OSEBNI KARIERNI NAČRT IN NJEGOVA UPORABNOST V PODJETJU Mag. Marija Turnšek Mikačid, predavateljica višje šole, mednarodni NLP trener in NLP coach 1 »Izberi službo, ki jo ljubiš, in ne boš delal niti en dan v življenju.« Konfucij 2 Kaj je karierni načrt? Osebni karierni načrt vsebuje: • predstavitev osebnih lastnosti, • izkušenj, • kompetenc, • znanj, • treningov, • veščin, • vrednot, • ciljev in filozofije. 3 3 Kaj je karierni načrt? Je zbirka: • ki nastaja, • se izpopolnjuje in • pomaga ljudem, da sledijo pot svoje kariere. Celotni zbirki zato lahko rečemo “karierna zakladnica” iz katere jemljemo svoje “zaklade”, ko oblikujemo svoj “portfolij”. 11/18/2010 4 4 KAKO NAJTI V SEBI SKRITI ZAKLAD? 5 11/18/2010 6 6 Doživljanje kariere Doživljanje kariere je • posebne vrste motivacijsko sredstvo, • ki človeku ponuja ustrezne aktivnosti. 11/18/2010 7 7 • Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da lahko v življenju dobite vse, kar si želite? • Bi izstrelili "neumnost!", ali pa bi samozavestno dejali “seveda lahko" ? Od izbire odgovora je odvisna vaša prihodnost. 8 Aktivnosti Glotta nove Glotta nova: • osemnajst seminarjev »Osebni karierni načrt za brezposelne iz generacije 50+«, • seminarje kariernega načrtovanja za – – – – srednješolce, študente, zaposlene, upokojene… 9 Aktivnosti Glotta nove • 24 ur: udeleženec izdela svoj osebni karierni načrt. • Seminar financira MŠŠ, delno pa so stroški pokriti iz Evropskega socialnega sklada, • za udeležence je brezplačen 10 Zakaj so se udeleženci odločili, da potrebujejo osebni karierni načrt? 60 Dobili delo 50 Izboljšali delo 40 Izboljšali pocutje v podjetju 30 Zaceli s svojo dejavnostjo Ustanovili podjetje 20 Zamenjali službo Za prostovoljno delo 10 0 Moški Ženske Kako docakati upokojitev 11 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA Tehnološke in ekonomske spremembe ter • spremembe na trgu dela – nenehno prilagajanje in – pridobivanje novih kompetenc in znanj. • Vseživljenjsko izobraževanje in • pridobivanje novih kompetenc. 12 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA Naraščajo • karierno usmerjanje: • odgovornost posameznika za lastno – zaposljivost in – lastno kariero. 13 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA Družba,ki • stimulira izdelavo kariernih načrtov v podjetjih, • izogne mnogim – težavam brezposelnih in – stroškom za nadomestila. 14 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA • Prelom kariere ob brezposelnosti in nenehno stresno stanje, • prehod iz ene kariere v drugo. 15 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA Naložbe sredstev • za saniranje Mure, • Industrije usnja Vrhnika, • Palome, itd, sedaj so pred tem • Merkur, • Vegrad in • tisoči delavcev ostajajo na cesti. 16 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA Kapital za pomoč podjetjem bi bil lahko koristneje porabljen: zaposleni v časih pred kriznih obdobij ustvarjajo pogoje za karierni prehod • pridobivajo nove poklice, • se naučijo voditi nove projekte in • in imajo pogoje za zagon novih dejavnosti. 17 POMEN OSEBNEGA KARIERNEGA NAČRTA • Osebni karierni načrt nam zariše karierno delo daleč v bodočnost. 18 Karierni načrt • Današnja hitro spreminjajoča se družbe in zaposleni imajo enkratno priložnost, da izkoristijo karierni načrt: • Današnji delavci bodo imeli od 10 do 14 sprememb kariere v svojem delovnem življenju, 19 Pomen osebnega kariernega načrta Obstaja cela vrsta teorij, ki kategorizirajo karierne vzorce. Kategorizacijo, ki se nam zdi najustreznejša, je opredelil Brouseau in je sledeča[1]: • Linearni karierni vzorec • Ekspertni karierni vzorec • Spiralni karierni vzorec • Tranzicijski karierni vzorec. [1] Brousseau v DeSimone (1998) str.357 20 Linearni karierni vzorec je tradicionalni karierni vzorec. • Zaposleni ostajajo v organizaciji in s časom napredujejo – vedno zahtevnejše in – odgovornejše položaje, – napredovanje se na neki točki ustavi. • Taki karierni vzorci: – v večjih organizacijah pa tudi – v državni upravi. 21 Ekspertni karierni vzorec • Posameznik se izpopolnjuje – v znanju in – veščinah na določenem področju dela. Ta karierni vzorec odraža težnjo k odličnosti, • po doseganju največjih kompetenc – v danem delokrogu. 