1. No category

POLICIJSKI SINDIKAT SLOVENIJE
Štefanova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 00386 1 428 43 62
F: 00386 1 231 91 74
www.pss-slo.org
[email protected]
Številka:
Datum:
6-2/2015-102
29.7.2015
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
Generalni sekretariat
Sindikat policistov Slovenije
Zadeva:
Uvedba postopka posredovanja v zvezi dopolnitve 22.č člena
Kolektivne pogodbe za policiste – predlog za posredovanje
Spoštovani,
Policijski sindikat Slovenije (v nadaljevanju: PSS) je kot pogodbena stranka Kolektivne pogodbe za policiste (v
nadaljevanju: KPP), skladno s prvim in drugim odstavkom 6. člena KPP vladni strani dne 14.5.2015 že podal
predlog za začetek pogajanj o dopolnitvi KPP (dokument št. 6-2/2015-63 z dne 14.5.2015).
Vladna stran se je do predloga (sicer z zamudo oz. kršitvijo izrecno predpisanega roka po tretjem odstavku 6.
člena KPP) pisno opredelila (dokument št.: 10102-1/2015/9 z dne 16.7.2015) in predloga PSS za začetek
pogajanj ni sprejela.
Skladno z določilom četrtega odstavka 6. člena, v zvezi z 11. členom KPP zato PSS s tem predlogom drugi
pogodbeni stranki za posredovanje uvaja postopek posredovanja.
Skladno z drugim odstavkom 11. člena KPP in na podlagi Sklepa o določitvi liste strokovnjakov za posredovanje
in liste arbitrov za reševanje kolektivnih delovnih sporov (Ur. l. RS, št. 4/2007), PSS kot predlagatelj
posredovanja, za predmetno posredovanje predlaga neodvisno strokovnjakinjo posrednico dr. Darjo Šenčur
Peček.
Obrazložitev:
PSS je v predlogu za začetek pogajanj o dopolnitvi 22.č člena KPP podal jasen predlog za dopolnitev kolektivne
pogodbe z razširitvijo določb 22.č člena KPP, s katerimi naj se podrobneje in nadalje določi karierni sistem in
podsisteme načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja policistov,
kriterije in merila za napredovanja na zahtevnejša delovna mesta, ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti
policistov na sistemiziranih delovnih mestih in vrednotenja dela, ki bodo povezani v celoto tvorili temelje
kariernega sistema v Policiji. V obrazložitvi predloga je PSS obsežno, argumentirano in prepričljivo pojasnil
razloge za potrebnost in pravno pravilnost (nadaljnje) ureditve kariernega sistema, zastavljenega že z 22.č
členom KPP, v KPP oz. v soglasju z reprezentativnimi sindikati. Vsakršno enostransko urejanje te tematike, ki je
že predmet KPP, je ne le nesistemsko in v nasprotju s samimi določili 22. č člena KPP, ampak izrecno zakonsko
prepovedano tudi z osmim odstavkom 22. člena ZJU, kar vse PSS utemeljuje v svojem predlogu za začetek
pogajanj z dne 14.5.2015, katerega vsebina naj se (v izogib ponavljanju) v celoti šteje tudi kot vsebinski sestavni
del in priloga temu predlogu za posredovanje.
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
1
Vladna stran je predlog PSS za začetek pogajanja zavrnila z naslednjimi argumenti (vsebina Opredelitve RS,
Vlade RS, št. 10102-1/2015/9 z dne 16.7.2015), s katerimi se PSS ne strinja in meni, da ne vzdržijo pravne
presoje:
1. da KPP v svojem 22.č členu navaja le okvirno splošno opredelitev kariernega sistema v policiji in z njim
povezano splošnost določenih pravic policistom, sicer pa so policisti na podlagi ZJU upravičeni do
načrtovanja in izgradnje kariere, skladno z navedenim zakonom in na njegovi podlagi izdanimi
podzakonskimi akti; skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZJU pa so posamezna vprašanja lahko za
sodno osebje in osebje državnih tožilstev, državnega pravobranilstva, za diplomate, poklicne pripadnike
Slovenske vojske, javne uslužbence na področju obrambe ter zaščite in reševanja, policiste, inšpektorje,
delavce v davčni in v carinski službi ter službi za izvrševanje kazenskih sankcij, pooblaščene uradne
osebe v obveščevalnih in varnostnih službah in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili z zakonom
drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog
oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.
