niko Kardinar, Sebastjan Piberčnik in Nino Bertalanič, v drugem pa Tadej Bogdan, ponovno Kardinar in Andrej Lotrič. »Škoda vseh zapravljenih priložnosti. Žoga ni hotela v mrežo, zaradi boljše igre in številnih priložnosti pa lahko obžalujemo, da nismo dobili vseh treh točk,« je po tekmi dejal domači strateg Mario Hošpel. »Glede na prikazano si je Ljutomer zaslužil več kot točko. Podobno je bilo v Rakičanu, v katerem smo zapravili kopico priložnosti in na koncu odigrali neodločeno. S točko proti Ljutomeru smo vsekakor zadovoljni,« je povedal trener Lesoplasta Dominik Kovačič. ŠNK Bakovci – Odranci 2 : 0 (0 : 0) kurenci. Domačim ni pomagala niti vrnitev Arpada Vaša, ki je v prejšnjem krogu počival zaradi rdečega kartona, in Nina Koutra, ki je poškodovano ličnico ščitil s posebno masko. Trener veržejskega moštva Zlatko Gabor je dal priložnost temle igralcem: Andrejč, Polajžer, Lukač, Kaučič (Čuk, 46), Pelcl, Kouter, Trstenjak (M. Vinkovič, 84), Petek, Ropoša, Vaš, D. Vinkovič (Vok, 75). Farmtech Veržej je zbral v štirih krogih štiri točke in je zdaj na sedmem mestu desetčlanske lige. V naslednjem krogu bo gostoval Farmtech to soboto na Dobu pri Rolteku. M. Š. Izidi 2. kroga 1. MNL Murska Sobota: ŠD NK Pušča – GMT Bogojina 0 : 5 (0 : 4), Aqua Ižakovci – Gančani 3 : 2 (2 : 0), ŠNK Radgona – Kema Puconci 2 : 0 (0 : 0), Goričanka – Serdica Kleparstvo Šinko 1 : 0 (1 : 0), Hodoš – Slatina 1 : 3 (0 : 2), Dokležovje – Tišina 3 : 0 (2 : 0). V vodstvu je GMT Bogojina s 6. točkami. Pari 3. kroga: Slatina – ŠD NK Pušča (sobota, 5. september), GMT Bogojina – Dokležovje, Serdica Kleparstvo Šinko – Hodoš, Kema Puconci – Goričanka, Gančani – ŠNK Radgona, Tišina – Aqua Ižakovci (vse v nedeljo, 6. septembra). Izidi 2. kroga 2. MNL Murska Sobota: Mura veterani – Šalovci 3 : 0 (1 : 0), ŠD NK Rotunda – Niros Cankova 3 : 1 (1 : 1), Lipa – ŠD Cven 0 : 7 (0 : 2), Apače – ŠD Roma 5 : 0 (0 : 0). V vodstvu sta ŠD Cven in Mura veterani s po 6. točkami. Pari 3. kroga: ŠD Cven – Mura ve- terani (v soboto, 5. septembra), Šalovci – Apače, Niros Cankova – Lipa, ŠD Roma – ŠD NK Rotunda (vse v nedeljo, 6. septembra). Izidi 1. kroga 1. MNL Lendava: Nafta veterani – Hotiza 2 : 4 (2 : 1), Renkovci – Dobrovnik 1 : 0 (1 : 0), Kobilje – Bistrica 1 : 8 (0 : 3), Panonija Gaberje – Nedelica 1 : 3 (1 : 2). Pari 2. kroga: Nafta veterani – Kobilje, Hotiza – Nedelica, Dobrovnik – Panonija Gaberje, Bistrica – Renkovci (vse v nedeljo, 6. septembra). Izidi 1. kroga 2. MNL Lendava: Olimpija Dolga vas – Veterani Turnišče 1 : 0 (0 : 0), Graničar – Zvezda Dolina 2 : 0 (1 : 0), Mostje – Kapca 2 : 4 (1 : 1). Čentiba je bila prosta. Pari 2. kroga: Zvezda Dolina – Mostje, Veterani Turnišče – Graničar, Čentiba – Olimpija Dolga vas. Prosta je Kapca. M. Š. 18 turizem | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Na Bogračfestu v Lendavi je tekmovalo rekordnih 108 ekip Najboljši bograč skuhal Moto klub Lindau Lendava Druga je bila ekipa Filc Lendava, tretja pa KTD Janija Feherja in NK Olimpija iz Dolge vasi V soboto so organizirali v svetovni prestolnici bograča Lendavi v okviru Festivala Vinarium prireditev Bogračfest z največjih tekmovanjem v kuhanju te priljubljene prekmurske jedi v Sloveniji. Na tekmovanju v starem mestnem jedru je sodelovalo 108 ekip, ki je rekordno število. Ob slovenskih ekipah, ki so bile od Prekmurja pa do Bleda, so sodelovale še ekipe iz treh sosednjih držav, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Zmagala je ekipa Moto klub Lindau Lendava. Člani so se ob razglasitvi zelo veselili zmage in povedali, da je skrivnost dobrega bograča v dobri družbi in veselju ob kuhi, seveda pa je za njimi že tudi veliko porcij skuhanega bograča. Druga je bila ekipa Filc Lendava, tretja pa Kulturno-turistično društvo Janija Feherja in Nogometni klub Olimpija iz Dolge vasi. Te tri je izbrala komisija na finalnem ocenjevanju izmed desetih najboljših, ki so dobili priznanje mojster bograča. Med temi je bila tudi ekipa Murskega vala. Ocenjevali so še najbolj urejeno tekmovališče. Med tistimi, ki so najbolj poskrbeli, da je bilo na njihovem prostoruprijetno tudi za oko, so bili na prvem mestu sosedje iz Hrvaške Varaždinska županija, drugi je bil Hotel Diana iz Murske Sobote, tretja pa Krajevna skupnost Lendava. Ob tako velikem številu sodelujočih ekip je imela šestčlanska ocenjevalna komisija, ki ji je predsedovala Zdenka Tompa, veliko dela. Ob njej so bili v komisijiše Magdalena Rudaš, Danilo Kozar, Branko Časar, Siniša Žilavec in Dušan Zelko. Zdenka Tompa je povedala, da so bili člani komisije s kakovostjo bogračev zelo zadovoljni po vseh kriterijih. Ocenjevali so okus, vonj, gostoto, videz in ali so vse sestavine primerno skuhane. Ob predsednici ocenjevalne komisije sta priznanja podelila še direktor Bogračfesta Igor Kolenko in lendavski župan Anton Balažek. Prireditev se je začela že ob osmi uri z budnico pihalnega orkestra. Obiskovalcem so bile ves dan na voljo ob bograču še druge jedi iz bogate zakladnice prekmurske kulinarike in seveda vina domačih vinogradnikov. Na prireditvenem prostoru je bilo osem kulinaričnih otokov s komercialno ponudbo jedi in napitkov. Organizatorji so pripravili še bogat spremljevalni program z animacijo za otroke v mestnem parku in nastopi na glavnem odru. Za popoldanski zabavnoglasbeni program so poskrbele radijske hiše iz Slovenije in tujine, ki so tudi sodelovale na tekmovanju v kuhanju bograča. Zvečer so na glavnem Gornja Radgona – V petek, 4. septembra, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo kmečkih pridelkov in izdelkov ter domačih dobrot. Lendava – V soboto, 5. septembra, ob 11. uri se bo začela s tradicionalnim sprevodom po ulicah starega mestnega jedra etnološko-kulinarična prireditev Lendavska trgatev, na kateri bodo sodelovala kulturna in turistična društva ter krajevne skupnosti, ki bodo predstavljali ljudske običaje. Do 17. ure bo na stojnicah pri hotelu Elizabeta ponudba lokalne kulinarike in vin, med 15. in 17. uro pa še folklorni festival Kulturna dediščina v pesmi in plesu. Po 18. uri bo zabava z glasbeno skupino Weekend band, med 22. uro in polnočjo bo koncert Tamburaške skupine Mejaši, med polnočjo in 1.30 pa bo spet igral Weekend band. Grad – V soboto, 5. septembra, ob 10. uri se bo začel pri gradu Grad deseti Kolesarski maraton Trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg – Tour de RÖG, ki ga pripravlja Javni zavod Krajinski park Goričko. Ob 10. uri bo start kolesarskega maratona na daljši progi, ki bo dolga osemdeset kilometrov. Ob 10.10 pa se bo začel rekreativni kolesarski maraton na krajši progi v dolžini petdeset kilometrov. Udeleženci bodo spoznavali skupni park ob tromeji v vseh treh državah. Maraton je vključen v akcijo Slovenija kolesari 2015. Tokrat so zmagali člani lendavskega motorističnega kluba, ki ob druženju pogosto tudi kaj dobrega skuhajo. fotografija jože gabor odru pri občinski zgradbi in na prostoru pri hotelu Elizabeta za glasbeni program do poznih nočnih ur poskrbele skupine Tropic, Nova legija in Tamburaška skupina Zrim. Med gosti je bil tudi nekdanji predsednik republike in častni občan lendavske občine dr. Danilo Türk, ki je ob prvem obisku prireditve v Lendavi v času svojega predsedovanja tudi predla- gal, da bi bila Lendavasvetovna prestolnica bograča. Bogračfest je obiskal tudi župan Budimpešte Istvan Tarlos, ki je poudaril pomen zbliževanja regij, ki se kaže tudi na takih prireditvah, kot je Bogračfest, ki povezujejo skupnosti. Prireditev pa ni bila, kot ugotavljajo organizatorji, rekordna le po številu tekmovalnih ekip, ampak tudi po številu obiskovalcev, ki jih je bilo 12 tisoč. Tekmovalne ekipe so na 1300 metrov dolgem tekmovališču skuhale kar 4500 litrov te jedi na žlico, ki so jo obiskovalci seveda tudi pojedli. 108 tekmovalnih ekip je skupaj porabilo dobrih 600 kilogramov mesa, 675 kilogramov krompirja in 600 kilogramov čebule. J. G. Cven – V soboto, 5. septembra, ob 14. uri bo na Grüntu Turističnega društva Cven Kmečka tržnica s ponudbo preleških pogač in drugih domačih dobrot. Sebeborci – V soboto, 5. septembra, ob 9.30 se bo začel pri gostilni Marič 15. Kulinarični pohod gostilne Marič, ki vodi po razgibani Zeleni poti v dolžini 12 kilometrov. Ob gostilni je organizator še Društvo za kulturo, šport in turizem Žlaki iz Sebeborec. Ljutomer – V soboto, 5. septembra, med 8. in 12. uro bo na Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Gornja Radgona – V soboto, 5. septembra, ob 8. uri bo na Kerenčičevi ulici (pri nekdanjem mejnem prehodu) Kmečko-ekološka tržnica na meji s ponudbo ekoloških pridelkov in izdelkov. Mekotnjak – V soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, bo na parkirišču pri dnevnem baru Stajnko prireditev Bučarija, ki jo pripravlja Turistično društvo Stara Cesta. Osrednji dogodek bo v nedeljo ob 14. uri. Ob stojnici Vestnika in Murskega vala je bilo ves dan pestro dogajanje. fotografija jure zauneker Dobrodelna akcija Zavrtimo Slovenijo Kolesarjenje po treh državah Namen akcije je zbiranje denarja za nakup ročnega kolesa, ki si ga bodo lahko izposojali invalidi Zavrtimo Slovenijo v Lendavi je bil humanitarni dogodek oziroma dobrodelna akcija, ki so jo v soboto pri hotelu Lipa Term Lendava organizirali slovenski ročni kolesarji invalidi iz Kolesarskega kluba Tuš – Bauerfeind, ki zaradi poškodb kolesarijo z rokami. Peter Osterveršnik, ki je bil vodja organizacije kolesarjenja med Koprom in Lendavo, je povedal, da je na- turistične prireditve men akcije zbiranje denarja za nakup ročnega kolesa, ki bo na voljo vsem invalidom za izposojo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Namen akcije je tudi promovirati in spodbujati gibanje invalidov, saj je v Sloveniji skoraj 200 tisoč invalidov in le nekaj odstotkov se jih ukvarja s športom. Kolesarjenje med Koprom in Lendavo so letos organizirali prvič, srečanje kolesarjev invalidov pa osmič: »V Lendavi so se nam med vožnjo pridružili člani Kolesarskega kluba Lendava in drugi kolesarji na klasičnih kolesih, z nami pa je bil tudi vodnik iz Term Lendava. Prvi dan smo se podali na Hrvaško s postankom in druženjem pri Svetem Martinu na Muri, drugi dan pa na Madžarsko in po Pomurju. Tako smo kolesarili po treh državah. Kolesarjev invalidov je bilo 27 iz Slovenije in Avstrije.