22 Spiralni karierni vzorec Zaporedje menjav: – med sorodnimi poklici, – disciplinami ali – specializacijami. • Ko posameznik doseže določeno stopnjo kompetentnosti sledi premik na drugo področje. • Odraža težnjo po osebni rasti. 23 Tranzicijski karierni vzorec Zaporedje premikov (karakteristično vsakih 3 do 5 let) med – različnimi in – nepovezanimi področji dela. • Posamezniki radikalno menjavajo svoja področja dela. • Kariera se ne povezuje z organizacijo. • Ta karierni vzorec poganja želja – po novih izzivih, – različnosti in – neodvisnosti. 24 Brezmejna kariera • Tranzicijskemu kariernemu vzorcu je podoben vzorec tako imenovane »brezmejne kariere” • Posameznik je svoboden v izbiri različne zaposlitve – ki ustrezajo kompetencam, – katere so uporabne na več področjih. • Posamezniki nenehno izpopolnjujejo svoja znanja – in kompetence in jih – prilagajajo. 25 Karierni prelom in karierni prehod • Oba pomenita diskontinuiteto do takratne kariere in • postavljata potrebo po novem osebnem kariernem načrtu. 26 Karierni prehod Karierni prehod je • zavestna in • pravočasna priprava na popolnoma novo kariero. • Spoznanje, da določene kariere v doglednem času ne bo več možno nadaljevati. 27 Karierni prehod • Daleč v naprej predvidimo spremembo kariere. • Karierni prehod je tudi preventivni ukrep, da se ne zgodi karierni prelom. 28 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Ustvarjanje nove kariere je proces, ki ga vodi oseba sama, ne organizacija. • Sestoji se iz izkušenj – izobraževanja, – usposabljanja, – dela v različnih organizacijah, – sprememb na poklicnem področju, itd. 29 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Poslovno okolje je zelo burno in zapleteno, kar daje karieri dvoumne in nasprotujoče si signale. • Tradicionalno delovno pogodbo, v kateri delavcu podjetje predpiše, • da bo trdo delal, • bil zvest podjetju ter • zato dobival plačilo in • do določene mere varnost delovnega mesta, bo zamenjal nov tip pogodbe. 30 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA Nov tip pogodbe, • stalno učenje in • prilagajanje spreminjajočim se delovnim zahtevam , Herb Shepard imenuje novo karierno pot "pot srca.“ Nova kariera, ki jo doživljamo s srcem je živa in se razcveta. 31 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA Nov tip pogodbe, • Nova karierna pogodba ni pakt z organizacijo, ampak je • sporazum s samim seboj in • svojim delom. Pot do vrha je zamenjala pot srca. 32 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Novi tipi karier so enostavni in razumljivi za tiste ki težijo po zadovoljstvu na delovnem mestu in osebnem potrjevanju. • Bo pa na drugi strani nevzpodbudna za tiste, ki najbolj cenijo predvsem denar. 33 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Potrebna je visoka stopnja samozavedanja in osebne odgovornosti. • Mnogi ljudje cenijo – avtonomnost kariernega načrta, – mnogim pa je ta svoboda neprijetna, • doživljajo jo kot pomanjkanje zunanje podpore. 34 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Razvojni ali učni proces prilagoditi. • Psiholog Robert Kegan ugotovlja: – „le manj kot polovica odraslih deluje samostojno v kompleksnem okolju”. 35 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Pozitivni potencial osebnega kariernega načrta David Noer: • Odnos med posameznikom in organizacijo se spremeni, v „win-win” situacijo, obe strani sta enakovredni. • Delavec ne zaupa slepo svoje kariere organizaciji. • Organizacija ne prevzema bremena odgovornosti za kariere zaposlenih. • Skupne podlage niso več odnos, ampak izrecno naloga. 36 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Ta k nalogi usmerjen odnos ni le bolj zdrav za posameznika in organizacijo, – prav tako omogoča raznolikost, • potrebno za prihodnje preživetje, – saj je poudarek na nalogi, • ne glede na spol, • raso ali • lastnosti osebe. 37 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA • Najpomembnejši karierni kompetenci sta: – identiteta in – prilagodljivost. Za uresničitev potenciala nove kariere, • posameznik razvije – nove pristojnosti v zvezi z • upravljanjem samega sebe in • kariere. 