V tej zvezi Vlada RS namerno spregleda in ne upošteva nadaljnjega osmega odstavka 22. člena ZJU, ki izrecno
določa, da se vprašanj iz tretjega do šestega odstavka tega člena (ki določajo možnosti drugačnega urejanja, kot
s tem zakonom) lahko uredijo s kolektivno pogodbo; vprašanj, ki so urejena s kolektivno pogodbo, z akti iz
tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena ni dopustno drugače urejati.
Prav navedeni zakonski dejanski stan pa je uporabljiv v konkretnem primeru. Da se danes določila o kariernem
sistemu nahajajo ravno v KPP, kamor so bila uvrščena z Aneksom št. 1 h KPP, dokazuje soglasno strinjanje vseh
pogodbenih strank, da gre za tematiko, ki se ureja na kolektivni ravni, v soglasju med socialnimi partnerji. Ob
sprejemu Aneksa št. 1 h KPP sta se pogodbeni strani celo še bolj podrobno in konkretno usklajevali glede
kariernega sistema – razvidno iz čistopisa Aneksa št 1 h KPP, ki naj bi šel v medresorsko usklajevanje ob koncu
usklajevanj delovne skupine v okviru aneksa. Vendar je takrat prevladalo stališče vladne pogajalske skupine v
širši sestavi, da določena določila v zvezi s kariernim sistemom posegajo v določbe ZSPJS (ocenjevanje) in da je
bolje z nadaljnjo ureditvijo kariernega sistema še počakati. V KPP je zato prišlo do zapisa zgolj 22.č člena v tej
zvezi, ki pa jasno določa temelje in smernice za nadaljnjo konkretizacijo določil v tej zvezi. Povsem jasno in
razumljivo in s sistemskega vidika edino pravilno je, da se materija, zastavljena s KPP, nadalje uredi s KPP oz.
prav tako v soglasju z reprezentativnimi sindikati. Poskus vladne strani, da enostransko, s spremembo ZODPol,
materijo iz KPP prenese v zakon, kjer ne-soglasje sindikata ni ovira za enostransko ureditev, je nezakonito (22/8
člen ZJU) in hkrati poseg v sindikalno svobodo oz. delovanje sindikata (76. člen URS).
V odgovoru oz. opredelitvi se Vlada le delno sklicuje na 22. člen ZJU, in sicer na 3. odstavek: »Posamezna
vprašanja so lahko za sodno osebje in osebje državnih tožilstev, državnega pravobranilstva, za diplomate,
poklicne pripadnike Slovenske vojske, javne uslužbence na področju obrambe ter zaščite in reševanja, policiste,
inšpektorje, delavce v davčni in v carinski službi ter službi za izvrševanje kazenskih sankcij, pooblaščene uradne
osebe v obveščevalnih in varnostnih službah in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili z zakonom drugače
urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma
za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil.«
Oblikovanje kariernega sistema ni takšno vprašanje, katerega ureditev v posebnem zakonu bi bila potrebna
zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. V tej zvezi ne gre
za izvrševanje nobenih dolžnosti in pooblastil, ampak za oblikovanje sistema načrtovanja kariere, izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno
mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti … Sklicevanje Vlade na 22/3 člen ZJU torej v ničemer ne
izključuje pravne pravilnosti urejanja predmetne tematike s KPP. Določilo osmega odstavka istega člena, ki je
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
2
dejansko pravna podlaga v predmetnem interesnem sporu, nasprotno celo izključi ureditev predmetne, s KPP
zastavljene in začete ureditve predmetnega vprašanja kariernega sistema policistov, z zakonom.
2. da karierni sistem ne more biti pravica iz delovnopravnega razmerja, ker ima vlogo organizacijskosistemskega temelja za določanje pravic po tim. načelu kariere in torej skladno z drugim odstavkom 3.
člena ZKolP ne more soditi v normativni del kolektivne pogodbe.
Če bi vzdržal argument, da karierni sistem ne sodi v KPP, zakaj potem v tem trenutku karierni sistem policistov
ureja ravno KPP – v soglasju obeh pogodbenih strank. Že iz zgornjih navedb je razvidno, da je vsebina 22.č
člena KPP že od začetka mišljena kot temelj za poznejše nadaljnje urejanje kariernega sistema - seveda na
enak način, v soglasju z reprezentativnimi sindikati, v postopku kolektivnega pogajanja in sprejema s KPP.
Določilo 22. č člena KPP z izrecnim naslovom: »Karierni sistem« določa:
»22.č člen
(karierni sistem)
(1)Karierni sistem v policiji so med seboj povezani podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja,
izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno
mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti policistov na sistemiziranih delovnih mestih.
(2)Policistu se zagotavljajo pogoji za razvoj njegove kariere v policiji v okviru kariernega sistema v policiji.
