Naša sposobNost je zagotavljaNje stabilNosti
ŠTEVILKA 1 JANUAR 2015 Naša sposobnost je zagotavljanje stabilnosti Za varnost pripadnikov SV in državljanov Intervju minister za obrambo Janko Veber 20 let sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami MEDEVAC – usposabljanje za oskrbovanje in evakuacijo ranjenca UVODNIK VSEBINA 4 intervju Državi vračamo in jo varujemo 8 aktualno 20 let sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji 10 izpostavljamo Predsednik Republike Slovenije zelo zadovoljen z delom obrambnega resorja Poveljniško-štabna šola leta 2014 Dolgoročna stabilnost in nove gospodarske priložnosti 14 iz naših enot Prvi ponosni na svoje korenine Na 3. konferenci podčastniškega zbora razglasili najboljše vojake in podčastnike leta 2013 Slovenska vojska bo leta 2015 podprla dvajset organizacij Slovenska vojska v deželi ob Nigru V 10. PEHP novi operaterji raketnega sistema Novi vodniki na urjenju za MEDEVAC ITF gostil regionalno delavnico 430. MOD izvedel usposabljanje za pripadnike specialne enote Policije Posvet o varnosti letenja Z desetniškim tečajem do novih vodij skupin 32 videli smo S kobrami na Velenjsko jezero Prostrane planote Pokljuke gostile najboljše 37 protokol Enota za protokol leta 2014 opravila 492 gardnih in protokolarnih ter 226 glasbenih nalog 39 veseli obrazi NOVOLETNA ANKETA 40 obrazi Priznanje družine mi pomeni največ 42 napisali ste Kartografija na Ministrstvu za obrambo Jože Zrnec nagrajenec plakete državnega sveta RS Obisk delegacije ZSČ pri HČZ 44 šport v vojski V Kopru podelili priznanja za najboljše športne dosežke leta 2014 46 jezikovni in terminološki kotiček Enakozvočna občna imena Lažni prijatelji (False Friends) 47 preživetje Pasti 2 48 ste vedeli Pokvarljivost hrane velika intendantska težava vojsk do 19. stoletja 48 odlikovanja v sv Medalja načelnika GŠSV 49 stenčas PREBRALI SMO NOVICE 50razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK Za skupnost, prežeto z ljubeznijo do domovine 10 20 22 Ko govorimo o družbi, izhajamo iz domneve, da se ta razume kot splet dinamičnih odnosov. Je posledica soodvisnosti, pripadnosti in medsebojne podpore, temeljnega pomena za narod pa so etične vezi in prizadevanje za skupno človeškost. Države ne moremo enačiti z družbo, saj naroda ne vzpostavlja državna ureditev, temveč zavestna vzajemna pripadnost posameznikov. Nosilec institucionalnih oblik življenja je vedno človek. Če so institucije obravnavane kot izraz skupnosti in njene stabilnosti, je vsaka generacija poklicana, da jih odgovorno oblikuje. So solidarnostni odnos med ljudmi, njihova trajnostna vrednost pa je tako dolga, dokler služi celoti posameznih članov skupnosti. 24 35 30 32 Kot je v pogovoru za našo revijo poudaril minister za obrambo Janko Veber, si je Slovenska vojska visoko stopnjo zaupanja državljanov pridobila s tem, da smo namenili poudarek varnosti pri naravnih nesrečah in tudi z dejavnostjo naše Obveščevalno varnostne službe. »Z njo zagotavljamo varnost pripadnikov na vseh mednarodnih misijah, ki so za Slovenijo pomembne. Tako z varnostnega vidika s svojo navzočnostjo ohranjamo varno okolje in avtoriteto, izboljšujemo pa tudi zaupanje v obrambo.« Dodal je, da nam odločitev o ponovni napotitvi pripadnikov v nebojno operacijo v Afganistan dviguje ugled v mednarodni javnosti, hkrati pa nam v poznejših dejavnostih omogoča sodelovanje v razvoju te države z vključevanjem Slovenije v gospodarstvo. Pomembno je, kot je dodal, da bomo znali s svojimi dejavnostmi predstaviti pomen obrambe za gospodarstvo, ker če pomagaš gospodarstvu z vključenostjo v obrambno industrijo, tako zagotavljaš delovna mesta. S prispevkom k miru, varnosti in stabilnosti dvigujemo ugled Slovenije v mednarodnem okolju, pri svojem delovanju pa ne pozabljamo niti na podporo vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Poleg svojega osnovnega poslanstva, in sicer zagotavljanja nacionalne varnosti, sodelovanja na misijah v tujini ter pomoči pri izvajanju zaščite in reševanja, je bistvenega pomena tudi ohranjanje dobrih odnosov s slovensko skupnostjo, iz katere Slovenska vojska izhaja ter raste. Letos bomo tako podprli dvajset organizacij in 418 dogodkov. Opravljali bomo prevoze, posojali materialna sredstva, s svojimi viri poskrbeli za dopolnilno zdravstveno oskrbo in omogočali uporabo nekaterih zmogljivosti. 43 Smo del skupnosti, iz katere dobivamo moč in ki ji vračamo z vestnim opravljanjem nalog. Imamo vizijo, negujemo pozitivne vrednote iz slovenske vojaške zgodovine in ohranjamo strukturo nepredvidljivega časa. Dokazali smo, da smo vredni zaupanja in da za nas sebičnost ni vrlina. Mi ne dvignemo roke zase, temveč za drugega. Hana Souček Morača 49 2 SV SV 3 INTERVJU Državi vračamo in jo varujemo Pogovor z ministrom za obrambo Jankom Vebrom Politik, čigar izkušnje združujejo vedenje o delovanju na lokalni s pomenom političnega soglasja na državni ravni. Dolgoletni župan, poslanec in predsednik državnega zbora je skozi izkušnje dosedanjega dela izpopolnil čut za odgovornost, zaupanje, vztrajnost in usklajevanje. Kot pravi, Ministrstvo za obrambo ni samo sebi namen. Omogoča namreč nova delovna mesta in skrbi za gospodarski razvoj ter mednarodni ugled Slovenije. Besedilo: Hana Souček Morača Fotografije: Bruno Toič Ob prevzemu vodenja obrambnega resorja ste dejali, da si želite izkušnje, ki ste si jih pridobili kot predsednik državnega zbora, prenesti na delovanje Ministrstva za obrambo. Kako se po vašem mnenju kaže možnost prenosa teh dobrih praks? Kot predsednik državnega zbora imaš zelo veliko odgovornost. Skrbeti moraš za vzpostavitev 4 SV dobrega odnosa med koalicijo in opozicijo. To zaupanje je pomembno za doseganje dogovora in reševanje pomembnih političnih