Pravni vidiki poslovanja
INVEL, d.o.o. v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje DELAVNICA PRIPRAVA NA SAMOZAPOSLITEV PRAVNI VIDIKI POSLOVANJA Invel, d.o.o. 2012 2 RAZLIČNE OBLIKE PODJETIJ Zakon o gospodarskih družbah navaja več različnih pravnih oblik podjetij: • družba z neomejeno odgovornostjo, • tiha družba, • komanditna družba, • delniška družba, • družba z omejeno odgovornostjo, • gospodarsko interesno združenje. Najpogostejši pravni obliki, ki se ustanavljata v Sloveniji, sta: • samostojni podjetnik (s. p.) in • družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). 2012 3 SAMOSTOJNI PODJETNIK – s.p. • Je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. • Samostojni podjetnik je lahko vsaka domača ali tuja fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost. Lahko je v delovnem razmerju tudi drugje. • Število zaposlenih ni omejeno. • Začetni kapital ni zahtevan. • Prispevki za socialno varnost zasebnikov. http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_socialno_varnost_s amozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/ 4 SAMOSTOJNI PODJETNIK – s.p. Prednosti Slabosti • ni potreben denarni vložek v obliki •oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena osnovnega kapitala od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba • enostavno razpolaganje z denarnimi med seboj ne moreta poslovati sredstvi •podjetnik odgovarja za svoje obveznosti • hitra in enostavna ustanovitev neomejeno z vsem svojim premoženjem • nižji administrativni stroški •ob višjih dobičkih je davčno breme visoko •ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb •nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami 5 LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2012 če znaša neto letna davčna osnova v evrih nad do 7.840,53 7.840,53 15.681,03 znaša dohodnina v evrih 15.681,03 16 % 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03 http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/stopnje_dohodnine_za_leto_2012/lestvica_za_ odmero_dohodnine_in_olajsave_za_leto_2012/ 6 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.o.o. • Osnovni kapital sestavljajo vložki družbenikov, ki so lahko različni. • Družba odgovarja tretjim osebam z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbeniki za poslovanje družba ne odgovarjajo osebno. • Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi najmanj en ustanovitelj, oziroma največ 50 ustanoviteljev. 7 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.o.o. • Minimalni ustanovni kapital je 7.500 EUR v denarju ali stvarnem vložku. • Družbeniki imajo pravico do deleža pri dobičku, ki se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev. • Enoosebna d.o.o. = d.o.o., ki ima samo enega družbenika. • Večosebna d.o.o. = d.o.o., ki ima dva ali več družbenikov. 8 DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO – d.o.o. Prednosti Slabosti •družbeniki ne odgovarjajo za •potrebno je vplačati osnovni kapital; obveznosti družbe; •izplačevanje dobička je visoko davčno •možnost sklepanja pravnih poslov med obremenjeno; družbo in njenimi družbeniki; •višji stroški poslovanja. •večji ugled in zaupanje na trgu; •hitra in enostavna ustanovitev; 9 SPREGLED PRAVNE OSEBE 8. člen ZGD-1 V Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, pod določenimi zakonskimi pogoji pa tudi družbeniki. V primeru spregleda pravne osebe so družbeniki odgovorni za obveznosti družbe v naslednjih primerih: • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov, • če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, • če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Spregled pravne osebe torej pomeni, da se zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki. Invel, d.o.o. 2012 10 RAZLIKE MED S.P. IN D.O.O. SAMOSTOJNI PODJETNIK DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Ni ustanovnega kapitala. Ustanovni kapital 7.500 EUR. Samostojni podjetnik za posle odgovarja s svojim premoženjem. Ločenost premoženja (družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi). Progresivna obdavčitev, ki velja za samostojnega podjetnika, ni primerna za velike dobičke. Primerna oblika za večje dobičke (enotna davčna stopnja za pravne osebe – 20%). Pravno-organizacijska oblika: fizična oseba. Pravno-organizacijska oblika: pravna oseba. Enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali normirani stroški. Dvostavno knjigovodstvo. Samostojni podjetnik s sredstvi na poslovnem računu prosto razpolaga. Sredstva na računu so “od podjetja”. Samostojni podjetnik velja za nekoliko manj kredibilno obliko podjetja. Večja kredibilnost podjetja pri poslovanju. 