(3)Generalni direktor policije v sodelovanju z reprezentativnimi sindikati ter v skladu z določbami te pogodbe
podrobneje določi priporočila za delovanje kariernega sistema v policiji. Karierni sistem v policiji je zasnovan
tako, da v skladu z možnostmi in interesi policije, poleg zahtev delovnega procesa, zadovoljuje tudi motive,
interese in razvojne potrebe policistov.
(4)Za izvajanje kariernega sistema v policiji so dolžni skrbeti vsi vodje notranje organizacijskih enot in komandirji
policijskih postaj.«
Obstoječe veljavno in zavezujoče določilo v KPP generalnemu direktorju policije daje zgolj pristojnost podrobneje
določiti priporočila, ne tudi oblikovati karierni sistem. Smiselno in sistemsko iz določbe 22. č člena KPP seveda
izhaja, da je nadaljnji oz. konkretneje oblikovani karierni sistem prav tako predmet KPP. Zakaj sicer zastavljeno
izhodišče v KPP? Že sistemsko ni pravilno niti smiselno urejati tega instituta razdrobljeno – splošna določila v
KPP, konkretnejša enostransko z zakonom? Po nobeni razlagi, še najmanj sistemski, to ne more biti tako. Zaradi
predhodno že določenih veljavnih določil v tej zvezi s KPP, pa je nezakonito (22/8 člen ZJU) materijo določati z
zakonom – brez soglasja reprezentativnih sindikatov. Gre za ustavno sporen poseg v avtonomijo kolektivnih
pogajanj, v zvez s čimer bomo zadevo (v primeru neuspeha v tem postopku mirnega reševanja interesnega
spora) odstopili tudi v presojo Ustavnemu sodišču.
Prav vsaka črka in beseda, zapisana v 22.č členu KPP, je zavezujoča za obe pogodbeni strani, enostranski
poseg s spremembo ZODPol vanje je apriori nezakonit in neustaven. Glede na jasno določbo, da karierni sistem
zadovoljuje tudi motive, interese in razvojne potrebe policistov, pa je še toliko bolj pomembno, da pri oblikovanju
le-tega enakovredno sodelujejo tudi zastopniki delojemalske strani – v soglasju reprezentativnih sindikatov, torej.
Že iz predlogov zapisa novega četrtega odstavka 43. člena ZODPol je bilo povsem očitno, da želi pri definiranju
kariernega policista vladna stran zanemariti interese policista oz. slednje nadomestiti z izključno interesi policije.
Tudi vztrajen namen opustiti ureditev v KPP ter materijo prenesti v enostransko zakonsko urejanje, je jasen
poskus ureditve materije po volji in v interesu (izključno) policije oziroma vlade kot delodajalca in ne tudi policistov
(za katerih interese se zavzemata reprezentativna sindikata). Pri tem je dejstvo, da je Vlada nasprotna stranka
kolektivne pogodbe in s predlagano spremembo ZODP-ol kot stranka kolektivne pogodbe zlorablja zakonodajo
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
3
vejo oblasti za podreditev sebi v prid in izločitev sindikata iz pogajanj o vsebini kariernega sistema,
določenega v KPP.
Tudi sklicevanje vladne strani na določilo 3/2 člena ZKolP v konkretnem primeru je zavajajoče in neutemeljeno.
Omenjeno določilo se glasi: »Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se
urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem
delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in
povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij
med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu.«
Oblikovanje kariernega sistema, ki (po jasni definiciji 22.č člena KPP) predstavlja v policiji med seboj povezani
podsistemi načrtovanja kariere, izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, letnega ocenjevanja ter
napredovanja, premeščanja na zahtevnejše delovno mesto in ugotavljanja sposobnosti ali nesposobnosti
policistov na sistemiziranih delovnih mestih, vsekakor predstavlja takšne določbe, ki urejajo pravice in
obveznosti delavcev in delodajalcev oz. druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med
delodajalci in delavci. Nasprotni argument Vlade v tej zvezi, ki je zajet v opredelitev do predloga PSS, je
neutemeljen. Vsekakor oblikovanje kariernega sistema oblikuje in vpliva na pravice uslužbencev iz
delovnega razmerja (med drugim celo na pravico do plače, ki je temeljna pravica). Ne le, da predmetno
vprašanje lahko sodi v KPP; glede na dane okoliščine primera, že vsebovano oz. začeto izhodiščno ureditev v 22.
č členu KPP in upoštevaje 22/8 člen ZJU, predmetno vprašanje sistemsko celo mora biti urejeno v KPP.