vprašanj. V mojem dosedanjem delu je bilo veliko usklajevanja, to pa je laže z dobrimi sodelavci. Tako kot v državnem zboru lahko po nekaj mesecih opravljanja funkcije obrambnega ministra rečem, da imam zelo dobro ekipo najožjih sodelavcev in drugih sodelavcev na ministrstvu. Bogate izkušnje pri vodenju državnega zbora mi je prinesla tudi mednarodna razsežnost. Kot drugi človek v državi sem se imel možnost srečevati z najvišjimi predstavniki drugih držav in prav skrb za notranjo politiko ter ugled Slovenije v mednarodnem okolju je vedenje, ki omogoča uspeh pri opravljanju funkcije ministra za obrambo. V parlamentu pripravljenost ter komunikacijo z lokalnim sem si prizadeval za stabilnost, ta pa je zelo po- okoljem. Pomembno je zavedanje, kako ravnamembna tudi na obrambnem področju. ti v lokalnem okolju, da pride prava informacija do nas, da se lahko odzovemo z državne Pomen mednarodne razsežnosti ste izposta- ravni in se vključimo v reševanje. Na ministrvili na srečanju s predstavniki gospodarstva stvu se oblikuje skupna zmogljivost Slovenoziroma Grozda obrambne industrije. ske vojske in Civilne zaščite kot najbolj odzivTako je in to zavedanje želim dopolnjevati pri na skupina SV ter CZ s 120 pripadniki in več. vseh svojih nadaljnjih uradnih dejavnostih. Ta projekt se že končuje in želimo si, da bi ga Številni stiki, ki sem jih imel z veleposlaniki, v kratkem predstavili javnosti ter občinam, olajšajo delo v obrambno-varnostnem resorju. predvidoma 11. februarja. Kot predsednik državnega zbora sem namenjal velik pomen gospodarstvu in to želim na- Skladno s tovrstno problematiko ste med daljevati na Ministrstvu za obrambo. Pri vseh drugim razmišljali o nakupu večnamensvojih uradnih srečanjih, nagovorih in zase- ske opreme in ohranitvi trinajstih regijskih danjih v sestavi obrambnih ministrov tako centrov. v okviru EU kot Nata ter v stikih in dejavno- Zelo pomembno je poznavanje terena, ukinitev stih v Evropski obrambni agenciji vidim, da enega izmed regijskih centrov pa bi pomenila, je tudi uradni interes, da se majhna in srednja da ne bi bili več navzoči v določenem okolju, podjetja vključujejo v procese obrambne indu- zato je njihova ohranitev ključna za učinkovito strije. Tudi zadnje srečanje s predstavniki go- ukrepanje ob nesrečah. Smo v fazi načrtovanja spodarstva Grozda obrambne industrije in proračuna za leto 2015, pri čemer bo nujen tehdrugih podjetij kaže na veliko pripravljenost ten premislek, kam bomo vlagali denar, ki je za za sodelovanje. javne potrebe zelo omejen. Dobro bomo morali utemeljiti, zakaj potrebujemo opremo in ali Med šestnajstletnim opravljanjem županske jo bo mogoče uporabljati večnamensko. funkcije v občini Kočevje je bilo v ospredju reševanje lokalne problematike, z državno Pri tem se omenja tudi nadaljnja uporaba hepa ste se spoprijemali od leta 1996, ko ste po- likopterjev SV za zagotavljanje nujne medistali poslanec in pozneje predsednik držav- cinske pomoči. nega zbora. Ali vaša sedanja funkcija mini- Tako je. V času, ko vodim ministrstvo, smo se stra za obrambo združuje elemente obojega? soočili s pripravo na uvedbo evropske uredSlovenija je zelo ogrožena zaradi naravnih ne- be, ki zahteva izvajanje hitre nujne medicinsreč, kar kažejo tudi informacije, ki sem jih ske pomoči z zasebnimi zrakoplovi, če izvadobil skozi delovanje Uprave RS za zaščito janje z državnimi ni omogočeno. 28. oktober in reševanje ter na regionalnih centrih Civil- 2014 smo dočakali pripravljeni, saj smo na Mine zaščite. Ne smemo pozabiti niti na izposta- nistrstvu za obrambo izvedli skupno usklajevljenost Slovenije grožnjam zaradi drugih ne- vanje z ministrom za promet, z ministrico za varnosti. Pri tem sem bil še posebno pozoren zdravje in z Ministrstvom za notranje zadeve. na informacije glede neeksplodiranih uboj- Sprejeli smo pravilnik, ki nam omogoča, da te nih sredstev. Funkcija župana mi je omogoči- aktivnosti tako SV kot Policija izvajata še nala sodelovanje z gasilci na Kočevskem in s pri- prej. Večnamenskost se kaže v tem, da posadka padniki Civilne zaščite, vrhunec tega pa je bila z opravljanjem nujne medicinske pomoči obeorganizacija gasilske olimpijade. Želja po sode- nem ohranja pripravljenost, hkrati pa to storilovanju ostaja, zato si prizadevam za reševanje tev opravljamo bistveno ceneje, kot če bi mostatusa gasilstva in ohranjanje prostovoljne- rala zavarovalnica v celoti plačati vrednotenje ga gasilstva v Sloveniji. Pri tem ne smemo po- helikopterja, plačo posadke, material in strozabiti, da URSZR deluje z malo denarja. Za to ške poleta. Večnamenskost je najcenejša mopodročje namenjamo približno 28 milijonov goča oblika izvajanja storitev v Sloveniji. Poevrov, deluje pa, ker je predanost prostovoljcev dobno želimo delno rešiti tudi problematiko zelo visoka. Gasilci in pripadniki Civilne za- falcona. Ta hip poskušamo končati pogovoščite so tisti, ki pokrijejo finančni primanjkljaj. re s Slovenija Transplant, da bi lahko to letalo Če ovrednotimo ure prostovoljcev, je to 60 mi- vozilo tudi organe, ki jih potrebujemo v zdralijonov evrov. Toliko prispeva ta sistem državi vstvene namene. Prav tako nameravamo pri in je ne obremenjuje. Skrbimo za finančno sta- nakupu novih zmogljivosti proučiti, kako za bilnost in hkrati zagotavljamo varnost ljudem. uspešnejše vključevanje bolje opremiti inženirsko enoto. Z doseganjem večnamenskosti se V svojem predstavitvenem nagovoru odbo- želimo odzvati na zdajšnje zahtevne gospodarru za obrambo ste kot kandidat za ministra ske in finančne razmere. med drugim dejali, da je varnost Slovenije v zadnjem obdobju ogrožena prav zaradi na- Nekajmesečno opravljanje mandata miniravnih nesreč. Kako se nameravate spoprije- stra za obrambo vas opredeljuje v