2012 11 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO - d.n.o. • Družba, v kateri so vsi družbeniki neomejeno in solidarno odgovorni za obveznost družbe z vsem svojim premoženjem. • Družbo ustanovita najmanj dva družbenika z družbeno pogodbo. • Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala. 12 DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO d.n.o. Prednosti Slabosti •ni predpisanega minimalnega •družbeniki odgovarjajo za obveznosti osnovnega kapitala; družbe z vsem svojim premoženjem; •večja kreditna sposobnost kot v •močna vezanost družbenikov na primeru statusa samostojnega družbo in medsebojna odvisnost; podjetnika; •veliko bolj tvegana oblika •družbenik lahko vplača svoj osnovni pravnoorganizacijske oblike kot vložek tudi v storitvah. kapitalske družbe (npr. d.o.o.). 2011 13 TIHA DRUŽBA • Tiha družba je posebna oblika osebne družbe in ker ne spada med pravne osebe, se tudi ne vpisuje v sodni register. • Tiha družba je obligacijskopravno razmerje, ki nastane s pogodbo, na podlagi katere tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobičku (158. člen ZGD-1). • Takšna oblika sodelovanje je posebej primerna za izpeljavo diskretnih poslov, saj navzven tiha družba ne nastopa in torej dogovor ni razviden. • Nosilec tihe družbe lahko ima več tihih družbenikov. 2012 14 TIHA DRUŽBA • Tihi družbenik ne odgovarja za poslovanje družbe razen v primeru, ko je tihi družbenik znan; v tem primeru se ga obravnava na enak način kot družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo in za poslovanje oziroma obveznosti odgovarja solidarno z vsem svojim premoženjem. • Zakon zagotavlja tihemu družbeniku pravico do obveščenosti o poslovanju družbe, kar pomeni, da lahko zahteva od nosilca tihe družbe prepis letnega poročila in vpogled v poslovne knjige in knjigovodske listine. V praksi se tihe družbe ustanavljajo v dveh oblikah glede na položaj tihih družbenikov: - položaj tihega družbenika je podoben posojilodajalcu (običajen primer), ki namesto obresti dobiva delež dobička; - tihi družbenik je podoben družbeniku (redkeje), saj mu lahko nosilec tihe družbe zagotovi tudi upravljavske pravice. 15 KOMANDITNA DRUŽBA – k.d. • Družba najmanj dveh oseb, od katerih je najmanj ena oseba komplementar in najmanj ena komanditist. • Komplementar odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem ter ima pravico in dolžnost sodelovati pri poslovanju družbe. • Komanditist ni odgovoren za obveznosti družbe, odgovarja do višine svojega vložka in ima le pravico nadzorovanja. • Zakon ne določa minimalnega ustanovnega kapitala. 16 KOMANDITNA DRUŽBA – k.d. Prednosti Slabosti •ni predpisanega minimalnega •komplementar odgovarja za obveznosti osnovnega kapitala; družbe z vsem svojim premoženjem; •komanditist lahko vplača svoj osnovni •potencialno nasprotje interesov med vložek tudi v storitvah; posameznimi vrstami družbenikov; •omogoča oblikovanje družbe, v katero •bolj tvegana oblika nekateri družbeniki prispevajo samo pravnoorganizacijske oblike od kapital (komanditist), nekateri pa samo kapitalske družbe (npr. d.o.o.). delo (komplementar). 17 DELNIŠKA DRUŽBA – d.d. • Osnovni kapital je razdeljen na delnice. • Delniška družba odgovarja svojim upnikom za obveznosti s svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti d.d. ne odgovarjajo. • Minimalni ustanovni kapital d.d. je 25.000 EUR. • Najnižji nominalni znesek delnice je 1 EUR. Višji nominalni zneski se morajo glasiti na večkratnik 1 evra. • Delnice se lahko vplačujejo v denarju ali s stvarnimi vložki, vendar morajo vsaj tretjino osnovnega kapitala sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju. 18 DELNIŠKA DRUŽBA – d.d. Prednosti Slabosti •družbeniki ne odgovarjajo za •dolžnost vplačila osnovnega kapitala; obveznosti družbe, •izplačevanje dobička je visoko davčno •možnost sklepanja pravnih poslov med obremenjeno; družbo in njenimi družbeniki, •zahtevnejši postopek ustanovitve; •delovanje na borzi. •višji stroški poslovanja. 