« Osterveršnik pravi, da je prednost ležečega kolesarjenja v tem, da ima kolesar sproščen položaj telesa, takšno kolo pa omogoča tudi kolesarjenje ljudem z zdravstvenimi težavami in posledicami poškodb. Je pa tudi varnejše kolesarjenje, saj kolesarjev s tremi kolesi avtomobili na prehitevajo v škarje, kot se to večkrat dogaja na ozkih cestah pri kolesarjih na dveh kolesih. J. G. Križevci – V nedeljo, 6. septembra, med 12. in 18. uro bo v Športnem centru Križevci deseti Den meštrov z Goričkoga, ki ga pripravlja Goričko drüjštvo za lepše vütro. Pripravili bodo kulturni, glasbeni in rekreacijski program, prodajno razstavo goričkih dobrot in izdelkov ljudske obrti, kulinarično ponudbo ter obisk Vidrinega centra s strokovnim vodenjem. Podelili bodo še priznanja nagrajencem akcije Najograček. Martjanci – V ponedeljek, 7. septembra, ob 18. uri bodo v vaškem domu ustvarjalne rokodelske delavnice za odrasle, ki jih pripravlja Turistično društvo Martin Martjanci. Delavnice bodo vsak ponedeljek od septembra do decembra. Moravske Toplice – Od četrtka, 3. septembra, ob 17. uri bo ob drevoredu pri Cafe Praline Term 3000 Septembrska turistična tržnica s ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti lokalnih ponudnikov. Tržnica bo vsak četrtek, petek in soboto do konca septembra. Organizator je TIC Moravske Toplice. Boračeva – Živalski vrt Sikalu je na ogled do konca septembra vsako soboto in nedeljo med 12. in 19. uro. Med tednom je mogoč ogled za skupine po predhodnem dogovoru. reportaža www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 19 Zavod za zaščito rejnih živali Koki Če bo otrok pojedel zajca in se igral z jabolkom, vam kupim avto Zavod, ki skrbi za take, ki nimajo svoje besede, za rejne živali – Najpomembnejša naloga Kokija: širjenje ideje spoštovanja do vseh bitij Spoznala sem jo skupaj s kokoško Frido. Pravzaprav bi morala priznati, da sem kokoš videla najprej. To pa je logično. Od kdaj pa hodijo kure na kavo? No, čisto prave kure mislim. Pa šalo na stran; Ksenija Vesenjak Kutlačić je tista, ki je duša in srce zavoda, ki v Sloveniji počenja skoraj nemogoče. Zavedati se je namreč treba, da so koline pri nas še danes skoraj nacionalni praznik. A Ksenija pravi, da Koki temu pravzaprav ne nasprotuje, ne ruši tradicije; vseeno pa bi življenju v Sloveniji radi dodali sodobnega duha prihodnosti. Živalim, dodaja, vračajo dostojanstvo, ljudem pa sočutje. Poklicala sem jo že z eno nogo v avtomobilu, na poti tja, v Brestanico, v kateri imajo poštni naslov. Že sem se videla, kako se na veliki, zeleni kmetiji s Ksenijo sprehajava po pašnikih med kravami, ovcami in zajci. A Ksenija me je, to je očitno eno od njenih poslanstev, prizemljila: »Nimamo še svojega zemljišča, še. Septembra bomo v Ljubljani v upravljanje prevzeli majhen park, ki bo izobraževalna kmetija. Do zdaj pa smo vse živali namestili po najrazličnejših kmetijah. Tam potem dočakajo naravno smrt. Iščemo pa staro kmetijo, kakih tri do pet hektarjev veliko kjer koli v Sloveniji, ki bi jo bili ljudje pripravljeni prodati ali dati v večdesetleten najem po simbolični ceni. To bi bilo zatočišče za rejne živali – v svetu jih imenujejo Farm animal sanctuary –, v katerem živijo pred zakolom rešene rejne živali. Od njih človek nima koristi, namen pa je izobraževanje in ozaveščanje. To je v bistvu Kokijeva najpomembnejša naloga.« In kako se je vse skupaj začelo? Zdelo se je, da bi pa zdaj želela nekaj povedati tudi Frida, a … ne, obrnila je kljun in radovedno odšla k sosednji mizi. Ksenija: »Koki se je kot organizacija oblikoval povsem spontano. V oglasu sem naletela na stare, odslužene kokoši nesnice, kar sto so jih prodajali, njihova življenja pa so ocenili na vrednost 60 centov. Namenjene so bile za kurjo juho. Zasmilile so se mi in rejca sem prepričala, da jih odkupim žive in jim najdem domove po kmetijah, na katerih bodo lahko v miru preživljale 'penzijo'.« Podobe starih, shujšanih kokoši brez perja ter z odrezanimi kljuni in kremplji, ki niso še nikoli kopali po zemlji, so ljudem segle v srce. »V akciji, ki smo jo poimenovali Sto rešenih kokoši, je so- Frida. Pred dvema letoma so jo dobesedno potegnili izpod hloda s sekiro. Je izjemno živahna, zvedava in bistra kokoš. Svoje zavezništvo je pred časom sklenila s pujskom Odijem. Ves čas mu je kot edina kokoš iz jate sledila na pašniku. Zakaj tako prijateljstvo? Gre za precej koristoljubno zavezništvo. Prašiči rijejo. In medtem, ko je Odi veselo ril, je Fridi priril na plan deževnike, torej serviral malico. Frida je sicer človeku zelo naklonjena, zato jo večkrat vzamejo s seboj na kakšno od predavanj. Bacek. Pred zakolom so ga rešili dobri ljudje, ker se jim je zasmilil. Je izjemno nežen jagenjček, ki uživa v družbi konj in drugih rešenih ovc na kmetiji V pravljici na Grosupljem. fotografije zavod koki delovalo ogromno ljudi. Kokoši so dobile nove domove v dveh dneh. Potem so se pa klici kar nadaljevali; naenkrat smo dobili informacije o vietnamskem prašiču, ki tava po Dolenjski, pa nikomur ni mar zanj. Pa o kuncih v neki prikolici, ki živijo v grozljivih razmerah. Ugotovili smo, da pri nas ni organizacije, ki bi se aktivno ukvarjala s pomočjo farmskim živalim. In tako smo skupaj s strokovnjaki iz tujine ustanovili organizacijo, ki bo v pomoč poškodovanim, neželenim, odpisanim rejnim proizvodnim živalim. To v praksi pomeni, da takšnim živalim, o katerih nas obvestijo posamezniki, iščemo domove na kmetijah, na katerih so primerne razmere in lahko dočakajo svojo naravno smrt.« Niso tovarne mesa, mleka in jajc, ampak bitja s svojo voljo Ksenija: »Naš primarni cilj je ozaveščanje. Da 'proizvodne' živali niso tovarne mesa, mleka in jajc. Ampak so bitja s svobodno voljo, ki so jim Odi. Je eden od najpomembnejših učiteljev o tem, kdo so zares prašiči. Eni od najbolj čistih živali, ki svojo potrebo opravljajo vedno na eno in isto mesto. Rilec je zanje to, kar so za človeka roke. Odi nas uči o tem, kako zelo inteligentni so prašiči. V enem popoldnevu se je naučil ukazov, kot sta sedi, prinesi palico. Vendar je ob tem daleč najpomembnejše spoznanje, da ne glede na to, kako pametne, čuteče, zanimive živali so po človeških merilih, to ne sme biti razlog za našo naklonjenost do njih. Živali naj bi spoštovali ne glede na lastnosti, ki jim jih pripišemo. Preprosto zato, ker so. ljudje odvzeli vse. Dostojanstvo, spoštovanje in pravico do naravne smrti. In jih popredmetili. Zato je Kokijeva osnovna ideja širiti sočutje, ljubezen in spoštovanje do vseh živih bitij; še posebej do tistih, ki so najbolj prezr- Belka. Kunci so izjemne in zelo kompleksne živali. Zelo nehvaležno zanje je, da jih redijo v majhnih zajčnikih ali, še huje, v kletkah na rešetkah, v katerih nikoli ne morejo početi tistega, kar najraje počno – kopljejo rove. Belka je kunčica, rešena pred obaro. Je Kokijev 'glavni gradbenik', saj koplje tudi do dva in več metrov dolge rove, v katerih v vročih poletnih dneh preživi večino časa. Je samosvoja in ima kot vsi kunci zelo razvito neverbalno komunikacijo z drugimi kunci. Zaživi proti večeru, ko ure strmi v gozd in opazuje srne ali zajce. ta in izkoriščana. Seveda se zavedamo, da to počnemo v deželi, v kateri so koline malodane nacionalni praznik, kraški pršut zaščiten, otroke pa učijo, da pujsi dajejo meso. A iz tega pravzaprav izhajamo. Ne kljubujemo tradiciji, dajemo ji le sodobnega duha. Danes je meso na krožnikih vsak dan, takšna prehrana pa ne koristi ne nam ne okolju. Še najbolj pa so prizadete živali, ki živijo očem skrite.« Prizadevanje za izboljšanje položaja živali je nehote povezano tudi z izboljšanjem odnosov med ljudmi in kakovostjo življenja tudi pri njih. Navsezadnje – na živalih se učimo. In kot otroci imamo tisto potrebno sočutje, ki ga med socializacijo potem izgubimo. Ali kot pravi Harvey Diamond: »Postavite zajca in jabolko v otroško posteljico. Če bo otrok pojedel zajca in se igral z jabolkom, vam kupim nov avto.« Ksenija poudari, da Koki spoštuje slovenskega kmečkega človeka in verjame vanj. Marsikdo bi izbral drugačno kmetijstvo, kmetijstvo brez živinoreje, če bi le verjel, da bo lahko z njim preživel. Vse je stvar povpraševanja. Zato je potrebno ozaveščanje na tem področju. Ko bo povpraševanje dovolj veliko, da bo tudi kmetom omogočalo preživetje brez živinoreje, se bo tok ustavil sam od sebe. Zato pa je potreben čas. Velika sprememba, ki jo bo Koki dosegel sčasoma, bo izobraževalna kmetija, ki jo bodo jeseni odprli v Ljubljani, majhnih zmag pa je seveda ogromno, vsak dan. Ena zmagovalnih je tudi »Fridina domača kuhinja«, ki jo je Zavod Koki zagnal v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Pomurja. Ksenija: »Odločili smo se, da bomo na Facebooku oblikovali stran pod imenom Fridina domača kuhinja, na kateri ljudem ponujamo ideje za pripravo tradicionalnih slovenskih jedi. Zato smo kuhinjo poimenovali 'domača'. Ker pa spoštujemo življenje, smo izvzeli sestavine živalskega izvora. Zato je kuhinja Fridina. Kokoška Frida bi namreč kot stara kura morala pristati v loncu za juho. Pa je namesto tega ob njem. Da s pečatom kurje tace odobri recepte, ki spoštujejo tradicijo, ljudi, živali in naravo.« Vida Toš 20 | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Ekipi med merjenjem moči v »vožnji samokolnice« fotografija ines baler fotografija damjana nemeš Sedmi oratorij v Markovcih V Župniji Markovci se je pretekli teden končal že sedmi oratorij, na katerem je dvanajst animatorjev s pomočjo župnika Dejana Horvata otrokom pripravilo pestre aktivnosti, ki so trajale ves teden, spoznavali pa so oratorijsko zgodbo o svetniku Dominiku Saviju. Oratorij je obiskovalo 24 otrok različnih starosti, najstarejši je imel 14 let, najmlajši pa le štiri. Med oratorijskim tednom so otroci iz župnij Markovci, Dolenci in Gornji Petrovci na delavnicah spoznavali različne rokodelske spretnosti, med drugim so izdelovali Četrte zabavne igre ob koncu počitnic nakit, iz starih in neuporabnih nogavic pa rože in okraske. Veliko časa so namenili športnim igram, odpravili pa so se tudi na daljši pohod v naravo. Skupno druženje so zaokrožili s sveto mašo, na katero so povabili tudi starše. Damjana Nemeš Kulturno-turistično društvo Dokležovje je pripravilo zadnjo avgustovsko sobotno popoldne četrte zabavne igre ob koncu šolskih počitnic. Na igrah, ki so potekale na športnem igrišču, je sodelovalo pet ekip s po petimi člani, med katerimi so morali biti tako otroci kot odrasli. Tekmovali so v šestih igrah, pri katerih so morali doseči kar najboljši čas. Ekipe so se pomerile v tekmovanju s hopy žogami, timski harmoniji, v »vožnji samokol- nice«, skakanju v džambo vrečah, vožnji vode v samokolnici in v igri, pri kateri so imeli tekmovalci okrog pasu privezan nekoliko večji krompir, s katerim so udarjali po žogici in jo kotalili proti cilju. Na koncu je zbrala največ točk ekipa z imenom Super junaki, ki je skupaj z drugimi sodelujočimi prejela tudi praktične nagrade. Po razglasitvi izidov je bilo še druženje med tekmovalci in obiskovalci. I. B. Prijateljice, ivana krpan, oš turnišče fotografija damjana nemeš Otroški športni tabor na OŠ III Murska Sobota razbijanje stereotipov in