vlogi aktivti s to nevarnostjo? nega ministra blizu ljudem in njihovim težaOb dveh večjih nesrečah, ki sta se zgodili v vam. Kje vidite možnosti sodelovanja med času mojega ministrovanja, se je pokazalo, da SV in civilnim prebivalstvom? je pripravljenost za sodelovanje pripadnikov Zaradi medsebojnega zaupanja smo se na Civilne zaščite in Slovenske vojske zelo veli- ministrstvu dogovorili, da se ne pojavljam ka. Vse je potekalo skladno s pričakovanji, kar na terenu takrat, ko se zgodi nesreča. Če je kaže na to, da če si zaupamo, se dogovorimo naš odziv skladen s predpisi, ne želim dodain se tega držimo, ni težav. Pri tem bi pouda- tno obremenjevati občin in tistih na terenu s ril, da je stik z lokalno skupnostjo in občinami svojo navzočnostjo. Po končani intervenciji si zelo pomemben. Dejavnosti poveljnika Civilne želim prizadeto območje ogledati. Tako pozaščite Srečka Šestana in organizacija posvetov skušam pridobiti tudi informacije za izboljšapo regijah z župani lahko izboljšajo njihovo nje sistema. Ob mojem obisku občine Ilirska Bistrica, kjer je bilo zelo prizadeto naselje Bač, ki je znotraj kompleksa vadišča SV, sem bil prijetno presenečen. Ugotovil sem, da je občina, ki je načrtovala ukrepe za poplavno varnost, v času nevarnosti izvedla ukrep, ki mi je bil kot vodarju po izobrazbi v veselje. Odprli so novo strugo potoka in tako razbremenili naselje. Preusmerili so tok vode, da se je naselje izognilo hujšim posledicam. Predlagal sem, da vključimo nadaljevanje te sanacije v prednostne ukrepe in akcijski načrt interventnih aktivnosti zaradi poplav, ki ga pripravlja vlada. Prav tako sem se udeležil aktivnosti za ugotavljanje pripravljenosti motorizirane bataljonske bojne skupine po metodologiji CREVAL v Apačah, po srečanju z županom pa sem ugotovil, da je bilo sodelovanje lokalne skupnosti s SV ocenjeno kot pozitivno. Če imamo dober odnos z lokalnimi skupnostmi, tudi izvedba zahtevnih projektov ni težava. Kako bo zmanjšanje proračuna na področju obrambe vplivalo na naš resor in kako rešiti težavo, da se tri četrtine denarja namenjajo za plače? To je bistveno vprašanje, ki ga je treba ta hip rešiti tako v slovenski politiki kot v okviru zavez Natu. Dejavnosti v okviru proračuna za obdobje 2014–2015 pomenijo, da smo leto 2014 končali tako, da lahko naše naloge kakovostno opravimo. Naš cilj je, da bi tudi to nominalno vrednost proračuna iz leta 2014 poskušali uveljaviti leta 2015, čeprav vemo, da je pred leti sprejeti proračun za leto 2015 bistveno nižji od tistega za leto 2014 in da tudi Ministrstvo za finance pričakuje dodatno znižanje obrambnega proračuna. Na ministrstvu poskušamo varčevati in želimo poiskati rezerve, da bi pomagali doseči merila, ki si jih je postavila država, da bi bili pod triodstotnim proračunskim primanjkljajem. Pri tem opozarjam, da imamo zaveze, ki smo jih dali v Walesu, da se ustavi težnja zmanjševanja sredstev za Ministrstvo za SV 5 obrambo in da si z rastjo BDP spet zagotovimo možnosti za vlaganje v ponovne posodobitve ter razvoj. Ta proces še ni končan, je pa zelo zahteven. Zaveza kolektivne obrambe Natu, ki od nas zahteva povečanje obrambnih izdatkov, in na drugi strani doseganje predvidenega primanjkljaja, da zmanjšujemo ta sredstva, nista združljiva. Naš skupni cilj mora biti opozorilo na ta proračunska navzkrižja interesov, za katerih odpravo se zavzemam pri svojih dejavnostih v svetu, Bruslju in EU. Ministrstvo za obrambo bi moralo biti izključeno iz zmanjševanja javnih sredstev, če denar vlagamo v svoj razvoj in ohranjanje kolektivne obrambe. Menim, da moramo, ker sta Nato in EU globalna igralca, opozoriti finančne trge, da država, ki je članica Evropske unije in ki je v vrhu stabilnosti, ne more imeti tako visokih obresti. Naš proračun se zdaj izčrpava prav zaradi previsokih obresti, ki jih plačujemo zaradi visokih kreditov v tujini. Sinergija Nata in EU bi se morala kazati pri Sloveniji ter njuni pomoči pri zniževanju obresti. Na to opozarjam na vladi in uradnih obiskih ter sprejemih, ki sem jih imel v zadnjem času. Kakšen bo rezultat, bomo videli ob sprejetju proračuna za leto 2015, ocenjujem pa, da je to leto prelomno. Vrhunec je lahko ohranitev nominalne vrednosti sredstev, ki smo jih imeli leta 2014. Naš delež sicer še vedno ne bo sledil gospodarski rasti, vendar se BDP v Sloveniji povečuje, zato bo razlika med tem, kar bomo namenili obrambi, in BDP večja kot za leto 2014. Naš skupni cilj je, da si prizadevamo, da je gospodarska rast tudi rešitev za stabilizacijo javnih financ v Sloveniji, to pa nam v perspektivi daje možnost, da ponovno načrtujemo denar za obrambo v višini enega odstotka BDP. Tako želimo pripraviti tudi srednjeročni obrambni program. To je eden izmed ciljev, ki sem si jih postavil in je zelo pomemben. V pripravo tega programa želim vključiti naše predstavnike na predstavništvu v Bruslju, ki pokrivajo Evropsko obrambno agencijo in Nato, da nam bodo pomagali pri tem programu. Taka ekipa lahko naredi dober srednjeročni obrambni program, ki bo realen glede na finance. Ne bo nam pomagalo, da hočemo biti všečni in da bomo dosegli neke cilje, potem pa se bomo pogovarjali v sistemu kolektivne obrambe ter tega ne bomo mogli zagotoviti. To spoznanje je prisotno na Ministrstvu za obrambo. Realno načrtovanje in poznavanje naših zmogljivosti sta pravi odgovor na trenutne finančne razmere. Pomembno je, da se je slovenski predsednik vlade Miro Cerar pogovarjal z novim generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, prav tako pa se mnenju, da zmanjševanje sredstev na obrambnem področju ni sprejemljivo, pridružuje predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Vrh politike se zaveda, da smo del dogajanja v svetu in kolektivne obrambe, to