Vlada si je povsem materialno pravno zmotno vzela pravico do razlage 3/2 člena ZKoLP, za kar je sicer pristojen
DZ, a pri tem mora spoštovati Ustavo in ratificirane konvencije MOD ter ESL.
Iz 76 člena Ustave, ki povzema tudi konvencijo MOD št. 98 ter s tem obvezujoča stališča oz. razlage omenjene
konvencije je Vladna opredelitev, da karierni sistem ne spada v kolektivno pogodbo po Zakonu o kolektivnih
pogodbah nesprejemljiva že iz zgoraj izpostavljenega stališča, da je v KPP karierni sistem že zapisan (kot svoje
poglavje). Nadalje PSS izpostavlja stališče Odbora strokovnjakov in Odbora za svobodo združevanja, da koncept
urejanja pogojev dela in zaposlitve v KP ni omejen zgolj na tradicionalne delovne pogoje, kot so delovni čas,
nadurno delo, odmori, počitki in letni dopust, plača ipd…. ampak obsega tudi druge pogoje, kot so napredovanje,
transferji, odpovedi, izbira kandidatov in sklenitev delovnega razmerja ( ILO, 1994 (I) General, Survey, & 250.) Če
država z zakonodajo takšne zadeve izključi iz kolektivnega pogajanja, pomeni to kršitev Konvencije MOD št. 98.
Poudariti je potrebno, da je Slovenska zakonodaj omogočila (tudi na podlagi MESL) tudi kolektivna pogajanja in
kolektivne pogodbe za policiste in s tem so vsebine kolektivnih pogodb in pravila podvržene splošnim
konvencijam.
Pri tem je očitno dejstvo, da skuša Vlada z zavrnitvijo predloga za dopolnitev KPP (in z zavrnitvijo vsakršnega
vsaj pogajanja v tej zvezi) in z enostransko uveljavitvijo zadnjega predloga ZODP-ol, s katerim bi se karierni sitem
urejal enostransko, brez soglasja sindikatov, ki je bilo potrebna za sklenitev kolektivne pogodbe (vključno z
Aneksom št 1, s katerim se je v KPP določil karierni sistem, kot sedaj edino določen z 22.č členom KPP) in z
internimi enostranskimi Akti delodajalca, neposredno izvotliti pravico, ki je določena s KPP na podlagi Zakona o
kolektivnih pogodbah in poseči v pravico do avtonomije kolektivnega pogajanja in s tem ugodnejšega urejanja
kariernega sistema od zakonskih določil in kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti v tej zvezi, kot predvideno s
četrtim in petim odstavkom ZKolP. Z internimi akti delodajalca in enostransko z zakonom se ne more poseči v
materijo kolektivne pogodbe. Ena vlada je podpisala KPP in soglašala z ureditvijo materije kariernega sistema s
KPP (v soglasju z reprezentativnimi sindikati), druga vlada (v drugi sestavi) pa se tem ne strinja in bi z zakonom
enostransko posegla in po svoje (brez soglasja sindikatov) urejala to isto materijo. Prav gotovo to ne more biti
sprejemljivo in dopustno. To bi pomenilo popolno ignoranco in zanikanje vloge sindikatov, saj bi Vlada to lahko
vedno storila na enak način. Zakonski poseg v avtonomijo kolektivnega dogovarjanja je dopusten le strogo
izjemoma, v nujnem javnem interesu (interventna zakonodaja).
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
4
Na podlagi Slovenske ustavno sodne presoje je treba posebej grobe posege v avtonomijo kolektivnega pogajanja
presojati z vidika izvotlitve te pravice. Noben še tako dopusten cilj namreč ne more utemeljiti sorazmernosti
ukrepa, ki pomeni izvotlitev prizadete človekove pravice. Kadar izpodbijana zakonska ureditev ne pomeni zgolj
posega v pravico do kolektivnega pogajanja iz 76. člena ustave, temveč preraste v izvotlitev te pravice, presoja
dopustnosti posega ne zahteva tehtanja sorazmerja med človekov pravico in morebitnim ustavno dopustnim
ciljem, ki bi tak poseg upravičil. Tako Odločba US RS, št U-I-159/07, z dne 10.6.2010 (Uradni list RS,št.51/10).
Izločitev pravice do enakopravnih pogajanj glede določb kariernega sistema iz Kolektivne pogodbe za policiste in
prenos ter poseg z zakonom določenih pristojnosti izključno na delodajalca pa pomeni izvotlitev pravice do
kolektivnega pogajanja v tem pomembnem segmentu pravic policistov, ki so združeni v sindikat.