predsodkov med otroki. Tabora se je udeležilo 37 otrok med šestim in 12. letom, ki so spoznavali osnove različnih dvoranskih športov in športov na prostem. Poleg športnih aktivnosti so bile za otroke pripravljene tudi različne te- matske delavnice, kot so teambuildingi in ice breaking games, s katerimi so mentorji otroke pripravljali na vključevanje v aktivnosti. Kot je povedal Špilak, so otroci uživali pri vseh športih, od individualnih do ekipnih. I. B., D. N. Na tečaju 124 plavalcev fotografija arhiv plavalnega kluba zdravilišče radenci V zadnjem tednu pred koncem šolskih počitnic je potekal na Osnovni šoli III Murska Sobota prvi otroški športni tabor z naslovom Šport nas združuje. Glavni namen športnega tabora, ki ga je organiziral Jožek Špilak, je bil aktivno preživljanje športnega časa ter Med poletnimi počitnicami je bil pravi čas za zabavo v vodi, kopanje, plavanje in seveda za plavalni tečaj, na katerem se otroci naučijo plavati, nove tehnike ali izboljšajo tehniko plavanja. Tudi Plavalni klub Zdravilišče Radenci iz Murske Sobote že tradicionalno v času poletnih počitnic izvaja tedenske plavalne tečaje. Zaradi velikega povpraševanja so jih letos izvajali kar sedem tednov. Projekt Naučimo se plavati je potekal kar na treh lokacijah v soboškem kopališču, v Termah Vivat in v Termah Radenci. Tečaj je podprla tudi Mestna občina Murska Sobota. Tedenski plavalni tečaji trajajo po 20 ur, z otroki pa delajo diplomanti fakultete za šport in učitelji iz različnih pomurskih osnovnih šol. Večina vaditeljev je članov plavalnega kluba, ki sodelujejo v klubu kot trenerji ali kot sodniki na plavalnih tekmo- vanjih. Ob koncu tečaja se še preveri, koliko otrok zmore in koliko znanja je usvojil. Na letošnjih plavalnih tečajih so podelili šest zlatih delfinčkov, enajst srebrnih in devetnajst bronastih delfinčkov. Pri podeljevanju diplom, morskih konjičkov in delfinčkov se strogo držijo določenih standardov. »Diplome podelimo le, če otrok doseže postavljene standarde in čas,« pravijo. Na letošnji skupščini Plavalne zveze Slovenije so plavalni klubi ponovno izpostavili problem, da nekatera društva in samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s poučevanjem plavanja, nekorektno podeljujejo najvišje diplome, predvsem srebrnega in zlatega delfinčka. Plavalni klub bo tudi v novem šolskem letu nadaljeval šolo plavanja, treninge tekmovalne skupine in mesečne plavalne tečaje. A. N. R. R. NA SCENI www.vestnik.si | e: [email protected] v preteklem tednu 1. Na Bogračfestu tekmuje 110 ekip 2. PP37 & PP: visoko pod prekmurske oblake 3. Zadnji dan Agre 4. Posebna policijska enota: izurjeni za najbolj kočljive položaje 5. Začetek festivala Vinarium 6. Janko in Nino Irgolič: oče vratar, sin vratar Destroyer Poison Season Merge Records/Dead Oceans Records, 2015 Droni Prileteli so, da osvojijo svet V regiji je vedno več posameznikov, ki za najrazličnejše namene uporabljajo brezpilotna plovila Droni oziroma brezpilotna plovila najrazličnejših oblik so obnorela svet, v Hollywoodu jih uporabljajo pri snemanju filmov, spletna giganta Google in Amazon pripravljata prevoz pošiljk z droni, vedno bolj priljubljeno je tudi dirkanje z njimi. Torej njihova uporaba že dolgo časa presega polje letalskega entuziazma, saj je vedno več posameznikov in organizacij, ki s pomočjo teh naprav načrtujejo resne posle in Pomurci pri tem niso izjema. Ena takih zgodb se je začela pred dobrimi štirimi leti. Marko Mesarič iz Lipovec je kot študent delal v enem od ljubljanskih geodetskih podjetij. »Razmišljali smo, kako bi stvari delali drugače, saj je bilo že veliko klasične ponudbe. Dobili smo idejo, da bi izdelovali ortofoto načrte za majhna območja. Vsakih pet let država preleti ozemlje z letalom in izdela splošni ortofoto načrt, kaj se zgodi med tem, ni zavedeno,spet je treba čakati pet let.« Medtem so se na trgu že pojavila prva brezpilotna plovila: »Prvi v Sloveniji smo nabavili nemški helikopter, ki stane 40 tisoč evrov, še danes odplačujemo posojilo zanj.« Kot razloži Mesarič, gre pri ortofoto načrtu za metrični načrt, iz katerega lahko merimo razdalje, na primer, kako je cesta široka, kje je jašek, kako velik je objekt … skratka, vse informacije, ki so zanimive za projektante, gradbenike in geodete. Tako so mladi zanesenjaki ustanovili svoje podjetje Modri planet in začeli projektno delo za končne naročnike. Kot pravi, so bili to v začetku gradbeniki, ki odvažajo in nasipavajo material, sodelovali so tudi z geodeti in izdelovali projekte, kot so merjenje kubatur materiala na nekem območju, pridobivali so še druge podatke za razne potrebe, vzporedno so razvijali programsko opremo, ki je danes jedro njihovega delovanja. »Geodet bi za to porabil ves dan …« »Prednost našega sistema je zelo enostavna uporaba. Helikopter daš v avto, se zapelješ na teren, z njim Rešitve, ki so jih razvili, so dobrodošle tudi pri gradnji objektov: »Pred gradnjo bi lahko že celotno območje fotografirali, projektirali in vizualizirali projekt. Vmes bi natolahko spremljali faze gradnje, koliko materiala so odkopali, ali je vse v pravih višinah ... « Ker delajo na manjšem območju, je tudi kakovost posnetkov boljša, kot na primer pri posnetkih Google Earth.»To je ultimativno orodje za geodete,« pravi Mesarič. Razvoj in prodaja programske opreme je trenutno njihova primarna dejavnost, za klasične projekte pa stranke preusmerjajo k podjetjem, ki so kupila njihovoprogramsko opremo in drugim partnerskim podjetjem. Na začetku so bili sami, danes pa so se že pojavili konkurenčni izdelki iz Rusije, Švice in Italije. To pa ni slabo. »Dokler se ni pojavila konkurenca, tudi mi nismo nič prodali,« še doda Mesarič. »Naše ciljne stranke so geodetska podjetja, ki delajo geodetske načrte, meritve volumnov, študije pri projektih cest … večina geodetskih nalog se da opraviti s pomočjo Marko Mesarič je s skupino somišljenikov s pomočjo brezpilotnega plovila ustvaril inovativno geodetsko rešitev, ki jo danes ponujajo na številni trgih v Evropi. fotografija arhiv marka mesariča saj, kot pove Mesarič, sedem sodelavcev noč in dan razvija izdelek. Poleg tega delajo samo še večje razvojne projekte, pri katerih sodelujejo z Darsom ali Slovenskimi železnicami, naše tehnologije.« To predstavljajo tudi na večjih sejmih. Navzoči so že na hrvaškem, bosanskem in srbskem trgu, naslednji korak je prodor v Zahodno Evropo. Danes je na trgu Droni oziroma brezpilotna plovila najrazličnejših oblik so obnorela svet. preletiš želeno območje in preračunaš podatke s pomočjo programske opreme. Pred tem je bilo treba imeti civilne helikopterje, predelane z zelo drago opremo, ali ultralahka letala.« Helikopter torej preleti želeno območje in ga fotografira. Fotografije se po besedah Mesariča morajo med sabo prekrivati v 60-odstotkih, da lahko potem izračunajo 3D-podatke. Pridobivanje podatkov na višini 120 metrov traja od deset do 20 minut. V programsko orodje, ki se imenuje 3D Survey, vnesejo fotografije, program pa nato preračuna želene podatke. »Geodet bi zato porabil ves dan, pa ne bi imel tako popolnih podatkov.« 21 glasbosluh fotografija jure zauneker Top 6 na 3. septembra 2015 | Vestnik | Danijel Rumplin: »Za zdaj še ni gotovo, kakšna bo prihodnost dronov. Ljudje jih kupujejo otrokom, ki nato z njimi posnamejo marsikaj …« fotografija nataša juhnov Zanimivo je, da je kanadski glasbenik in avtor Dan Bejar, alfa in omega projekta Destroyer, pri nas skorajda neznan, medtem ko je v anglosaksonskem svetu že nekakšna institucija, ki venomer preseneča z izredno raznolikim razponom svojega glasbenega ustvarjanja. Razgledanim ljubiteljem glasbe v naših krajih je Bejar morda bolj znan kot član indierok zasedbe The New Pornographers iz Vancouvra, mesta, v katerem se je Bejar poplava brezpilotnih plovil, ki jih je mogoče kupiti že za majhen denar, in kupci se težko odločijo. »Zato ponujamo tudipaketno ponudbo: prodajo programske opreme in helikopter s šolanjem.« Za snemanje potreben scenarij Druga je zgodba Danijela Rumplina iz Murske Sobote, ki je v zadnjem času dosegel veliko pozornosti s posnetki Murske Sobote iz zraka, ki jih je objavil na strani YouTube, med drugim s posnetki gradbišč podvoza in nove železniške postaje. Posnetke je ustvaril s pomočjo drona. Rumplin je zmeraj imel hobije, ki so se navezovali na letenje, že prej je imel letala na daljinsko upravljanje, ukvarjal se je tudi z modelarstvom. »Letalo je zaradi vetra nekoliko težko upravljati, zato sem si nabavil kvadkopter. Na spletu sem se pozanimal, kateri model bi sploh kupil. Našel sem pravega, ki ni niti med najcenejšimi niti med najdražjimi, ima pa veliko varnostnih stvari. Recimo, če odide s predvidene razdalje, se vrne na mesto vzleta, sam tudi ostaja na izbrani višini. Obstajajo tudi cenejši, od 20 evrov naprej, vendar nimajo omenjenih vsebin,« pravi Rumplin. Model drona, ki ga ima v lasti, stane okoli 1000 evrov. Kamera je že vgrajena, naprava je »ready to fly«. Za zanesenjake obstaja možnost, da si naročijo sestavne dele in sami sestavijo svoje brezpilotno plovilo. Kot razlaga Rumplin, ima kamera možnost devetdesetstopinjskega nagiba, lahko snema popolnoma navpično in ravno. Kamera vsebuje giroskop, ki omogoča, da vedno snema ravno, tudi ko se helikopter nagiba. »Vedno bolj ugotavljam, da je treba imeti scenarij, ko greš snemat, v nasprotnem primeru imaš ogromno videomateriala, od tega pa je uporabnega samo za pet minut posnetkov.« Kot pravi, je bilo za nastanek videa za gradnjo podvoza potrebnih petnajst minut snemanja, precej več časa je nato vzela videoobdelava. »Za zdaj se še ne ve, kakšna bo prihodnost dronov. Ljudje jih kupujejo otrokom, ki nato z njimi posnamejo marsikaj. V Ljubljani jih je recimo veliko in ljudje se pritožujejo, ker jih snemajo na vrtovih in podobno.« Po objavi videov je prejel številne prošnje za snemanje, med drugim tudi z RTV Slovenije, pomagal je tudi študentu gradbeništva, s katerim sta posnela celotno obrežje soboške gramoznice za projekt modela tamkajšnjega rekreacijskega parka. »Vprašanje je, koliko ljudi je res pripravljenih plačati to storitev, saj ne stane malo. Samo snemanje je poceni, vendar je tu še videoobdelava, v katero je treba vložiti veliko časa. Obstaja pa še drug problem. Dobil sem recimo prošnjo, da bi posnel neko vas, vendar je tu najprej že omenjena težava, da ljudem ni všeč, da se snemajo njihova dvorišča, pa tudi letenje nad ljudmi ni kar tako, če recimo dron pade na ljudi ali avtomobil, moram jaz odgovarjati. Ljudje tega velikokrat ne upoštevajo.