pa je treba upoštevati pri sprejemanju proračuna. Ministrstvo za obrambo je v zadnjih desetih letih z naravnim odlivom zelo zmanjšalo število zaposlenih, zaposlovanje novega kadra pa ni mogoče. Kaj menite, kako bi dolgoročno rešili problematiko starostne strukture? Prav tako je še vedno aktualno vprašanje glede zagotovitve službe vojakom stalne sestave Slovenske vojske po 45. letu. Če želimo doseči svoje cilje in ohraniti raven sredstev, je pomemben odnos z državnim 6 SV zborom, odborom za obrambo in z odborom za zunanje zadeve. Pred kratkim smo na ministrstvu gostili odbor za obrambo. Med tem obiskom se je pokazalo, da lahko pričakujemo podporo pri spremembah Zakona o obrambi, za katerega je treba zagotoviti dve tretjini glasov navzočih poslancev. Začeli smo pregledovati zakon in se osredotočili na določbe, ki jih je treba spremeniti. To je eden izmed zahtevnih postavljenih ciljev in upam, da bomo s tehtnimi utemeljitvami pridobili široko soglasje. Prednostni cilj je tudi reševanje vprašanja karierne poti pripadnikov SV. Ena izmed utemeljitev je, da ima Ministrstvo za obrambo znotraj sprejetega kadrovskega načrta manj zaposlenih, kot nam dovoljuje kadrovski načrt, in sicer tako v upravnem kot vojaškem delu ter Upravi RS za zaščito in reševanje. To je pomembno izhodišče in če ocenjujem zadnje dogovore med vlado ter socialnimi partnerji, da se zaposlenost v javnem sektorju zmanjša za odstotek, lahko povem, da smo mi to že dosegli, vprašanje pa je, kakšna je struktura zaposlenih. Če vsa leta nismo nadomeščali ljudi, ki so odhajali iz sistema, potem lahko v nekem trenutku nastane praznina. Težko bo usposobiti ljudi za delo v upravnem in vojaškem delu ter Upravi RS za zaščito in reševanje. Ministrstvo za obrambo je posebno in je zaprt sistem, odvisen od ljudi, ki dobro opravljajo svoje delovne naloge. Ni prav, da nas enačijo z drugimi uradniškimi položaji v državni upravi, saj je poznavanje delovanja obrambno-varnostnega resorja bistveno. Prvi korak, ki sem ga naredil v tem obdobju, je, da sem ponovno sprostil sredstva za promocijo za zaposlovanje mladih pripadnikov SV, odziv pa je zadovoljiv. Prizadevam si za soglasje pri razumevanju nujnosti zaposlovanja višje usposobljenega kadra in strokovnjakov na svojem področju. Ta kader nam omogoča kakovostno in nemoteno delo. Opozarjam še, da je 7600 pripadnikov SV najboljša številka, ki nam omogoča kakovostno opravljanje nalog v domovini in pri kolektivni obrambi. Zavedamo se, da bo kmalu veliko pripadnikov, ki bodo dosegli starostno mejo 45 let, zato jim bo treba omogočiti socialno varnost. S čim smo si pridobili dobro mnenje in kje so še neizkoriščene možnosti? Prav je, da smo namenili poudarek varnosti pri naravnih nesrečah, toda pomembno bo tudi, da bomo znali s svojimi dejavnostmi predstaviti pomen obrambe za gospodarstvo. Če pomagaš gospodarstvu z vključenostjo v obrambno industrijo, tako zagotavljaš delovna mesta. Prav tako ni zanemarljiva dejavnost naše Obveščevalno varnostne službe. Z njo zagotavljamo varnost pripadnikov SV na vseh mednarodnih misijah, ki so za Slovenijo pomembne. Tako z varnostnega vidika s svojo navzočnostjo ohranjamo varno okolje in avtoriteto, izboljšujemo pa tudi zaupanje v obrambo. Zadnja odločitev, da ponovno napotimo pripadnike v nebojno operacijo v Afganistan, nam dviguje ugled v mednarodni javnosti, hkrati pa nam v poznejših aktivnostih omogoča sodelovanje v razvoju te države z vključevanjem Slovenije v gospodarstvo. Tudi Afrika je pomembna, premalo pa se zavedamo njenega potenciala. S prispevanjem k odpravljanju in preprečitvi žarišča, ki onemogoča razvoj, se Nedavna raziskava javnega mnenja o zaupa- Sloveniji odpira možnost sodelovanja. V mojih nju v institucije in poklice je pokazala viso- pogovorih z veleposlaniki in vojaškimi atašeko zaupanje državljanov v Slovensko vojsko. ji je bilo omenjeno zanimanje, da bi sodelovali Na slovesnosti ob koncu šolskega leta ste v Kadetnici poudarili pomen izobraževanja. Ali vidite v tem eno izmed možnosti pri reševanju zaposlitvene problematike pripadnikov? Izobraževanje je gotovo pomembno. Vsi, ki so vključeni v upravni in vojaški del sistema obrambe, opravijo posebno preverjanje. Tako so tudi pripadniki SV zelo dobro preverjeni in izpolnjujejo visoka fizična ter intelektualna merila. Če želimo rešiti zaposlitveno problematiko, bo treba vlagati v znanje in dodatno izobraževanje, tako da lahko pripadniki opravljajo tudi drugi poklic. Pri tem je bistveno medresorsko sodelovanje. Menim, da bomo morali v nadaljevanju oblikovati gospodarsko družbo, ki bi zaposlovala pripadnike z doseženo starostno omejitvijo, z vključevanjem znotraj našega ministrstva ali na prostem trgu. Na nedavnem širšem kolegiju smo izpostavili nujnost spremembe Zakona o obrambi, zdaj pa pričakujem razpravo in pripravo programov za karierno pot pripadnikov SV. v razviti obrambni industriji nekaterih evropskih držav, ki imajo velik vpliv v Afriki in Latinski Ameriki. Slovenija bo lahko uspešno živela, če bomo uspešni na tujih trgih. Že danes 70 odstotkov BDP ustvarimo na tujih trgih. Pomembno je, da javnost razume, da Ministrstvo za obrambo ni ministrstvo, ki je samo sebi namen, temveč da državi in ljudem vračamo skozi nova delovna mesta, gospodarsko rast ter varnost. Kakšno je vaše mnenje o vlogi SV v mednarodnem okolju in katere zmogljivosti lahko Slovenija ponudi Natu? Lahko smo zelo ponosni na specialno enoto. V vsakem trenutku je v taki pripravljenosti, da se v nekem delu lahko vključuje v mednarodne misije. Prednostni cilj je še motorizirana bataljonska bojna skupina. Vemo, da bo to težko doseči zaradi procesov, s katerimi se srečujemo ob oblikovanju teh zmogljivosti in nakupu svarunov. Tudi ob nedavnem