19 ZAVOD • Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. • Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (18. člen Zakona o zavodih). • Minimalni osnovni kapital pri zavodu ni predpisan. Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji (7. člen ZZ). 20 ZASEBNI ZAVOD Prednosti Slabosti •ni predpisanega minimalnega •gre za omejeno število dejavnosti, za osnovnega kapitala; katere se lahko ustanovi zavod; •ustanovitelji ne odgovarjajo za •potrebno je izkazati nepridobiten obveznosti zavoda (kar je potrebno namen ustanovitve; izrecno opredeliti v aktu o ustanovitvi); •ni možna brezplačna ustanovitev in •letna poročila se na AJPES-u ne spremembe prek e-VEM, temveč preko objavljajo javno (jih je pa potrebno notarja (kar ni brezplačno) oz. na oddajati); klasičen "peš" način (traja dlje). •dobiček iz opravljanja nepridobitne dejavnosti ni predmet obdavčitve. 21 DRUŠTVO • Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji skladno z zakonom o društvih ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. • Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge in način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo člani društva. • Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. • Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev ter jih ne deli med člane. • Združevanje v društva je prostovoljno, delovanje je javno. • Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. 22 SOCIALNO PODJETJE (so. p.) • Trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja. • Ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti • Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje. • Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi tak status. 23 SOCIALNO PODJETJE (so. p.) Socialno podjetje tipa A • Podjetje mora biti ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovala najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja. Socialno podjetje tipa B • Je ustanovljeno za zaposlovanje določenega tipa oseb (iz šestega člena ZSocP) tako, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine vseh zaposlenih delavcev. 24 Področja in dejavnosti socialnega podjetništva: • socialnega varstva, družinskega varstva, varstva invalidov • znanosti, raziskovanja, izobraževanja, vzgoje ter zagotavljanja in organiziranja mladinskega dela, • varstva in promocije zdravja, • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim le-ta grozi, • ekološke proizvodnje hrane, ohranjanja narave, urejanja in varstva okolja in zaščite živali, • spodbujanja uporabe obnovljivih virov energije in razvoja zelene ekonomije, • turizma za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev, na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem), • trgovine za socialno ogrožene osebe (socialna trgovina) ter trgovine, ki zagotavljajo prodajo proizvodov manjših proizvajalcev iz gospodarsko najbolj nerazvitih okolij na temelju etičnih, preglednih in enakopravnih poslovnih razmerij med proizvajalci in trgovcem, usmerjenih predvsem v zagotavljanje možnosti pravičnega plačila proizvajalcev in s tem njihovega preživetja (pravična trgovina) ter trgovine s storitvami in proizvodi iz dejavnosti socialnega podjetništva, • kulture, tehnične kulture in ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine, • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija, • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti, 25 • podpornih storitev za socialna podjetja. SOCIALNO PODJETJE (so. p.) Prednosti Slabosti •pridobitev posebnih olajšav oziroma spodbud za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva in zaposlovanje določenega tipa delavcev, •omejitev odgovornosti družbenikov s prosto izbiro osnovne statusne oblike podjetja, •spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči. •omejena delitev dobička oziroma presežka dohodkov, •relativno omejen krog predvidenih dejavnosti. 26
© Copyright 2024