« Timotej Milanov leta 1972 tudi rodil in v katerem še danes živi in dela. Kot vodja in glavni avtor svoje skupine Destroyer pa je izdal v petek že svoj deseti album, imenovan Poison Season, ki je dobilodlične ocene kritikov že takoj, ko so ga prvič dobili v svoje roke in ušesa. Mnogi med njimi so zatrdili, da je to doslej najboljša plošča Bejarja in benda Destroyer. Za mnoge poslušalce je tako ali tako Bejar Destroyer, tako velik je njegov vpliv, čeprav v skupini ni on sam, ampak ima ob sebi še do sedem spremljevalnih glasbenikov. Trditev, da je Poison Season njihov najboljši album doslej, je še kako pomembna, če vemo, da je dobil Bejar z bendom Destroyer že veličastne ocene za svojo prejšnjo ploščo Kaputt iz leta 2011. Takrat je precej kritikov menilo, da bo takšno delo z naslednjim albumom skoraj nemogoče doseči ali preseči. Pa vendar se je zgodilo ravno to, zdaj priznavajo tudi nekateri takratni skeptiki. In mi jim lahko samo pritrdimo. Že zdaj je jasno, da bo pristal izdelek Poison Season ob koncu leta med najboljšimi petimi ali desetimi albumi na različnih lestvicah, predvsem v anglosaksonskem svetu, saj je bil že zdaj pri nekaterih glasbenih revijah razglašen za ploščo tedna ali meseca. Prej smo zapisali, da igra Bejar v bendu The New Pornographers predvsem indierok, na zadnjih dveh albumih projekta Destroyer pa se je uspešno poigraval z zvrstmi orkestralnega,komornega in indie popa. Vplivov na plošči Poison Season je veliko: od Louja Reeda in Bruca Springsteena v njunih umirjenih različicah prek žal že pokojnega saksofonista Clarenca Clemonsa do pevcev tipa Bryan Ferry, Scott Walker ali Harry Nilsson. Dodajmo še razkošna godala, vznemirljiva tolkala in melanholično pihalno sekcijo, pa nam bo jasno, da je pred nami pravi glasbeni dragulj, ki ga je treba ceniti in negovati – s čim večkratnim poslušanjem, da ne bo pomote. Poison Season je delno konceptualno delo, saj ga začenja skladba Times Square, Poison Season I, končuje in zaokrožuje pa ga pesem Times Square, Poison Season II. Med omenjeni skladbi jih je stisnjenih še enajst, kljub svoji veličastnosti in delni konceptualnosti pa album z dobrimi 52 minutami sploh ni pretirano dolg. Pustite se zapeljati na glasbeno potovanje, polno hrepenenja, nostalgije in refleksije, z Danom Bejarjem, ki vas lahko s svojimi člani v nekem trenutku odvede v prostore popolnega sanjarjenja (Solace's Bride, Bangkok), v naslednjem trenutku pa eksplodira nazaj v življenje (Midnight Meet The Rain). T. K. 22 | Vestnik | 3. septembra 2015 besede mode preprosto uporabno www.vestnik.si | e: [email protected] Kukamo v vaš lonec in pečico Maso, pravi Sonja, je treba ves čas mešati, da postane rahla in homogena. Postrežemo jo lahko vročo, lahko pa jo vlijemo v pekač, počakamo, da se ohladi, okrasimo ter nato razrežemo in postrežemo. Čisto prava halva iz pšeničnega zdroba Prava je iz sezama, a ta je vseeno neznansko slastna – Spet ena od mojstrovin Sonje Mikuž – Recept poiščite tudi na naši spletni strani Pomurje.si Modni elementi Oblačenje je po mnenju znanih oblikovalcev povsem povezano s počutjem Obožujem halvo, ker je iz sezama. In ko mi je Sonja povedala, da prihaja s halvo na krožniku, so mi sline kar pritekle. Potem pa pravi, da ni iz sezama, ampak iz – pšeničnega zdroba! Poskusila sem jo in – iz prve roke, lahko mi verjamete, bila je slastna. Mislim da celo bolj kot tista sezamova, ki jo kupiš. »Potrebujete 750 mililitrov vode, lahko pa vzamete tudi mleko ali ena- ka dela vode in mleka. Potem sladkor: če delate z rjavim, ga dajte 225 gramov, če pa s kokosovim, pa ga vzemite nekoliko več,« svetuje Sonja, »50 gramov rozin in 50 gramov lešnikov ali poljubnih oreškov, ki jih lahko prej tudi rahlo popražite. Potrebovali boste še 200 gramov masla, halva pa bo najboljša, če vzamete ghi, 20 gramov kokosove moke in 225 gramov pšeničnega zdroba. Od začimb dodajte ščepec soli, malo kardamoma in malo cimeta, če ju imate, ni pa obvezno.« Sonja svetuje, da v lonec nalijete vodo, dodate sladkor in sol ter zavrete. Pustite vreti eno minuto. »Dodajte rozine in ogenj zmanjšate, da tekočina počasi vre. V drugi kozici na srednjem ognju pa razpustite maslo ali ghi. Dodajte zdrob in ga med mešanjem z leseno kuhalnico počasi pra- Nič več ni poudarjanja slogov na veliki nogi, temveč osebni pečat, za katerega se moramo celo malo bolj potruditi, kot se vse skupaj samo zdi. Včasih ni slabo, da imamo neki svoj element, neki skriti adut, kos oblačila ali dodatka, ki nas reši iz zagate, ko ne znamo, kaj bi zares kombinirali. Nekje je pač treba začeti. Ozke hlače, široke bluze, daljši suknjiči in pete po izbiri so označili prvo desetletje tega tisočletja. Malce za šalo, pa tudi zares bi lahko rekli, da so brezrokavniki iz prejšnjega tisočletja spet v modi. Nekoliko bolj natančno pa seveda iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tokrat so prišli nazaj v pleteni obliki in so moška družba ženski boemski bluzi, katere ovratnik se zaveže v veliko pentljo. Svila je spet dobila veljavo, saj se dobro pozna po občutku, in je ne more zatajiti nobena koža. Brezrokavnik lahko kombiniramo k srednji dolžini krila, a ta videz nas zagotovo ne bo pomladil. Za bolj piflarski videz ga z bluzo kombinirajmo kar k hlačam iz džinsa. Džins pod krilom? Modni oblikovalci se po navadi mečejo na trepalnice vsako sezono zno- fotografija nataša juhnov Brezrokavniki Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdrav življenjski slog Je iskanje zdravja iskanje ravnovesja Kje se lahko srečamo Lokacija M. Sobota Beltinci Samo mi smo tisti, ki poznamo svoje telo. Osnovna komunikacija naj poteka z izhodiščem naše silhuete. va, da bi dokazali še bolj šik model ali potrdili novo črno. Resnici na ljubo pa ni treba reševati življenja, kot se to zdi. Modne blogerke in blogerji mešajo štrene s svojimi kombinacijami, pa naj se oblikovalci še tako trudijo oblikovati neki novi stil. Tudi arhitekti ugotavljajo, da ena njihova zgradba ne naredi zgodovine mesta. Ljudje so tisti, ki ustvarjamo duha časa z vsako novo kombinacijo. Blogerji seveda vedno izzivajo in nas morda tudi opomnijo, da smo mi tisti, ki hodimo svojo modo. Znana blogerka Leandra si je na ozke hlače iz džinsa oblekla še srednje dolgo krilo. Za marsikoga nesprejemljivo, sploh za ženske z nekaj več oblinami. Samo mi smo tisti, ki poznamo svoje telo. Osnovna komunikacija naj poteka z izhodiščem naše silhuete. Inspiracije lahko priletijo z vseh strani, stensko ogledalo pa naj ujame naš obraz, ko prikimamo ali odkimamo. Jesenska igra se lahko začne. Tatjana Kalamar Morales žite 10 do 15 minut. Dovolj bo, ko se bo maslo začelo ločevati od zdroba. Ogenj zmanjšajte in kozico odstavite. Z eno roko počasi, res počasi prilivajte v lonec vrelo sladko vodo, medtem pa z drugo roko ves čas mešajte, da ne bodo nastale grudice.« Pozor, pravi Sonja, tu bodite posebej pozorni, da vrelo sladko vodo prilivate res počasi, saj tekočina ob stiku z vročim zdrobom zacvrči in para, pa tudi zdrob hitro puhneta iz kozice. »Ko je vsa tekočina v loncu, dodajte še zmlete oreške in kokosovo moko. Če so se mogoče naredile grudice, jih razgradite. Kuhajte še dve do tri minute, ko pa se masa začne ločevati od kozice, je halva kuhana.« Maso, pravi Sonja, je treba ves čas mešati, da postane rahla in homogena. Postrežemo jo lahko vročo, lahko pa jo vlijemo v pekač, počakamo, da se ohladi, okrasimo ter nato razrežemo in postrežemo. Če si receptov, ki jih objavljamo v Vestniku, ne izrezujete, bi pa halvo vseeno radi pripravili, poiščite recept tudi na naši spletni strani Pomurje. si. Če kliknete aktualno (zgoraj levo), se bo odprlo polno rubrik; zadnja od njih je Kukamo v vaš lonec in pečico in tam so zbrani recepti. Po novem pa jih najdete tudi na Facebook strani Pomurje.si, ko kliknete zavihek »zapiski«. Vida Toš Verjetno tudi vi ne morete ubežati člankom in reklamam, ki v samo enem izdelku ponujajo ključ do dobrega zdravja, večne mladosti in neomejene notranje energije. Zagotovo ne morete spregledati prepričevanja, da če bomo vsak dan zaužili vsaj tri žlice zdrobljene rastline iz nam daljnih dežel, bomo živeli vsaj tako dolgo kot prebivalci starih plemen, ki to uživajo že generacije. Še bolj pa »navdušujejo« vedno nove diete, ki zagotovo vodijo do lepega, vitkega telesa in do popolne sreče. Je pot do zdravja res tako enostavna? Verjetno vsa stvar ni tako preprosta, zagotovo pa ni sestavljena iz samo ene, za zdravje bistvene sestavine. In tu se skriva rešitev. Najti pravo mešanico in pravo mero pri stvareh. Pri hrani, delu, počitku in seveda pri skrbeh, veselju, radostih. Kot vse v naravi, smo tudi mi zdravi, ko smo v ravnovesju. Pa nam uspeva ohranjati zdravje? Uspemo poslušati svoje telo? Vemo, kako moramo skrbeti zase? Uspemo živeti tako, kot si želimo? Čeprav se nam zdi, da vemo, kaj pomeni zdrava prehrana, da poznamo pomembnost vsakodnevne telesne dejavnosti in se zavedamo, da se je treba naučiti umetnosti spoprijemanja s stresom, nam na koncu marsikdaj ne uspe. Skrb za uravnoteženo prehrano najprej pomeni, da si za pripravo hrane vzamemo čas. Potrebno je tudi nekaj znanja in volje, da spremenimo to, česar se najbolj oklepamo – starih navad. Telesna dejavnost prav tako terja čas, od nas zahteva, da upošte- G. Radgona Ljutomer Lendava Predavanje v torek, 8. 9. 2015, ob 19. uri v konferenčni dvorani hotela Diana v Murski Soboti v sredo, 9. 9. 2015, ob 19. uri v dvorani gradu v Beltincih v torek, 15. 9. 2015, ob 19. uri v dvorani 2 na sejmišču v G. Radgoni v torek, 22. 9. 2015, ob 19. uri v predavalnici ZD Ljutomer v torek, 29. 9. 2015, ob 19. uri v dvorani hotela Elizabeta v Lendavi Storitev v četrtek, 10. 9. 2015, in v petek, 11. 9. 2015, v lekarni Pri gradu v Murski Soboti v četrtek, 10. 9. 2015, in v petek, 11. 9. 2015, v Lekarni Beltinci v četrtek, 17. 9. 2015, in v petek, 18. 9. 2015, v Lekarni G. Radgona v četrtek, 24. 9. 2015, in v petek, 25. 9. 2015, v Lekarni Ljutomer v četrtek, 1. 10. 2015, in v petek, 2. 10. 