usposabljanju SV sem se lahko prepričal, kako pomembno je to vozilo za izvajanje aktivnosti na terenu in za varnost pripadnikov SV. Poleg tega bomo morali doreči srednjeročni obrambni načrt in pokazati, v kakšnem obsegu ter katerega leta bomo lahko dosegali vse te cilje za ohranitev trenutnega stanja ali njegovo izboljšanje. Sistem gorskega bojevanja, JRKBO in vojaška policija so lahko področja odličnosti v Slovenski vojski, pri tem pa se posebej izpostavlja pomen Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Države zelo zanima sodelovanje, kar pomeni promocijo za Slovenijo in prispevek k sredstvom za izvajanje. Tudi razminiranje in potapljaška aktivnost, ki jo razvijamo v 430. mornariškem divizionu, sta na zelo visoki ravni. Odlično sodelovanje s francosko vojsko in mornarico ter ameriško mornarico kaže, da imamo lahko pomembno vlogo pri teh dejavnostih. Pomembne so še zmogljivosti, ki jih imamo na voljo v zračni obrambi. Ena bistvenih točk sodelovanja bo osrednje vadišče SV Poček. Usposabljanje za usmerjevalce ognja je pomembno za Slovensko vojsko, ki je uspešna tudi zato, ker ima pilatuse, menim pa, da se moramo aktivno vključevati v proces Evropske obrambne agencije pri razvoju brezpilotnih letal in nadzoru zračnega prostora s tako imenovanimi droni. Pri tem je pomembno dejstvo, da je kibernetska obramba vedno bolj aktualna. Opozarjamo na pomen družbe Telekom in njenih strokovnjakov, ki nam na tem področju lahko veliko pomagajo. Izpostavil bi pomemben projekt Uprave RS za zaščito in reševanje, to je projekt e-klic, ki omogoča klic iz avtomobila in pridobivanje takojšnjih informacij, pomembnih za ukrepanje pri reševanju ob nesrečah. Te dejavnosti je treba dopolnjevati, saj z njimi skrbimo za varnost, naš občutek odgovornosti za ljudi pa je nekaj, kar lahko pripomore k temu, da bodo ljudje v naše ministrstvo tudi v prihodnje zaupali tako kot zdaj ali še bolj. S kakšno popotnico bi zaposlene v obrambno-varnostnem resorju pospremili v novem letu? Ob prvem intervjuju in sovpadanju z začetkom leta 2015 ter mojega ministrovanja se želim iskreno zahvaliti za požrtvovalno delo gasilcem, pripadnikom Civilne zaščite, Upravi RS za zaščito in reševanje ter SV. V velikih preizkušnjah so bili izjemni. Prav tako se želim zahvaliti sodelavcem v upravnem delu. Z njihovo pomočjo smo lahko v kratkem času izpeljali postopke za uresničitev zahtevnih projektov, ki so pred nami. V kratkem času smo naredili velike korake, ki so nam omogočili uspešen konec leta in dobro popotnico za uspešno delo leta 2015. SV 7 AKTUALNO 20 let sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je bila 16. decembra 2014 slovesnost ob 20-letnici delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma uveljavitve Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki od 29. novembra 1994 ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako so bili vzpostavljeni temelji novega podsistema nacionalne varnosti, in sicer sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč. Predstavnike sil za zaščito, reševanje in pomoč, Policije, Slovenske vojske ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter goste sta nagovorila generalni direktor URSZR Darko But in minister za obrambo Janko Veber. Besedilo: Stanislav Lotrič, URSZR Fotografija: Jakob Oražem, URSZR P o osamosvojitvi je vlada sprejela Smernice za izvajanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni in že leta 1991 ustanovila Republiško upravo za zaščito in reševanje kot organizacijsko enoto v sestavi Ministrstva za obrambo. Organizacija in naloge sistema ter odgovornost države in lokalnih skupnosti za organiziranje in izvajanje ukrepov ter aktivnosti pri odpravljanju nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter preprečevanju in zmanjševanju njihovih posledic so bile podrobneje opredeljene s sprejetjem dokumenta Organizacijska zasnova sistema zaščite in reševanja. Dokument sovpada z vzpostavitvijo lokalne samouprave in prvimi volitvami organov na novo ustanovljenih občin. Leta 1993 so bili sprejeti Zakon o varstvu pred požarom, Zakon o gasilstvu in Zakon o Rdečem križu. Leta 1994 sledita sprejema Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je določal temeljne sistemske rešitve ter vzpostavil razmerje z drugo sistemsko in področno zakonodajo, predvsem glede preventivnih dejavnosti, in Resolucije državnega zbora Republike Slovenije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, po njej pa se sistem zaščite in reševanja organizira kot samostojen sistem celovitega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je namenjen zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem in izrednih stanjih. Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But je predstavil kronologijo razvoja in delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V dvajsetih letih delovanja sistema so prvih pet let aktivnosti potekale predvsem na normativnem in organizacijskem področju. Podpisane so bile pogodbe o sofinanciranju javnih reševalnih služb, in sicer z Gasilsko zvezo 8 SV Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Potapljaško zvezo Slovenije, Jamarsko zvezo Slovenije ter Rdečim križem Slovenije in drugimi prostovoljnimi sestavami, za sofinanciranje dejavnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči. Za reševanje ob nesrečah na cestah, reševanje z nevarnimi snovmi in reševanje iz vode je bila uvedena dejavnost širšega pomena, zato so bile podpisane prve pogodbe z 20 gasilskimi enotami za opravljanje dejavnosti širšega pomena. Izvedeno je bilo šolanje prve generacije kandidatov za poklicne gasilce. Izvajalo se je razminiranje nekdanjih vojašnic JA in njihove okolice ter izdan je bil 1. dnevni informativni bilten Centra za