Viljem Ščuka Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo Aleksander

13. 11. 2014 ob 18.00
23. 10. 2014 ob 18.00
Viljem Ščuka
Rajsko otroštvo – peklensko mladostništvo
Prijavljam se na predavanja, ki jih Lokalna akcijska
skupina in šola organizira za starše, sorodnike in
prijatelje učencev OŠ Cvetka Golarja.
Na predavanja se lahko prijavi tudi več kandidatov
(oba od staršev, stari starši …).
Ime in priimek udeleženca/udeležencev (napišite s
tiskanimi črkami):
____________________________________________
____________________________________________
Ime in priimek ter razred učenca:
____________________________________________
Obkrožite:
a. Prijavljam/o se na vsa tri predavanja.
b. Prijavljam/o se na naslednje predavanje:
____________________________________________
____________________________________________
Podpis: ___________________
(Če napišete svoj elektronski naslov, vas bomo pred
posameznim predavanjem z elektronsko pošto
spomnili na predavanje.)
E - naslov:_________________________________
Naravna pot vzgoje teče preko odlaganja neposrednih
zadovoljitev v korist dolgoročnejših ciljev. Odlaganje
teženj pomeni čustveno napetost in nelagodje in je
pobudnik za večjo možgansko dejavnost oz. za dvig
akcijskega potenciala živčnih celic ter s tem za
ozaveščenost nastalega dogajanja. Šele ozaveščenost
sebe omogoča otroku in mladostniku sprejemanje
ustreznih odločitev, za katere je odgovoren sam. S
tem postane svobodno in odgovorno bitje, ki se zna
odločati po lastni pameti in ne več po nagonih.
Če je vzgoja permisivna in dopušča otroku že v
zgodnjem otroštvu takojšnjo zadovoljitev določenih
potreb ali želja, se bo otrok naučil izsiljevati, saj ne bo
vajen potrpežljivosti v stiski. S popuščanjem ne
izražamo otrokom ljubezni, ampak jim z razvajanjem
vsiljujemo odvisnost od drugih, do zadovoljitve se
naučijo priti z izsiljevanjem in ustrahovanjem. Širše
okolje se takemu vedenju razvajenih otrok upre,
mladostniki pa se na zahteve okolja odzovejo z odpori
in agresivnostjo, nemalokrat z zlorabo tobaka, drog in
alkohola. Naravne poti vzgoje so tiste, ki urijo pri
otrocih zmožnosti za osebnostno rast. Za šolarje
kjerkoli na tem planetu je potrebno uriti vsaj tri:
ozaveščenost, pripadnost in učinkovitost.
Aleksander Zadel
Ali obstaja vzgoja za odgovornost?
Starejši ljudje sami zase radi rečemo, da smo
odgovorni. Najbrž bi nam na vprašanje, ali je
odgovoren, prav vsak odgovoril, da je. Tudi za
starše velja, da bi na vprašanje, ali vzgajajo svoje
otroke tako, da bi ti postali odgovorni, odgovorili
pritrdilno. Zakaj torej okoli sebe vidimo toliko
ljudi, za katere bi težko rekli, da so odgovorni?
Kako torej pristopiti k vzgoji, da bodo otroci zrasli
v zrele, odgovorne in samostojne osebe?
22. 1. 2015 ob 18.00
Sanja Rozman
Rasti v ljubezni
Ljubezen je rdeča nit, ki se vleče skozi življenja
vseh ljudi. Je vrednota, brez katere vse druge
stvari v življenju izgubijo pomen. Ne glede na to,
kam jih vodi življenjska pot, se pred vse ljudi
nenehoma postavljajo okoliščine, v katerih
rastejo v ljubezni. Bodisi da jo neprestano iščejo,
jo poskušajo pribarantati, ukrasti od drugih,
prepričani, da je ni dovolj za vse, ali pa da se
ukvarjajo s tem, kako jo ravno prav dajati, da bi
se počutili dobro in ne bi bili izkoriščani. Ne glede
na obliko odnosov, s katerimi smo obdani, se kar
naprej zavestno ali nezavedno trudimo razvozlati
zakonitosti te rdeče niti življenja, ki jo
potrebujemo kot hrano in vodo, kot zrak ki ga
dihamo, včasih pa še bolj.