2015, v Lekarni Lendava Predavala bo Miranda Koren, mag. farm. Predavanja so brezplačna! vamo sposobnost telesa z vsemi omejitvami. Spoprijemanje s stresom pa je umetnost. Vsake toliko nas dohiti in prehiti mrzlica običajnega dne. V skrbi za svoje zdravje nam gre lažje, če imamo malo pomoči ali nekoga, ki nam pri tem dela družbo. Včasih za majhne, a pomembne spremembe potrebujemo le dober nasvet, mogoče tudi dobronamerno opozorilo. Pomembne so prave informacije in malo spodbude. V Pomurskih lekarnah se bodo septembra nadaljevale aktivnosti v sklopu projekta Lepo pozdravljeni. Ponudili vam bomo tudi pomoč pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga po vaši meri. Storitev je poimenovana Celovit osebni posvet s farmacevtom o zdravem življenjskem slogu. V okviru storitve boste lahko preverili, kakšno je vaše zdravstveno stanje. Na posvetu bomo določili telesno maso, izračunali indeks telesne mase, določili odstotek telesne maščobe in raven trebušne maščobe. Prav tako bomo določili odstotek skeletnega mišičja in mirovni metabolizem. Izmerili bomo tudi vrednost krvnega tlaka, krvnega sladkorja in celotnega holesterola v kapilarni krvi. Poleg pomoči pri izvajanju meritev vam bo magister farmacije na razpolago za razlago rezultatov in za nasvete o oblikovanju zdravega življenjskega sloga. V okviru projekta bo prav tako zaživel Celovit osebni posvet s farmacevtom o zdravem življenjskem slogu o temah, ki so pomembne pri skrbi za zdravje, in o lajšanju blažjih zdravstvenih težav. Z magistrom farmacije se boste lahko podrobno posvetili izbrani temi, kot so načrtovanje uravnotežene prehrane, gibanje, obvladovanje stresa, nespečnost, težave s prebavo, lajšanje težav, ki jih prinaša menopavza, obvladovanje diet, ki so vam jih predpisali zaradi zdravstvenih težav … S sodelavci vam bomo dali strokovne in preverjene informacije. Pri tem bomo upoštevali vaše zdravstveno stanje in vam svetovali, katera zdravila za samozdravljenje, prehranska dopolnila in zdravila naravnega izvora so za vas najprimernejša in katera smete uživati hkrati z zdravili, ki vam jih je predpisal zdravnik. V novembru bo zaživel tudi Program oblikovanja zdravega življenjskega sloga in zmanjševanja čezmerne telesne mase. Sestavljen bo iz desetih individualnih srečanj, na katerih bomo poskušali izoblikovati vaš lastni zdravi življenjski slog. Če vam bo ob tem uspelo izgubiti kakšen kilogram odvečne telesne mase in ga pozneje tudi ne pridobiti nazaj, bodo naši cilji izpolnjeni. Na srečanjih si bomo prizadevali, da vas spodbudimo za nov korak. Na razpolago vam bomo s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki smo si jih pridobili pri vsakodnevni skrbi za dobro človeka. Zdravje je naša največja vrednota in smisel našega početja, vendar moramo vedeti, da nihče ni vedno popolnoma zdrav. Če vam zdravje kdaj ponagaja, nikar ne imejte slabe vesti. Telo, ki nam je dano, ima omejitve, ki jih moramo upoštevati. Prav je, da omejitve sprejmemo in izkoristimo vse druge sposobnosti, ki jih imamo. Če boste do svojega telesa spoštljivi in skrbni, vam bo dobro služilo. Štefka Horvat, mag. farm. razvedrilo www.vestnik.si | e: [email protected] 3. septembra 2015 | Vestnik | 23 horoskop OVEN 21. 3.-20. 4. TEHTNICA 24. 9.-23. 10. Tokrat se nikakor ne morete zbrati, čeprav se zavedate, da zadeve ne morejo čakati. Ravno to vas muči. Priganjanja ne prenesete, toda okoliščine zahtevajo popolno prožnost. Vsak dan je zgodba zase, zato se nikar ne navezujte preveč na izjave, besede, obraze in dogodke. Ljubezenske misli vas presenečajo v ponedeljek in torek, še bolj pa dejstvo, da sta z nekom očitno enako naravnana. Vse skupaj se dogaja v trenutku, ko ste se morda že nameravali obrniti na neko drugo stran. Novosti so, sicer pa vse gre po nekoliko drugačni poti od tiste, ki ste jo predvidevali. BIK 21. 4.-21. 5. ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11. Partner bo izjavil nekaj, kar vas sicer osrečuje, toda v vsakem stavku iščete še nekaj skritih pomenov. Morda zato, ker še sami s seboj niste razčistili. Omislite si kakšno dieto, saj vaše telo potrebuje boljše ravnanje, očiščevanje, razstrupljanje. Že ponedeljkovi dogodki vam bodo dali novo upanje. Ugotavljate, da je v vašem življenju vse neverjetno povezano in da se v zadnjih časih dogajajo stvari, ki imajo popoln smisel, čeprav na začetku tega niste hoteli verjeti. Morda bi stvari le radi opravili na svoj način. DVOJČKA 22. 5.-21. 6. STRELEC 23. 11.-21. 12. Pred vami so nove zgodbe, kar nekaj jih bo v verižni vrsti, in tako so ponedeljek, torek, četrtek in petek dnevi, v katerih kar blestite. Začetek bo sicer težek, posebno, če imate opravka z močno konkurenco. Od petka pričakujte srečanje v nekoliko čudnih okoliščinah. V ljubezni ste med dvema možnostma, nekako pa se zavedate, kaj pomeni ta dilema: niti ena ni tista prava, ki bi vas osrečila. Vezani pričakujte še nekaj turbulenc s stalnim partnerjem! Vse skupaj je očitno še vedno velika uganka, zato oklevate. RAK 22. 6.-22. 7. KOZOROG 22. 12.-20. 1. Dobro se počutite in lahko mirne duše zatrdite, da vam je teden takoj na začetku prinesel nekaj več miru, razen v sredo in petek, ko se boste ukvarjali z več vprašanji hkrati. Nekatera bodo vse prej kot prijetna in zadevajo delo in denar. Nekaj boste začeli z velikim navdušenjem in podjetnostjo, potem pa se ta začetni val energije postopoma zmanjšuje. Neurejeni domači odnosi in nespoštovanje dogovorov vas vedno znova spravljajo s tira. LEV 23. 7.-23. 8. VODNAR 21. 1.-19. 2. Glede nekaterih vprašanj, posebno čustvenih, je najbolje, da nekako pustite za seboj vse, kar je že zastarelo, in gledate samo naprej. To je teoretično najboljša rešitev, toda praktično izredno težek zalogaj, razen v petek, ki bo končno srečna prelomnica. nedeljska križanka na murskem valu Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 6. septembra 2015, med 10.30 in 12.00. Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 30. 9. 2015 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 12. septembra 2015. DEVICA 24. 8.-23. 9. RIBI 20. 2.-20. 3. Ljubezenski teden se začenja obetavno ob pozornostih nekoga, ki se je očitno pravočasno pojavil v vašem življenju. Do srede kar lebdite na prijetnih spomladanskih sapicah ljubezni, potem pa se vračate na realna tla. Na začetku tedna boste odločnejši: ne boste več dovolili, da bi vas prepričevali tisti, ki jim nikoli niste zaupali. Res je, da ste glede nekaterih zadev vsaj na videz precej obotavljivi oziroma se želite na vsak način izogniti prepirom. sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9. 5 3 8 Rešitev: 2 2 1 2 Le v ponedeljek boste še poudarjali svojo samostojnost, potem se bo prebujala vaša domišljija. Ugotavljate, da nekomu lahko predlagate tudi kaj drugačnega. Vsekakor pozor v stikih s sodelavci. Še so mogoča presenečenja! 3 7 9 5 1 3 7 4 Ime in priimek, naslov: 5 2 6 9 7 8 8 4 8 2 5 1 6 7 3 8 4 6 7 6 4 8 9 3 5 1 4 2 8 9 Rešitev iz 34. številke: POGLED NA VSE ŠTIRI STRANI 10 Knjižico Med okuse po … dobi Marija Tomec, Mladinska ulica 22, 9231 Beltinci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti. 24 | Vestnik | 3. septembra 2015 www.vestnik.si | e: [email protected] Enaindevetdeseta obletnica vzpona na Mount Everest Skrivnost najvišje gore na Zemlji Uradno sta se na Everest prva povzpela novozelandski alpinist Hillary in šerpa Tenzing Norgay – Boris Kukanja, pomurski gorski vodnik, pa pravi, da bi morali s slavo osvojitve Mount Everesta mogoče okronati Leigha Malloryja »Zato, ker je tam,« je odgovoril Mallory na vprašanje, zakaj hoče priti na njegov vrh. Vedno višje navzgor sta šla, modremu nebu naproti, višje in višje – višje, kot je kadar koli prišel kakšen človek. Odell je od spodaj pogledal še enkrat in ocenil približno oddaljenost od vrha. Še vedno sta napredovala. Nato je prišel oblak in ju prekril. Nič več se ni videlo. Kaj se je zgodilo potem, je skrivnost. Ni ju bilo več nazaj. Mount Everest je najvišja gora v Himalaji oziroma na svetu, visok je prišel samo do severnega sedla. Velik plaz, ki ga je sprožil, je v globino potegnil sedem nosačev. To so bile tudi prve žrtve napada na to goro. Vendar se v začetku ni prijavil za tretjo ekspedicijo. Nihal je med ženo in tremi otroki ter službo na eni strani in goro na drugi. Andrew Irvine je bil novinec. Nista se poznala, vendar sta kmalu postala prijatelja. V tej tretji odpravi, ki se je zapisala v zgodovino kot odprava, ki ji je mogoče prvi uspelo doseči vrh, tretji stopnji, ki sta s spoštljivo hitrostjo napredovala proti vrhu, ker jima je bilo jasno, da nimata na razpolago veliko dnevne svetlobe, da bi dosegla vrh in se pred nočjo še vrnila v tabor. Odell je predvidel, da imata do vrha še tri ure. A niso ju več videli. Danes je njuna skrivnost še vedno nepojasnjena, tako kot pred 91 leti. Svetovna srenja alpinizma je razdeljena na dva tabora; eden dokazuje, da sta dosegla vrh, drugi, da ga nista dosegla. 8850 metrov. Tibetanci ga imenujejo Čomolungma, to pomeni boginja – mati sveta, za Nepalce je Sagarmata, boginja neba. Imenovan je po Georgu Everestu, britanskem geodetu. Prvega junija 1953 ga je prva osvojila angleška ekspedicija polkovnika Hunta, v kateri sta sodelovala šerpa N. B. Tenzing in Novozelandec Edmund Hillary. Ta uspeh jima je čez noč prinesel slavo. Vendar ali je bilo v resnici tako, ali sta bila prva res Edmund Hillary in šerpa Norgay Tenzing? Kdo bi to vedel? In ali bo sploh kdaj prišla na dan prava resnica, ki bi spremenila tok zgodovine prvega resničnega vzpona na ta najvišji vrh? Kako se je sploh začelo in kdo so tisti, ki bi se mogoče morali okronati s slavo osvojitve Mount Everesta, pa čeprav posmrtno? so bili sami izvrstni in izkušeni alpinisti: Edward Norton, vodja, Noel Odell, John Noel, fotograf, John MacDonald, Edward Shebbeare, Bentley Beetham, Charles Bruce, John de Vere Hazard in Rishard Hingston. Raziskovalna ekspedicija leta 1999 Tretja ekspedicija leta 1924 V tej odpravi so se pojavili novi člani, med njimi sta bila Andrew Comyn Irvine, novinec, in George Leigh Mallory, veteran, ki sta postala nesmrtna. Mallory je bil prvi, ki je na prvi ekspediciji leta 1921 s svojim soplezalcem Mount Everest zagledal iz bližine v vsej njegovi veličini. In bil prvi, ki je leta 1922 splezal več kot 8000 metrov visoko brez uporabe kisika. To je bil za tiste čase pravi podvig. Sodeloval je že v dveh odpravah na Mont Everest leta 1921in 1922. V drugi odpravi, ki je v drugem poskusu dosegla višino 8380 metrov, je Mallory poskusil še tretjič doseči vrh, vendar je Napad na vrh Tistega jutra, ko sta se odpravila proti vrhu, sta imela lepo vreme in sta hitro napredovala; do cilja sta imela 600 višinskih metrov. Vendar sta morala premagati ovire; krušljiv rumen trak, ki je bil sestavljen iz strmih apnenčevih plošč, in 30 metrov visoko skoraj navpično steno, sestavljeno iz trdih kamenin. To je bila prva stopnja. Druga je bila prav tako visoka kot prva, vendar dosti težja; imela pa je obliko ostrega kljuna bojne ladje. Tretja stopnja je vodila prek dvigajočega se platoja. Ta je vodil naravnost proti vrhu, ki je bil pokrit s snegom. Odell se je tisto jutro odpravil v tabor šest, da bi prinesel kompas in vse drugo za oba. »Celoten vršni greben se je zableščal v višinskem soncu. Moje oči so se prilepile na dve tanki črni silhueti na snežni vzpetini pod kamnito stopnico na grebenu: ena črna pika se je premaknila in druga vzniknila na snežnem ozadju in se pomaknila naprej proti prvi, dokler je na grebenu ni dohitela. Prva se je približala veliki kamniti polici in se za hip pojavila na njenem vrhu. Druga je storila prav tako. Nato je celotni čudoviti prizor izginil v oblaku.