obveščanje. To obdobje zaznamuje začetek intenzivnega vključevanja znanstvenoraziskovalnih institucij v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Leto 1994 štejemo za začetek vzpostavitve enotnega sistema radijskih zvez zare, ki je bil prvič uporabljen pri reševanju ponesrečenih v Kolizeju. Leta 1995 sta bili v Republiki Sloveniji ločeni lokalna samouprava in državna uprava in zaposleni v tedanjih občinskih upravnih organih za obrambo so prešli na Ministrstvo za obrambo. Oblikovalo se je 13 uprav za obrambo z 58 izpostavami, na upravah za obrambo pa so bili organizirani oddelki za zaščito in reševanje. Leta 1996 je bila z Uredbo o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč določena nova organiziranost in opremljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč. Začeli so se prenova in poenotenje sistema javnega alarmiranja v Republiki Sloveniji ter prenova centrov za obveščanje. V drugem petletnem obdobju je bil poudarek predvsem na vsebinskem in mednarodnem področju. Pripravljene so bile nove ocene ogroženosti in strokovne podlage ter sprejeti državni načrti zaščite in reševanja ob potresu, poplavah, jedrski, železniški in letalski nesreči ter nesreči na morju. Ustanovljena je bila državna enota za hitre intervencije. Na normativnem področju je bila leta 2000 pripravljena Doktrina zaščite, reševanja in pomoči, poleg tega sta bila sprejeta Zakon o varstvu pred utopitvami ter novi Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po sprejemu Nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 2003 je Uprava RS za zaščito in reševanje prevzela področje ocenjevanja škode. Leta 2003 je bila reorganizirana URSZR, ki je od uprav za obrambo prevzela oddelke za zaščito in reševanje. Prek izpostav URSZR sta se vzpostavila regijska raven zaščite in reševanja ter intenzivnejše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in reševalnimi sestavami. Na področju opazovanja, obveščanja in alarmiranja je bilo ustanovljenih 13 regijskih centrov za obveščanje in Center za obveščanje Republike Slovenije (CORS). Med prvimi v EU smo uvedli enotno telefonsko številko za klic v sili 112 in leta 1997 nove znake za alarmiranje, prav tako je bil pripravljen prvi geografski informacijski sistem GIS_UJME. To obdobje zaznamuje tudi dejavnejša vloga Slovenije v procesu približevanja EU na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v Natov EADRCC so bili napoteni trije slovenski predstavniki, sodelovali smo v programu Partnerstvo za mir in na področju civilno-vojaškega kriznega načrtovanja držav Jugovzhodne Evrope v SEDM. Podpisani so bili dvostranski sporazumi o medsebojnem sodelovanju pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči z Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško ter Slovaško, skupaj z drugimi državami v regiji pa je bila ustanovljena Pobuda za pripravljenost in preventivo pred nesrečami za Jugovzhodno Evropo (DPPI). Leta 2002 je bil podpisan Memorandum o soglasju med Evropsko unijo in Republiko Slovenijo o sodelovanju Republike Slovenije v mehanizmu skupnosti za krepitev sodelovanja v civilni zaščiti. Tretje petletno obdobje sta zaznamovala predsedovanje Slovenije Svetu EU in sprejem Sklepov Sveta o krepitvi sodelovanja z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami na področju civilne zaščite. Slovenija je sodelovala na prvi vaji Evropske unije na temo gozdnih požarov v Franciji. Leta 2009 smo začeli izvajati prvi projekt Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, in sicer tečaje za module civilne zaščite. V centrih za obveščanje sta se uvedla prikaz lokacije kličočega na telefonsko številko 112 in sistem za poročanje o intervencijah in nesrečah SPIN, od Evropskega združenja za klic v sili EENA pa smo dobili nagradi za besedilni klic v sili WAP112 za gluhe in naglušne ter za promocijo telefonske številke 112 med otroci. V okviru Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje (ICZR) sta bili vzpostavljeni novi enoti v Sežani in Pekrah pri Mariboru, normativno je bilo urejeno področje izobraževanja in usposabljanja, vzpostavljen portal za e-izobraževanje ter uveden izbirni predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v program osnovnošolskega izobraževanja. Na področju logistike so bile leta 2004 oblikovane namenske državne zaloge materialnih sredstev in opreme, leta 2007 pa namensko oblikovane zaloge opreme za gašenje velikih požarov v naravnem okolju – program Kras. V tem obdobju se je začelo načrtno urejanje problematike reševanja ob množičnih nesrečah na avtocestah in v predorih, reševanja problematike požarov na Krasu ter reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi. Enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v osmih regijah so bile združene v državno enoto za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Zadnje petletno obdobje zaznamujeta intenzivno dopolnjevanje načrtov zaščite in reševanja ter usklajevanje rešitev za njihovo izvajanje. Vzpostavljena je bila enota ICZR v Logatcu, namenjena pa je začasni nastanitvi ogroženih in prizadetih ob naravnih ali drugih velikih nesrečah, sprejemu in namestitvi sil iz mednarodne pomoči Republiki Sloveniji ob naravnih in drugih velikih nesrečah, usposabljanju za iskanje pogrešanih in reševanju iz ruševin, za postavljanje začasnih bivališč itn. V enoti ICZR v Pekrah je bila postavljena steza za praktično usposabljanje gasilcev iz severovzhodne Slovenije za uporabo izolirnih dihalnih aparatov, končana pa je bila tudi gradnja požarnega platoja na Igu. Pripravljene in sprejete so bile Smernice za psihološko pomoč reševalcem ter usposobljeni so bili prvi zaupniki za psihološko podporo reševalcem. Sprejet je bil višješolski študijski program