Dr. Viljem Ščuka
je zdravnik šolske medicine in psihoterapevt, ki je
svojo strokovno dejavnost usmeril v raziskovanje in
razvoj zdravega načina življenja otrok in
mladostnikov. Raziskuje socialne bolezni, ki so
posledica neustrezno naravnanih družbenih odnosov
in izbranega življenjskega sloga posameznikov.
Kritično je naravnan do permisivne vzgoje, ki je
podlaga potrošniškega vedenja, in do neoliberalnega
odnosa politike do zdravstva in šolstva.
Človeka obravnava celostno in raziskuje njegove
telesne, čutne, čustvene in miselne odzive,
upoštevajoč
človekove
genetske
značilnosti,
temperament, značajske lastnosti in njegov način
razmišljanja.
Napisal je odmevni knjigi Šolar na poti do sebe ter
Država v megli.
Za dosedanjo dejavnost na področju šolske medicine
in psihoterapije je bil večkrat nagrajen, med drugim
leta 2006, ko je prejel listino Frana Milčinskega za
področje usposabljanja oseb z motnjami vedenja in
osebnosti, leta 2008 je bil izbran kot »sončna
osebnost« za delovanje na področju osebne in
duhovne rasti, zdravega načina življenja, ekologije,
sociale in zavzemanja za boljši svet. Združenje za
pediatrijo slovenskega zdravniškega društva mu je
septembra 2010 podelilo prestižno Derčevo priznanje
za življenjsko delo v otroškem in mladinskem
zdravstvu v Sloveniji.
Dr. Aleksander Zadel
je doktor psihologije, zaposlen kot direktor Inštituta
za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Soustanovil je
kadrovsko agencijo Competo. Predava in raziskuje na
Univerzi na Primorskem in Inštitutu Andreja
Marušiča, kjer je soustanovil Oddelek za psihologijo.
Kot svetovalca ga najemajo domača in tuja podjetja,
ki jim pomaga pri projektih razvoja tehnik vodenja,
motivacije, kadrovske politike in razvoja osebnih ter
managerskih potencialov zaposlenih.
Dr. Sanja Rozman
je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v
Ljubljani in zaključila specializacijo iz medicine dela,
prometa in športa. Leta 1991 se je ob razkritju, da je
njen takratni soprog zasvojen s hazardiranjem,
zatekla po pomoč k dr. Janezu Ruglju. V njegovi
skupini je ostala tri leta ter se posvetila zdravljenju
svoje odvisnosti od odnosov in učenju socialnoandragoške metode, ki jo je dr. Rugelj utemeljil in
uporabljal. Leta 1993 je izšla njena prva knjiga Sanje o
rdečem oblaku, ki je Slovence presunila s svojo
iskrenostjo in odkritim pisanjem o osebnih stiskah.
Ustanovila je Društvo za pomoč zasvojenim in drugim
ljudem v stiski, ki se je leta 2012 preoblikovalo v
zavod Sprememba v srcu in ves čas uspešno deluje na
področju zdravljenja nekemičnih zasvojenosti.
Napisala je 6 knjig, vodila je veliko število predavanj in
delavnic. Dodatno se je izobraževala iz transakcijske
analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst Psychotherapist), skupinske analitične psihoterapije
in vedenjsko-kognitivne psihoterapije, pa tudi iz
psihoterapevtskih tehnik, kot je psihodrama.
Leta 2010 se je vključila v izobraževanje pri
ameriškem strokovnjaku dr. Patricku Carnesu. Po
dveletnem izobraževanju in superviziji si je pridobila
naziv CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). V letu
2014 je dosegla podaljšanje te licence in naredila
specializacijo za multiple zasvojenosti (denar, delo,
hrana) in pridobila naziv CMAT (Certified Multiple
Addiction Specialist).
PREDAVANJA ZA STARŠE
23. 10. 2014 ob 18.00
Viljem Ščuka
RAJSKO OTROŠTVO – PEKLENSKO
MLADOSTNIŠTVO
13. 11. 2014 ob 18.00
Aleksander Zadel
ALI OBSTAJA VZGOJA ZA
ODGOVORNOST?
22. 1. 2015 ob 18.00
Sanja Rozman
RASTI V LJUBEZNI
(Predavanja bodo v Gimnaziji
Šk. Loka v
predavalnici 099, v primeru spremembe vas
bomo obvestili.)
Zloženko pripravila Saša Bogataj Suljanović,
šolska svetovalna delavka na Gimnazija Škofja Loka,
25. 8. 2014