« Bila sta Mallory in njegov soplezalec verjetno na Stvari so se delno razjasnile, ko sta Američan Eric Simonson in Nemec Jochen Hemmleb predlagala, da bi šla po sledeh prej omenjene odprave. Petinsedemdeset let pozneje je ekspedicija pristala v Katmanduju v Nepalu. Imela je nalogo, da najde trupli obeh alpinistov, predvsem pa fotoaparat znamke Kodak-Vestpocket, ki bi dal, če ni poškodovan, jasne odgovore, ali sta bila na vrhu. Po vseh formalnostih, ki so potrebne, so po večkratnih vzponih in iskanju delno našli to, kar so iskali. Na 8200 metrih višine so odkrili truplo, za katero so mislili, da je Irvinovo, vendar je bilo Malloryjevo. Ležal je jugozahodno od vršnega grebena, na nagnjeni visoki planoti, s hrbtom in obrazom obrnjen v zemljo, zamrznjen. Njegov hrbet, s katerega je veter v teh letih skoraj izbičal površnik, je bil čisto bel, kot da bi bil iz marmorja. Podroben pregled površnika in oblačil pod njim, potem ko so alpinisti celo uro potrebovali, da so truplo osvobodili ledu, je pokazal, da čigavo je truplo. Niso našli fotoaparata, ki bi razvozlal skrivnost vzpona, in tudi ne pisem in fotografije njegove žene Ruth, za katere je povedal, da jih bo pustil na vrhu. Da sta dosegla vrh, pričajo naslednja dejstva: pisem in slike žene Ruth niso našli pri mrtvem Malloryju. Jih je pustil na vrhu, ko sta ga dosegla? Mallory je svoji ženi to obljubil, če bo dosegel vrh. Poleg tega so v njegovem žepu našli snežna očala, to pa pomeni, da sta se vračala v temi. To tudi dokazuje, da sta dosegla vrh ali se vsaj tik pod njim obrnila in se potem z zamudo vračala proti taboru. Mallory ponoči gotovo ne bi hodil s snežnimi očali, ker ne bi nič videl, na tej višini pa tudi ni mogel brez njih. Se je izplačalo? Mallory: »To je naša dolžnost.« So Malloryji in Irvini potrebni? Ali pa Mesnerji, Habelerji, Humarji in vsi drugi raziskovalci? Bi bil svet brez njih siromašnejši ali bogatejši? Če v preteklosti ne bi bilo ljudi, ki so dali življenja, da so omogočili nadaljnje raziskovanje, leta 1969 ne bi dosegli Lune in v tem stoletju ne bi bili na Marsu, na katerem zagotovo bomo. Boris Kukanja literatura: internet, national geographic, die geister des mount everest, mount everest the reconnaissance 1921 in jeffrey archer paths of glory Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostajata. Dedi, hvala ti za vse! ZAHVALA V 82. letu nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedi Štefan Zorko iz Bakovec Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali, darovali za sv. maše, v dobrodelne namene, nam poklonili sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi najdražji KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00 OPORA – SOČUTJE v hudi bolezni in smrti OO Murska Sobota Z ŽALUJOČIMI vsak zadnji četrtek v mesecu ob 17. uri v Slovenski ulici 42 Tel.: 051 456 470 DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 3. septembra 2015 | Vestnik | www.vestnik.si | e: [email protected] ZAHVALA ZAHVALA V 94. letu je umrla draga žena V 79. letu je umrla draga žena, mama in babica Johana Gomboc iz Gerlinec 109 Margit Cipot iz Lendavskih Goric 439a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter mi izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. županu za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem gospodu župniku iz Lendave, nečakinji Andrejki in vsem drugim, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani in mi pomagali. Žalujoči mož Jože in drugo sorodstvo Žalujoči vsi njeni 25 [email protected] tel.: 02 538 17 20 motorna vozila FORD FIESTO, letnik 1996, na novo registrirano, prodam za 600 evrov. Tel.: 031 525 803. v1797 posesti GARSONJERO v Ulici Staneta Rozmana 7 v Murski Soboti prodam. Tel: 031 792 969. v1791 HIŠO v Trnju, letnik 1950, in 3000 m2 zemljišča ugodno prodajo. Tel: 031 663 043. v1794 Leta minevajo, spomini ostajajo. kmetijska mehanizacija Drugega septembra je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila naša draga Suzana Novak iz Boreče Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 66. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, brat, svak in stric Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji Milan Hüll iz Tešanovec V petek, 28. avgusta 2015, se je mirno poslovil naš oče, tast, dedek in pradedek Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v tako velikem številu z nami ob slovesu, mu namenili čast, nam pa svoje sočutje in spomine. Posebna zahvala je namenjena vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem in sovaščanom, ki ste ga pospremili do njegovega zadnjega počivališča, ter vsem, ki ste darovali prispevke v dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku Viliju Kovaču s Hotize za pogrebni obred in pevcem od Grada za odpete žalostinke. Žalujoči njegovi najdražji Štefan Zadravec Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Od njega smo se poslovili v soboto, 29. avgusta 2015, na pokopališču v Lipi. Hvala vsem, ki ste kar koli darovali v njegov spomin. Vsi njegovi V SPOMIN 27. avgusta je minilo 15 let, odkar ni več med nami drage mame, tašče in babice Rozalije Omar iz Rankovec 37 in sedmega novembra bodo minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči. Alojz Omar Za zmeraj bosta ostala v naših srcih in spominih. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Ana Horvat Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinašate cvetje, prižigate sveče in se ju spominjate v molitvi. Njuni najdražji Hvala osebju patronažne službe iz ZD Murska Sobota in osebnemu zdravniku Neratu, dr. med., za vso pomoč. Lepa hvala g. župniku Benkoviču za pogrebni obred, govornici gospe Mariji Zver za besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Piramida. Žalujoči: sin Stanko in hčerka Vida z družinama ter drugo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Ivanka Kamničar iz Ulice Štefana Kovača 13 v Murski Soboti POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila SEJALNICO, znamke Olt, 18-redno, lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 542 15 48. v1796 kmetijski pridelki KUPIM GROZDJE sorte dišeči traminec iz okolice Lendave. Tel.: 041 773 370. v1777 GROZDJE, laški rizling in šipon, ugodno prodam. Tel: 576 14 34 v1783 BELO GROZDJE iz goric mešanih sort in sode za belo vino od 150- do 500-litrske prodam. Tel: 543 10 48 v1793 PRODAJA Z DOSTAVO: kamen skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966, J. Mernik, s. p., Tepanje 1a, Sl. Konjice. v1547 TLAKOVCE, 160 m2, podarim. Tel: 530 02 40, 031 807 079, Mladinska ulica 60, Murska Sobota. v1785 AVTOMATSKO HIDRAVLIČNO STISKALNICO ZA GROZDJE Bucher, 3 lesene hrastove sode, 1200 l, filter za vino in drugo kletarsko opremo ugodno prodam. Tel.: 041 354 946. v1798 KOMPENZATOR Nivelier FG 040, 5 m raztegljivih novih merilnih ravnil, vse lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 041 634 491. v1799 delo Avtocenter Andrejek v Veščici in na Trdkovi zaposli avtomehanika, avtoličarja, avtokleparja in avtoelektričarja ter voznika za avtovleko. Informacije: 041 618 068. v1781 Na območju Kopra zaposlimo žensko za pomoč v gospodinjstvu z možnostjo nastanitve. Rado Ovčar, Zlatičeva ul. 5, 6000 Koper. v1786 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA! iz Glavne ulice 70 v Dokležovju Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrazili sožalje. SILOKOMBAJN 680, Steyr 188 in seno v oglatih balah prodam. Tel: 031 471 299. v1789 razno (1921–2015) iz Lipe 87 Njegova modrost, skromnost in širina bodo za vselej odzvanjali v naših srcih. EVROBAKI, s. p., kupuje vse znamke traktorjev in drugo mehanizacijo, lahko z okvaro. Tel.: 041 520 191. v1644 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali sveče in prispevke domačim. Lepa hvala društvoma upokojencev in invalidov iz Murske Sobote, osebni zdravnici Ireni Rihtaršič, dr. med., in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Zahvaljujemo se sosedom Joži, gospe Števančečevi, družini Žalik in Kristini z družino za vso skrb in podporo ob njeni bolezni. Hvala tudi gospe Eriki Hertl za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi. Žalujoči: mož Kazimir, sinova Vlado in Branko z družinama, vnuki Peter, Mateja in Matjaž ter pravnuka David in Luka Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679 Zidarstvo, fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov DENIS CASAR s. p. V SPOMIN Filovci 110, 9222 Bogojina Tel./faks: 02 547 10 14, GSM: 041 956 370 26 | Vestnik | 3. septembra 2015 družba www.vestnik.si | e: [email protected] Erik Kapun, predsednik kluba ameriškega nogometa Storks Šport, ki je hkrati tudi način življenja Glavni cilj kluba je pridobiti nove člane, s katerimi bi lahko zaigrali v ligi – Pri ameriškem nogometu sta pomembna trdo delo in disciplina Erik Kapun, 24-letnik z Vaneče, opravlja funkcijo predsednika edinega kluba ameriškega nogometa v Pomurju Storks, ki deluje od leta 2011. Omenjeni šport mu predstavlja način življenja, saj je treba biti, kot je povedal, predan, discipliniran in pripravljen trdo trenirati. Njegovi cilji v klubu so nabrati si čim več izkušenj in novega znanja, prav tako pa pridobitev novih članov in napredovanje v ligi ter s tem tudi skrb za večjo prepoznavnost ameriškega nogometa v Pomurju. Klub Storks ima okrog 20 članov, vendar vsi ne igrajo. Kot je povedal Kapun, se klub v zadnjih letih srečuje s pomanjkanjem članov, to pa je privedlo do tega, da v letošnji sezoni ne bodo nastopali v drugi slovenski ligi. Veliko članov ima namreč obveznosti na fakulteti ali v službi. Prav tako je težko pridobiti nove člane, saj se mnogi bojijo, kot je povedal predsednik, tega športa. Resda gre za šport, ki je v osnovi malce bolj agresiven kot drugi, vendar je po besedah Kapuna poškodb glede na naravo športa malo. ske Sobote. Zaradi letošnjega nenastopanja pomurske ekipe si Kapun, ki nosi številko 39, izkušnje nabira pri ekipi Maribor Generals, v kateri igra na položaju fullbacka oziroma tekača blokerja, ki igralcu z žogo dela prostor, tako da nasprotnika podre ali odrine. Z mariborsko ekipo je letos osvojil mednarodno ligo AlpeAdria, udeležil pa se je tudi treningov slovenske reprezentance. Težke razmere za uveljavitev tega športa Ameriški nogomet v Sloveniji še v povojih V Sloveniji se s kontaktno različico ameriškega nogometa ukvarja samo sedem ekip, le tri od teh igrajo v mednarodnih ligah, preostale pa v drugi slovenski ligi. Med temi je bila v letih 2013 in 2014 tudi ekipa Storks iz Mur- Erik Kapun, predsednik murskosoboškega kluba ameriškega nogometa Storks, ki se zavzema za razvoj tega športa v Pomurju. fotografija ines baler Erik Kapun, sicer študent menedžmenta v agroživilstvu in razvoja podeželja v