gasilstvo. Pri delu centrov za obveščanje je bila uvedena možnost pošiljanja sporočil SMS na telefonsko številko 112, CORS pa je postal nacionalna vstopna točka za OZN-OCHA, OZN-IAN, NATO-EADRCC, IAEA, ECURIE, MATRIX in DANUBA, predvsem pa za Center za usklajevanje nujnega odziva Evropske unije (ERCC). Evropsko združenje za klic v sili EENA nam je ponovno podelilo nagrado za aplikacijo Pametni lokator, ki omogoča natančno določanje lokacije kličočih na telefonsko številko 112 s tako imenovanih pametnih telefonov. Uprava RS za zaščito in reševanje je sodelovala pri pripravi in izvedbi številnih evropskih oziroma mednarodnih projektov ter prvič prevzela vlogo vodilnega partnerja pri izvedbi projekta predpristopne pomoči za države Jugovzhodne Evrope (IPA CZ). Z Italijo je bil podpisan še zadnji dvostranski sporazum s sosednjo državo. Leta 2014 so bile aktivnosti zaradi začetka veljavnosti novega mehanizma CZ EU usmerjene predvsem v preventivo s pripravo novih ocen tveganj. Ustanovljen je bil Svet vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je posvetovalno telo vlade za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter deluje kot nacionalna platforma za zmanjšanje števila in posledic nesreč. Leta 2014 je Slovenija zaradi žleda prvič zaprosila za mednarodno pomoč prek mehanizma CZ EU, jo dobila od 11 držav in ustrezno vključila v odziv po nesreči. Za pomoč ob poplavah v Srbiji ter Bosni in Hercegovini je bila uspešno izvedena največja mednarodna reševalna intervencija slovenskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter najobsežnejša humanitarna akcija. Kamnik je kot prvo slovensko mesto od Združenih narodov dobil certifikat Mesto, odporno na nesreče. V celotnem obdobju je bilo veliko preventivnih aktivnosti ter vaj zaščite in reševanja na vseh ravneh delovanja sistema. Za promocijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so bili pripravljeni in uspešno izvedeni dnevi zaščite in reševanja v Mariboru leta 2005, Novi Gorici leta 2007, Novem mestu leta 2009, Kopru leta 2011 in Velenju leta 2013. Na slovesnosti se je generalni direktor URSZR Darko But za opravljeno delo zahvalil vsem strokovnim delavcem, prostovoljnim in poklicnim pripadnikom reševalnih in drugih sestav, ki so vključene v sile za zaščito, reševanje in pomoč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč, Slovenska vojska, Policija in različne javne službe so uspešno posredovale in pomagale prebivalcem Republike Slovenije ob naravnih in drugih nesrečah, predvsem večjih, kot so potresi leta 1998 in 2004, poplave leta 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 2000, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2010, 2012 ter 2014, žled leta 1997 in 2014, suša leta 2000, 2007, 2012 ter 2013, požari leta 2003, 2006 in 2013, številna neurja, plazovi in podobno, za kar se jim je še posebej zahvalil minister za obrambo Janko Veber in ob tem poudaril: »Prepričan sem, da so vam za vaše delovanje iz srca hvaležni tudi državljanke in državljani Republike Slovenije. Mnogim ste namreč v teh letih pomagali, da so bistveno laže preživeli najtežje trenutke ob ujmah in drugih nesrečah ter iz njih izšli z bistveno manjšimi posledicami ter škodo na imetju, kot bi brez ustreznega in pravočasnega odziva pristojnih reševalnih služb ter drugih v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.« Ob koncu slovesnosti sta generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But in poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan 44 organizacijam in društvom ter 13 posameznikom, ki delujejo v sistemu več kot 20 let, podelila spominska priznanja. Razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot samostojnega podsistema nacionalne varnosti je neposredno povezan s skupnimi prizadevanji vseh za zanesljiv, odziven in učinkovit sistem, kar bo temeljno vodilo priprave novega nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016–2022. SV 9 izpostavljamo Besedilo: SSK MO Fotografija: Bruno Toič Kot je v izjavi za javnost ob koncu prvega uradnega obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na Ministrstvu za obrambo dejal minister Janko Veber, je predsednika države z ekipo v uvodu seznanil z razmerami, v katerih deluje resor, s temeljnimi dosežki obrambnega resorja v preteklih treh mesecih in z načrtovanimi nalogami. Minister Veber je posebej poudaril prizadevanja ob rebalan- Poveljniško-štabna šola (PŠŠ) je bila ustanovljena 1. februarja 1993 in je ena izmed organizacijskih enot Centra vojaških šol (CVŠ). PŠŠ poveljuje polkovnik Miran Fišer. Simbol šole ponazarja odprta knjiga, ki predstavlja hotenje po izobraževanju in usposabljanju, na knjigi pa so trije antično upodobljeni, pokončno postavljeni meči, ki so simbol oborožene in visoko usposobljene vojske. Na traku je napis CVŠ. Besedilo: major Robert Simonič PŠŠ izvaja skladno z Doktrino VIU (2013) programe vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU) na III. nadaljevalni ravni, njihov namen pa je dopolnitev vojaškostrokovnega znanja častnikov ter višjih vojaških uslužbencev (VVU), ob določenih pogojih pa tudi vodilnih in vodstvenih delavcev v državni upravi. Programi vojaškega izobraževanja in usposabljanja, ki potekajo v PŠŠ, so bili tudi v preteklosti vsebinsko povezani z javnim izobraževalnim sistemom (JIS). Udeleženci v programih vojaškega izobraževanja in usposabljanja na PŠŠ po uspešno opravljenem programu pridobijo pogoje za napredovanje v činu oziroma za postavitev na višjo delovno dolžnost, kadar se program vojaškega izobraževanja in usposabljanja na PŠŠ izvaja v povezavi s civilnim izobraževanjem pa tudi višjo stopnjo civilne izobrazbe. PŠŠ s svojimi dejavnostmi zagotavlja ustrezno strokovno