Po ustaljeni slovenski ustavnosodni praksi omejevanje pravice do kolektivnega pogajanja z zakonskim
izločevanjem določenih vsebin, pomeni poseg v to pravico. Še toliko bolj v konkretnem primeru, ko je karierni
sistem že zapisan in zasnovan v KPP. Poskus vlade v konkretnem primeru prav gotovo ne zasleduje ustavno
dopustnega cilja (Odločba US. RS, št. U-I 61/06 z dne 11.12.2008 – TOČKA 13).
Slovenija je prav tako ratificirala ESL in spremenjeno MESL, ki v svojem 6. členu zavezuje države podpisnice k
zagotavljanju učinkovitega uresničevanja pravice do kolektivnega pogajanja s ciljem, da bi uredile pravice in
pogoje za zaposlovanje na podlagi določb kolektivnih pogodb. Vlada pa ravna nasprotno in celo že zapisano
pravico negira in jo skuša kot delodajalec z zakonsko prisilo izvotliti.
3. Nadalje vladna stran v Opredelitvi zavrnitev pogajanj s PSS utemeljuje z navedbo, da urejanje vseh
predlaganih vsebin, kot na primer ugotavljanje nesposobnosti in vrednotenje dela, glede na sedaj
veljavno sistemsko ureditev navedenih področij, ne more biti vsebina KPP.
Postopki ugotavljanja nesposobnosti (celo v zvezi s postopkom odpovedi iz razloga nesposobnosti) in
vrednotenja dela (tudi npr. za potrebe merjenja delovne uspešnosti) so povsem običajna vsebina kolektivnih
pogodb – veljavnih bodisi v dejavnosti ali na ravni podjetja, v zasebnem ali javnem sektorju (npr. KPND, KPDU,
..). Gre za tematiko, ki je praviloma v zakonu sploh ne najdemo. Pavšalna navedba Vlade, da glede na sedaj
veljavno sistemsko ureditev navedenih področij to ne more biti vsebina KPP, je povsem neutemeljena in le
nadaljnji neuspešen poskus iskanja argumentov v smeri opravičevanja posega v veljavno in zavezujočo materijo,
vsebovano v KPP ter v avtonomijo kolektivnega pogajanja in dogovarjanja.
PSS je v zvezi s predlogom spremembe 43. člena ZODPol na način, da se določila dopolnijo z materijo,
povezano s kariernim sistemom v policiji, že zastavljeno in določeno v KPP, svoja nasprotovanja k vladnemu
predlogu zapisa določb že večkrat argumentirano in obrazloženo podal, prav tako je že večkrat utemeljil svoj
predlo zapisa – ki vključuje soglasje reprezentativnih sindikatov. Če že bi se materija sistemsko iz KPP prenesla v
ZODPol, je zahtevana in potrebna stopnja socialnega dialoga lahko dosežena le ob oblikovanju vsebine
zakonskih določb s soglasjem (ne le sodelovanjem) reprezentativnih sindikatov (smiselno enako, kot pri dopolnitvi
KPP, predlagani s strani PSS).
Pomembno je ponovno izpostaviti, da je tudi Služba Vlade RS za zakonodajo po pregledu vladnega predloga
sprememb ZODPol (med drugim) tudi v delu predlagane spremembe 43. člena ZODPol podala pripombe
in izrazila jasno mnenje, da predlagani člen posega v karierni sistem, ki ga za vse uslužbence ureja ZJU
ter da karierni sistem v policiji hkrati že ureja KPP v 22.č členu. SVZ povzema definicijo kariernega sistema,
kot opredeljeno v KPP in poudarja zapis v delu, ki se glasi: »v skladu z določbami Kolektivne pogodbe za
posliciste« …
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
5
PSS je prepričan, da vladna stran s poskusom podaje spornega predloga spremembe ZODPol v
državnozborsko obravnavo (kljub nasprotovanju predlagani vsebini s strani PSS oz. brez njegovega
soglasja) ravna v nasprotju z zakonom in ustavo, zaradi česar PSS predlaga, da Vlada RS svoja ravnanja
v tej smeri nemudoma prekine in k predmetnemu predlogu PSS za posredovanje v predpisanem roku 30
dni (11/2 člen KPP) poda soglasje. Na tej podlagi bosta stranki predmetni interesni spor, ob pomoči
predlagane neodvisne strokovnjakinje posrednice, skušali rešiti v predpisanem postopku mirnega
reševanja interesnega spora in se izogniti sicer sledečim pravnim sredstvom ob posredovanju sodišča.
S spoštovanjem,
Radivoj Uroševič
PREDSEDNIK
© Policijski sindikat Slovenije | TRR: 61000-4030000080, Delavska hranilnica d.d. | matična številka: 5383986 | davčna številka: SI 83912665
6