Rakičanu, se z ameriškim nogometom ukvarja polprofesionalno, vendar se od posameznikov, kot je povedal, ki igrajo pri Maribor Generals, zahteva, da dobro poznajo vsa pravila in trenirajo kot profesionalci. V Murski Soboti trenutno nimajo treningov, saj je premalo aktivnih članov, problem pa je tudi to, da je v Sloveniji težko najti trenerje ameriškega nogometa. Tako so se člani ekipe Storks največ naučili sami, in sicer na podlagi posnetkov in izkušenj, ki so jih pridobili v drugih moštvih. Predvsem zaradi nepoznavanja tega športa in njegove nerazvitosti v Sloveniji so si morali člani prekmurske ekipe vso opremo kupiti sami. Po besedah predsednika kluba so namreč stroški za nakup opreme velik finančni zalogaj. Problem je tudi v drugih evropskih ligah, saj imajo lahko plačane samo tri igralce, drugi pa trenirajo in igrajo zastonj. Ravno zato Kapuna tujina ne mika, vseeno pa ga ta finančni status ne odvrne od ukvarjanja s tem športom. Kapun kot steber zaupanja in discipliniranosti Štiriindvajsetletnik je drugi predsednik kluba ameriškega nogometa v Murski Soboti. Drugi člani ekipe so mu izkazali zaupanje in ga prepričali, da je prevzel to funkcijo. Je namreč eden izmed najbolj resnih in discipliniranih članov, ki je z dušo in telesom predan temu športu. Veliko pozornosti nameni tudi temu, da mladim približa ameriški nogomet. V ta namen so člani kluba Storks pripravili več taborov in predstavitev tega športa po šolah in raznih prireditvah, nazadnje v letošnjih poletnih mesecih. Želijo nastopati v drugi slovenski ligi Kot je povedal Kapun, je mladim ameriški nogomet zanimiv, vendar spet ne toliko, da bi se odločili za treniranje. Konkurenca, ki jo predstavlja predvsem nogomet, je enostavno prevelika. Vseeno pa želijo člani kluba Storks s Kapunom na čelu zagotoviti zadostno število igralcev, s katerimi bi v prihodnje nastopali v drugi slovenski ligi, mogoče kdaj tudi v mednarodni ligi. Damjana Nemeš, Ines Baler V podjetju VARIS Lendava, d. d., iščemo motivirane in izkušene posameznike, ki jim dinamično delo na terenu ali v proizvodnji ne predstavlja težav. Če ste se v tem opisu prepoznali, vas vabimo, da se nam pridružite. VARIS Lendava, d. d., razpisuje delovno mesto: MONTER (m./ž.) DELOVODJA (m./ž.) Od kandidatov pričakujemo: Od kandidatov pričakujemo: - III. ali IV. stopnjo izobrazbe tehniške smeri - zaželeno je znanje nemškega jezika ali katerega od tujih jezikov - večletne delovne izkušnje - izpit B-kategorije - občutek za odgovornost in delo v timu - vsaj V. stopnjo izobrazbe gradbene, strojne ali druge ustrezne smeri - zaželeno je znanje tujega jezika - večletne delovne izkušnje pri vodenju in organiziranju proizvodnega procesa - izpit B-kategorije - razumevanje tehnoloških procesov, - sposobnost komuniciranja in obvladovanja sprememb SLIKOPLESKAR (m./ž.) Od kandidatov pričakujemo: - III. ali IV. stopnjo izobrazbe tehniške smeri - večletne delovne izkušnje - izpit B-kategorije - občutek za odgovornost in delo v timu Kandidatom ponujamo: - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev - začetna in dodatna usposabljanja - možnost osebnega in poklicnega razvoja - delo v urejenem, stabilnem in dinamičnem delovnem okolju Pisne prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: VARIS Lendava, d. d., Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu št. (02) 577 65 28 ali osebno v splošni službi podjetja. Rok za prijavo: 8 dni od dneva objave. BOLJŠA STRAN SPLETA Ustvarjati inovativne, kvalitetne in trajnostno celovite gotove kopalnice napovednik www.vestnik.si | e: [email protected] 1. ŠE VEDNO SI TU – Ansambel Anžeta Šuštarja in Alenka Gotar 2. VSE BESEDE IZREČENE – Glas 3. SE TI KAJ KOLCA – Veseli svatje Front@ sodobnega plesa Petek, 4. septembra MURSKA SOBOTA 5.00 Vedro v dobro jutro s Simono Špindler Od srede, 2. septembra, do sobote, 5. septembra, poteka 10. Front@ sodobnega plesa. 17.00 Osrednja informativna oddaja V četrtek ob 11. uri bo v gledališču Park En Knap Group: Huda mravljica. Ob 18. uri bo na Odprtem odru Studio 25 & Baobab (SI). Ob 19. uri bosta odprtje in nastop Gregor Luštrek & Rosana Hribar (SI) ter Radioballet (HU): From Waltz to the Mambo. Ob 20.30 bo v preddverju gledališča Park pogovor z nagrajencema Prešernovega sklada Rosano Hribar in Gregorjem Luštrekom. Ob 21.30 bo na Odprtem odru Michael Langan & Terah Maher (USA): Choros – video. Ob 22. uri bo v Mikku otvoritvena zabava. 20.15 Zimzelenčki z Natašo Hakl Sobota, 5. septembra 10.15 Potepajte se z nami 18.00 Glasba našega srca z zmagovalcem – Ansamblom Anžeta Šuštarja z Alenko Gotar 20.15 Žuto, žutejše, najžutejše z Benom Horvatom Nedelja, 6. septembra 4. LJUBI ME – Frajerke 5. SANJE O TEBI – Ansambel Franca Miheliča PREDLOGA RECI MI – Pogled POGREŠAM TE – Ansambel Jerneja Kolarja LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. NEKAJ MED NAMA – Easy 2. OSTANI ŠE MALO – Polona Furlan 3. JA PA JA – Drago Mislej Mef & NOB 4. VSE BO KUL – Clemens 5. EDINO KAR – Pliš PREDLOGA PIKNIK – Siddharta SLADOLED Z VESOLJEM, PROSIM – Nina Pušlar NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. ADAM & EVE – Izzy Bizu 2. SUNDAY FUNDAY – Magic 3. WE WANNA – Alexandra Stan & Inna + Daddy Yankee 4. COME AND GET IT – John Newman 5. RUNAWAY WITH ME – Carly Rae Jepsen PREDLOGA OCCHI PROFONDI – Emma SATURDAY NIGHT GAVE ME SUNDAY MORNING – Bon Jovi Praktično darilce Murskega vala dobi: Bernardka Zadravec, Spodnja Ščavnica 35, Gornja Radgona. Nagrada čaka v naročniški službi Vestnika. 07.30 Panonski odmevi, Mihaela Kalamar je pred mikrofon povabila Margit Kovač iz Monoštra, ki je preživela deportacijo v taborišče Hortobagy 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 20.15 Še enkrat s Petro Kranjec Milanov Ponedeljek, 7. septembra 9.15 Pomurski poslanci v studiu Murskega vala 12.30 Anketa 20.15 Ponedeljkov potep in Bojan Rajk Torek, 8. septembra 07.45 Ljubljansko zvočno pismo in Aleš Kardelj 14.30 7 veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe 20.15 Jukebox z Jernejo Pirnat Sreda, 9. septembra 12.30 Intervju 18.00 Biba buba baja 20.15 Mursko-morski val: Dušan Kovač o projektu Donava 2015 – s kanujem po rekah Mura, Drava in Donava do Črnega morja Četrtek, 10. septembra 08.30 Kmetijski nasvet s strokovnjakom za vino Ernestom Novakom 12.30 Reportaža tedna 18.00 Mali radio bo vodil Jaša Radič V petek ob 17.30 bo na Odprtem odru predstavitev plesnih šol (SI, HR), ob 18.30 bo v gledališču Park predstavitev akademije SEAD (AT), ob 19. uri pogovor z ustvarjalci: Matija Ferlin, ob 20. uri bo Milan Tomašik (SI): Sezona lova. Ob 21. uri bo na Odprtem odru DancaCommunicatioLab, Ob 21.30 v grajski dvorani Maxence Rey/Betula Lenta (FR): Curiosities, ob 22. uri pa v Mikku pogovor z ustvarjalci: Milan Tomašik, Maxence Rey. V soboto ob 11. uri bo v Hotelu Zvezda Cie Propos (FR): Parloir, ob 18. uri bo na Odprtem odru predstavitev mladih plesalcev OPUS1, ob 19. uri bo v gledališču Park Cie Propos (FR): Parloir. Ob 20. uri bo v Gledališču Park Roberto Olivan/Enclave (ES): A Place to Bury Strangers, ob 21.15 bo na Odprtem odru Michael Langan & Terah Maher (USA): Choros – video, ob 21.30 v gledališču Park pogovor z ustvarjalci: Cie Propos (FR), Roberto Olivian (ES), ob 22. uri bo na ploščadi pred gradom No!training Lab (SI): Skice, ob 22. uri pa sklepna zabava v Mikku. Odprtje MURSKA SOBOTA V četrtek, 3. septembra, ob 18. uri bo v Galeriji Murska Sobota (velika galerija) odprtje razstave Ilustracije Marlenke Stupice. V mali galeriji pa bodo odprli razstavo slik, ki so bile naslikane z usti in nogami. V ponedeljek, 7. septembra, ob 19. uri bo v avli Pokrajinske in študijske knjižnici Murska Sobota odprtje dokumentarne razstave Judje na Slovaškem – muzej judovske kulture se predstavlja. Že v četrtek, 3. septembra, ob 19. uri pa bo Franc Kuzmič predstavil razstavo na vodenem ogledu. GORNJA RADGONA V petek, 4. septembra, ob 18. uri bo v Domu kulture Gornja Radgona odprtje razstave Mislim okroglo z deli, ki so nastala na 11. likovni koloniji Likovnega društva Gornja Radgona. NEGOVA V nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri bosta na gradu Negova ob Evropskem dnevu judovske kulture odprtje razstave Sinagoga Maribor – ob desetletnici delovanja in koncert klezmer skupine Harfa-Kinnor. Dogodek V četrtek, 3. septembra, ob 17. uri bo delavnica osebnostne rasti Temelji življenja (Stane Perkič), ob 18. uri pa delavnica kitare in baskitare (Peter Horvat - Peco). Kupon št. 36 Glasujem za skladbo V petek ob 14. uri bo trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17. uri pa bobnarska delavnica (Zlatko Horvat, Borut Miklus). Glasba našega srca: V ponedeljek ob 18. uri bo Alkohol – skupina za samopomoč (Milan Osterc), ob 18.30 joga smeha (Klavdija Zver), ob 20. uri pa transmisijska meditacija (Vlasta Zrinski). 7 Veličastnih: V torek ob 17. uri bo predavanje Strupene in užitne gobe (Milan Kelhar), ob 18.30 pa Activity – vtisi z dopustov in igranje družabne igre (Andreja Bertalanič, Tjaša Godvajs). NSTSNMV: IMATE TEŽAVE S PITJEM ALKOHOLA? Ste morda začutili potrebo, da bi se o čezmernem pitju v družini s kom posvetovali? Skupina za samopomoč SPOPRIJEMANJE S TEŽAVAMI ALKOHOLIZMA ob ponedeljkih na vsakih štirinajst dni. Hiša Sadeži družbe Ulica Štefana Kovača 20 Murska Sobota Vodja skupine Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 8. septembra 2015, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. 