38 BISTVO RAZMIŠLJANJA O KARIERI 21. STOLETJA Pomemno je osebnostno učenje, ki je učenje • o sebi, – kdo sem – spoznavanje identitete. • Ustrezni rezultat nam nudi štiri-celična matrika: – Samoučenje, – Samoizboljševanje, – Spreminjanje navad, – Samorazvoj. 39 Relacijsko učenje • Osebe, ki se učijo, vse bolj razvijajo lastna znanja in so prilagodljive. • Kot je Joyce Fletcher poudarila, bo glavna oblika učenja v prihodnje sodelovanje. Fletcherjeva trdi, da rast spodbujanja odlikujejo tri lastnosti: • Soodvisnost, • Vzajemnost in • Recipročnost. 40 Relacijsko učenje „Soodvisnost " : • Pomembna je soodvisnost sprejemanja odgovornosti – za prispevek k razvoju drugih in – prepoznavanje priložnosti za rast, ki omogoča medsebojne povezave. " 41 Relacijsko učenje „Vzajemnost. " • Rast medsebojnih odnosov – odvisna od organizacije in – posameznika, ki rasteta in imata od tega koristi. Bistvo je medsebojno učenje, • posameznik se uči od orgnizacije in • organizacija od njega. 42 Relacijsko učenje „ Recipročnost " : pričakovanje, da bosta tako podjetje kot zaposleni imela sposobnosti • za doseganje rasti v dvosmernem modelu rasti in bosta motivirana za uporabo tega modela. • To pomeni, da imata obe strani občutek odgovornosti. 43 Relacijsko učenje Fletcherjeva opozarja, da je ključna naloga ustvariti pogoje in prakse: • za spodbujanje razvoja znanja in spretnosti za rastin-povezavo. • Prepoznavanje in nagrajevanje vrednot, ki z medsebojnimi stiki prispevajo k organizacijski uspešnosti – so pomembne za • integracijo dela in • zasebnega življenja . 44 RAZNOLIKOST UČENJA Drug ključni vir, • bo jasno vrednotenje razlik med ljudmi kot vira učenja. • Ne samo, da bo raznolikost še naprej močna konkurenčna prednost za organizacijo, • služila bo podobnemu namenu, – za učinkovito individualno kariero. 45 RAZNOLIKOST UČENJA • Barbara Walker je pokazala, da poseben sklop komunikacijskih spretnosti človeku omogoča, da se uči od razlik. • To je učenje, kako delamo z različnimi ljudmi drugače. 46 RAZNOLIKOST UČENJA • Hall Walker piše: “ ko ljudje prevzamejo vrednotenje razlik, – razvijajo širok nabor osebnih sposobnosti bistvenega pomena za vse vrste prizadevanj, – vključno z možnostmi lastnega razvoja: • • • • • učenje, kako se učiti, samospoznavanje, učinkovita komunikacija, graditi soodvisne odnose in jih obvladovati. 47 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU • Vsako poslovno okolje in organizacijske oblike ustvarijo svoj vzorec potrebnih karier in vrsto vodstvenih kompetenc. • Z odpiranjem svetovnih trgov in ob globalni konkurenci na pragu 21. stoletja nastala potreba za mrežne organizacije in zato veliko bolj prilagodljive kariere. • Allred, Snow, Miles presegajo omrežne organizacije in vidijo nastanek celične organizacije z minimalistično strukturo, ki podpira dejavnosti posameznih podjetnikov. 48 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU • Takšne organizacije imajo veliko lastnosti cehov in strokovnih združenj ter ustvarjajo pogoje za člane, • da prevzamejo odgovornost za svoje kariere, • z bogatimi viri za relacijsko učenje o medsebojnih odnosih. 49 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU V tej celični obliki • vidimo premik zahtevane vodstvene kompetence proti naslednjim kompetencam: – na znanju temelječa tehnična usposobljenost, – medfunkcijske in – mednarodne izkušnje, – sodelovalno vodenje, – samoupravljalne spretnosti, – skupne in osebne lastnosti, • kot so fleksibilnost, • poštenost in • zaupanja vreden. 50 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU • To je del večje kulturne spremembe, ki se dogaja okoli pomena kariere. 51 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU • Industrija znanja in znanja o sebi, spodbujajo oblikovanje karier brez vsakih meja. • Za vsako kompetenco, sledijo določeni izzivi in posebne strategije. 52 STRATEŠKA VPRAŠANJA KARIERE V 21. STOLETJU Upam, da boste delili moje navdušenje z novim načinom razmišljanja o karieri in kaj prinaša ljudem in podjetjem karierni načrt zaposlenih. 53