031 538 586 Hiša Sadeži družbe 031 748 412 Na lendavskem gradu je do konca septembra na ogled razstava Hommage a Picasso. ska delavnica Sok iz mete in melise ter sok iz bezgovih jagod (Helena Frumen, Milena Počič), ob 17. uri bodo Taoistične notranje vaje (Daša Cipot), ob 18.30 pa starodavni šamanski ritual Prehod prek ognjene črte (Tomaž Flegar). KROG V nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri se bo začela pri brodu prireditev Moja Mura, dober den, ki jo pripravlja Zveza društev Moja Mura. Druženje bo trajalo do 21. ure, pripravili pa bodo pohod, opazovanje ptic, fotografsko razstavo o ribah v Muri, recital, petje, učenje veslanja in drugo. Ob 15.30 bo pogovor in najava projekta Čezmejni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava, na katerem bodo sodelovali predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, Aleksander Jevšek, Damijan Jaklin, Arno Mohl, Stojan Habjanič in drugi. V glasbenem programu bodo sodelovali Vlado Kreslin, Vlado Poredoš, Regina, Dorina, Alma, Moira, Angelski biseri, Urh Zver in drugi. RAZKRIŽJE MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe Ime in priimek, naslov: 27 napovednik dogodkov glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 3. septembra 2015 | Vestnik | V sredo ob 9. uri bo praktična delavnica permakulture v skupnostnem vrtu ob progi (ZOS), ob 9.30 glasbena delavnica Ljudska pesem (Marjana Škrilec), ob 10. uri zeliščar- V soboto, 5. septembra, ob 14. uri bo v Centru Zavirje prireditev, ki se bo začela s sprevodom, ob 15. uri bodo vaške igre, po 17. uri pa bo igral ansambel Mladi Pomurci. APAČE V četrtek, 3. septembra, ob 13.30 se bo začela pred zgradbo Občine Apače slovesnost Viteškega omizja Pomurje, Društva Evropski red vitezov vina. Ob 14. uri bo šel svečani sprevod do cerkve, pri kateri bodo kulturni program, strokovno predavanje in ekumenski del. Po slovesnosti bo druženje na posestvu Steyer. BODONCI V nedeljo, 6. septembra, ob 11. uri bo pri gasilskem domu prireditev Praznik buč, ki jo pripravlja Društvo kmečkih žena Klas Bodonci. Pripravili bodo tekmovanje v kuhanju bučne prikuhe v kotličku, program za otroke, razstavo peciva in ročnih del, tržnico in drugo. KUŠTANOVCI V soboto, 5. septembra, ob 16. uri se bo začel pri gasilskem domu šesti Pohod ob meklarski noči po Kuštanovcih in okolici. Pohod udeleženci lahko vpišejo v knjižico pohodnika/pohodnica po Goričkem in po Občni Puconci. www.park-goricko.org V soboto, 5. septembra Tour de RŐG 2015 – 10. kolesarski maraton in 4. brevet Trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség s startom pred gradom Grad V nedeljo, 6. septembra, od 12. ure naprej 10. Den meštrov pri športnem igrišču v Križevcih na Goričkem Več o dogodkih na www.park-goricko.org Vabljeni! Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad [email protected] T: 02 551 88 61, F: 02 551 88 63 RADENCI V četrtek, 3. septembra, ob 18.30 bo v Dosorju v okviru Dosorjeve vetrnice nastop folklorne in etno-glasbene skupine Turističnokulturnega društva Babinci. ČENTIBA V soboto, 5. septembra, ob 15. uri bo pripravila Medgeneracijska hiša Sofija Lendava na permakulturnem posestvu dogodek Družinska dogodivščina v naravi. BOGOJINA V nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri bo v okviru 27. Košičevih dni kulture skeč na temo medsebojnih odnosov, sobivanja in sodelovanja v izvedbi Jureta Juriniča – Jurčka. skupina KTD Filovci in Filovske pevke. Podelili bodo še občinska priznanja in priznanja v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna. SELO V soboto, 5. septembra, ob 16. uri bo brezplačna predstavitev romanske rotunde s teološkega vidika, ki jo pripravlja TIC Moravske Toplice v sodelovanju z Župnijo Kančevci. Razstave MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota je na ogled razstava Rojstvo – Izkušnje Rominj. Razstavo so jo ustvarile ženske iz treh romskih skupnosti: Serdice, Maribora in Kerinovega Grma. Na ogled bo do 27. septembra. Do konca septembra bo na ogled še razstava Karikature Ladislava Kondorja. LENDAVA V prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je do 30. septembra na ogled likovna razstava Hommage a Picasso. V mansardnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava del 42. mednarodne likovne kolonije Lendava – Odlivanje v bronu in del predhodnih devetih likovnih kolonij odlivanja v bron. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled šesta klubska fotografska razstava Foto-video kluba Lendava. V sinagogi je na ogled serija grafik izraelskega umetnika Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. V Muzeju meščanstva (Glavna ulica 25) je na ogled razstava 125 let železnice v Lendavi. LJUTOMER V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava kiparskih del Roberta Juraka RADENCI V avli Dosorja je do 28. septembra na ogled razstava del Matjaža Duha z naslovom Mala retrospektiva 2010–2015. NEGOVA V gradu Negova je na ogled fotografska razstava Fotograd Negova – fotografsko središče Svetovne zveze za fotografsko umetnost. Na ogled so dela Hermana Čatra Pozabljen, Zakleti grad in njihove zgodbe Iva Borka, Svetloba življenja Maje Šivec in Kranjska fotografija od Puharja do danes. GRAD V gradu Grad bo do konca oktobra na ogled razstava fotografij sodelujočih na sedmem fotografskem natečaju v Krajinskem parku Goričko. GORNJA RADGONA V Špitalu sta na ogled razstava voščilnic zbiralca Antona Vodana in stalna zbirka Radgonski mostovi. Napovedi kulturnih, turističnih in drugih dogodkov pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected]. FILOVCI V soboto, 5. septembra, ob 16.30 bo v ŠRC Filovci osrednja prireditev ob 19. prazniku Občine Moravske Toplice. V kulturnem programu bodo nastopili dramsko-recitacijska BOLJŠA STRAN SPLETA 28 (ne)nazadnje | Vestnik | 3. septembra 2015 Četrtek: zmerno oblačno, 15 | 26 Petek: pretežno oblačno, nevihta 16 | 23 vreme Sobota: oblačno, dež 14 | 20 www.vestnik.si | e: [email protected] Nedelja: pretežno oblačno 12 | 19 fotografija tedna Andrej Velkavrh V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Kakšna popoldanska ploha ali nevihta bo bolj malo verjetna, ni pa povsem izključena. V petek bo pretežno oblačno in večinoma brez padavin, verjetnejše bodo proti večeru. Pihal bo severovzhodni veter. Nekoliko hladneje bo. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Zapihal bo severni veter. Padavine bodo večinoma ponehale do nedelje zjutraj in nato bo čez dan v glavnem suho vreme. V ponedeljek bo manj oblačnosti, zjutraj bo ponekod megla. Večina jih je veselih, nekaj malega pa jih bo potrebovalo kakšen dan prilagoditve, potem bo pa veselje, do šole namreč, že nazaj. Tako je! Šolaaaa! »Komaj čakam,« so mlele malo mlajše glavice, one že starejše pa mogoče ne, ampak – to je dokaz, da je vse v glavi. In v načinu, kako gledaš na kaj. Zato so pri eni od soboških osnovnih šol, ker je namreč vse v glavi, ponovili eno od najpomembnejših lekcij, ki so se jo učili lani. Kako čez cesto. Čeprav drugošolci, ki so jih policisti in učitelji še pred odhodom v nov razred peljali na cesto, tja sami brez spremstva naj še ne bi hodili. Je pa to hkrati tudi opozorilo vsem, ki so »na drugi strani«, torej v prevoznih sredstvih. Da naj bodo pozornejši. Otroci včasih pozabijo in stopijo, ko in kamor ne bi smeli. Da bi bilo vse v redu, na cesti pa tudi v redovalnicah in glavah ter v vseh srčkih malih in velikih šolarjev, pa jim želimo vsi, ki nas klopi več ne žulijo. V. T. fotografija vida toš *** Kaj pomeni, da je vremenska napoved bolj točna? To, da je vreme večkrat tako, kot je bilo predvideno. To, da lahko rečemo, koliko dežja bo padlo v, recimo, 24 urah in kje ga bo več, kje pa manj. Približno lahko govorimo o konkretni količini, v litrih na kvadratni meter. Pa to, da bodo nekje lahko nalivi. In tudi to, kako močan veter bo pihal, ali bo morda kje na meji, ko bo lahko povzročal nevšečnosti, škodo … In še bi lahko našteli. A prav zato, ker se sčasoma zavemo svojih možnosti, si postavljamo višje cilje oz. višje meje. Vi pa pričakujete več od vremenske napovedi. In potem nekega dne sploh nimate občutka, da so napovedi resnično boljše in natančnejše, kot so bile včasih. Deloma zato, ker pozabljamo, kakšne so bile napovedi včasih, deloma pa zato, ker je vsaka naša napaka očitnejša. In hkrati je tudi več možnosti zanje. Paradoksalno? Niti ne. Pa poglejmo. Včasih smo napovedovali, da bo jutri od zahoda začelo deževati, da bo tudi grmelo in podobno. Danes skušamo povedati, kdaj se bo dež začel, kako hitro se bo širil, kje bo največja možnost neviht in ali bodo povsod. Če nas sprašujete še posebej, skušamo povedati, kdaj bo, na primer, začelo deževati v Murski Soboti, koliko časa bo deževalo in kako močne bodo padavine. Ko skušamo govoriti podrobnosti, pa je seveda večja možnost, da naredimo napako in začne deževati uro prej ali pozneje, kot smo napovedali. Ali se vam zdi samoumevno, da bi morali napovedati začetek padavin na uro natančno? Meni se ne zdi, to je pravzaprav zelo težko. In zato tudi lažje »zgrešimo«. Ponedeljek: zmerno oblačno, megla 9 | 20 Visoko pod oblake PP37 je PP uresničil divje sanje Enkrat je skakalni as za trenutek v šali pomislil, da bi morda uporabil padalo Zadnji avgustovski petek ob 17.00 je Peter Podlunšek (PP37) pognal krmilno palico svojega jeklenega ptiča visoko nad pomursko ravnico. Šlo je tja do 400 kilometrov na uro in sopotnik je bil vodja slovenske zračne skakalne eskadrilje Peter Prevc (PP). Šampion, ki je kot prvi človek na smučeh preletel mejo magičnih 250 metrov, je rekel, ko sta se PP37 in PP vrnila na trdna tla: »To je bilo najbolj adrenalinsko doživetje v mojem življenju!« da bo tole čisto nekaj drugega.« Vse je bilo že skoraj popolno – manjkali so le napihljivi stožci, med katerimi običajno šviga PP37. vestnikov koledar Č – 3. september DORA P – 4. september ZALKA S – 5. september LOVRENC N – 6. september ZAHARIJA P – 7. september MARKO T – 8. september MARIJA S – 9. september PETER V petek, 4. septembra, sonce vzide ob 6. uri in 25 minut, zaide ob 19. uri in 35 minut. Tako bo dan dolg 13 ur in 9 minut. V soboto, 5. septembra, ob 11. uri in 56 minut bo na nebu nastopil zadnji lunin krajec. V jeklenem ptiču je Peter Podlunšek nad Rakičanom poletel s skakalnim mojstrom Petrom Prevcem. fotografija jure zauneker Naročite svoj [email protected] | 02 538 17 20 Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročnino lahko plačujete za trimesečno, polletno ali letno obdobje. Naročnino lahko plačujete tudi z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Ob plačilu prve položnice boste v naročniški službi prejeli knjižici Med gredice po … in Med okuse po … Po 12 minutah precejšnjega obračanja – vertikalnega in horizontalnega vijuganja, ko je bila obremenitev 6G – se je vrnil z nasmehom do ušes. Malo za šalo: »Enkrat sem pomislil, ali mi bo treba uporabiti padalo, ki sem ga imel na sebi.« Najboljši slovenski akrobatski pilot in smučarski lovec na daljave svetovnega razreda sta delovala kot uigran par iz filmske klasike Top Gun. »Najbolj pomembno je, da se sprostiš, mi zaupaš in uživaš,« je pred dvigom pod oblake ukazal PP37. PP pa je sprejel izziv in si uresničil divje sanje: »Nekaj izkušenj z letenjem sem sicer imel, poznam na primer občutek prostega pada, saj sem že večkrat skočil s padalom, vem pa, Zračne dirke Red Bull Air Race (RBAR) so spektakel z veliko začetnico. Štirinajst izjemno vrhunskih akrobatskih pilotov v razredu mojster bije boj s štoparico. V razredu izzivalec pa na njih zapet kot puška čaka PP37. V razredu izzivalci šest vitezov vetra leti v enakih ptičih in zmagovalec sezone dobi povabilo med mojstre. Ta konec tedna se bo vijugalo med stožci za točke v Spielbergu v Avstriji. PP, ki je izpustil tekmi poletne velike nagrade na Daljnem vzhodu, pa bo tokrat že spet v svojem značilnem kombinezonu iskal formo za daljave pod vznožje skakalnic in letalnic. Vse tja do 250 metrov in še dlje! Tudi na Pomurje.si. Andrej Bedek
© Copyright 2024