usposobljenost častnikov za učinkovito opravljanje poveljniških dolžnosti čete, bataljona, polka in višje, štabnih dolžnosti v poveljstvu bataljona in višje ter častniških dolžnosti v strukturah zavezništva. To pomeni, da PŠŠ izvaja programe štabnega šolanja (ŠŠ), višjega štabnega tečaja (VŠT) in generalštabnega šolanja (GŠŠ). Vir: Elaborat oznak CVŠ Predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je bil v torek, 23. decembra 2014, na uradnem obisku na Ministrstvu za obrambo. Minister Janko Veber in načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman sta predsedniku RS z ekipo predstavila temeljne dosežke obrambnega resorja v preteklih treh mesecih in načrtovane naloge. Sledila je tradicionalna predpraznična videokonferenca s pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah. Poveljniško-štabna šola leta 2014 III. NADALJEVALNA STOPNJA Vir: Doktrina VIU, 2013 Predsednik Republike Slovenije zelo zadovoljen z delom obrambnega resorja su proračuna za letos, s katerimi je poskušal stabilizirati finančne razmere in delovanje ministrstva. »Naš cilj za leto 2015 je, da ohranimo nominalno vrednost sredstev, vendar pogajanja še niso končana,« je dejal minister Veber in pojasnil, da so naloge ministrstva izjemno zahtevne, pri čemer je temeljno vodilo vodstva, da zagotavlja tako varnost pripadnikov Slovenske vojske kot državljanov. Ministrova ekipa je predsednika Pahorja seznanila tudi z najpomembnejšimi nalogami na normativno-pravnem področju, in sicer s pripravami sprememb Zakona o obrambi, Srednjeročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske ter Resolucije o strategiji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2020. Predsednik Borut Pahor je v izjavi za javnost dejal, da je kot predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil »zelo zadovoljen z delom Slovenske vojske in zelo ponosen na njene dosežke tako doma pri njenih običajnih delih in pripravah, zlasti pri pomoči prebivalstvu v primeru naravnih nesreč, kot zaradi zelo predanega dela njenih pripadnikov na mednarodnih operacijah in misijah«. Poudaril je tako kot pri zadnjem poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske, »da ni več mogoče zmanjševati sredstev, ki jih potrebuje obrambni sistem, če želimo, da bodo pripadniki izpolnjevali z zakonom določene naloge«. Obenem je predsednik Pahor izrazil zadovoljstvo, da je med parlamentarnimi strankami načelno soglasje za novi Zakon o obrambi oziroma novelo, saj bi morali zakon posodobiti tako, da »bomo tudi v normativnem smislu od obrambnega sistema dobili tisto, kar pričakujemo in kar pripadniki Slovenske vojske tudi dajejo«. Slovenija po njegovem prepričanju potrebuje sodobno in profesionalno vojsko, ki je trden temelj varnosti naše države, je sposobna državljanom pomagati ob naravnih nesrečah in je obenem sestavni del zavezništva. Kot je dejal predsednik RS, so se na srečanju dogovorili tudi, da bodo prvemu postroju slovenske vojske, ki je bil 17. decembra 1990 v Kočevski Reki, ob 25. obletnici namenili z vidika države enotno pozornost, saj se ga veteranske organizacije zadnja leta ločeno spominjajo. Po delovnih pogovorih sta minister Janko Veber in načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman gostila videokonferenco s pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v mednarodnih operacijah in na misijah. Skoraj 350 pripadnikov v tem trenutku naloge opravlja v operacijah na Kosovu, v Bosni in Hercegovini, Libanonu, Afganistanu ter operaciji UNTSO, vrhovnemu poveljniku Slovenske vojske pa so o razmerah na svojih območjih delovanja poročali poveljniki kontingentov Slovenske vojske. I. raven/III. stopnja ŠŠ VŠT II. raven/III. stopnja GŠŠ PŠŠ se je tako kot Slovenska vojska v preteklosti večkrat preoblikovala, ob tem pa je šola delovala na več krajih. Od leta 1993 do 2009 je gostovala v Centru za usposabljanje v Poljčah, v začetku leta 2009 pa se je preselila na sedanjo lokacijo, v vojaški objekt Kadetnica (VOK) v Mariboru. V Kadetnici so zagotovljeni zgledni pogoji za delo in izobraževanje kot tudi za namestitev slušateljev. Leta 2014 je PŠŠ nadaljevala 18. novembra 2013 začeto vojaško izobraževanje in usposabljanje s programom 25. generacije štabnega šolanja (ŠŠ). Na to šolanje je bilo napotenih rekordnih 36 slušateljev, kar je pomenilo velik izziv tako z organizacijskega kot tudi izvedbenega vidika. Da bi uresničili potrebe poveljstev in enot SV (PE SV), smo v pripravah na 25. generacijo štabnega šolanja vzpostavili vsebinsko bogato sodelovanje z 72. brigado in oddelkom za operacije, raziskave, razvoj, simulacije in analize ter si zagotovili računalniško podprto vajo (RPV), ki je potekala od 17. do 26. marca 2014 na več lokacijah v Vojašnici generala Maistra (VGM), Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju in Vojašnici barona Andreja Čehovina v Postojni. Poleg pripadnikov CVŠ so na vaji sodelovali še poveljstvo 72. brigade, motorizirana bataljonska bojna skupina in rodovski bataljon 72. brigade z moduli. Vaja je bila v realnem geografskem prostoru. 25. generacijo štabnega šolanja lahko opredelimo kot posebno po več sklopih: 10 SV • prvič smo za predmetne nosilce in sodelujoče izvedli učiteljsko konferenco, ki smo jo ponovili ob koncu generacije; • slušatelji so samostojno pripravili zaključno analizo, ki se je je udeležil tudi načelnik štaba GŠSV brigadir David Humar; • slušatelji so ob pomoči PŠŠ samostojno organizirali in izvedli sklepno slovesnost; • zaključna naloga slušateljev ni bila klasičen pisni izdelek, temveč so slušatelji reševali taktično nalogo bataljonske ravni, zagovarjali pa so jo pred štiričlansko komisijo. Vzporedno s 25. generacijo ŠŠ smo 31. marca 2014 začeli izvedbo 26. generacije ŠŠ, ki se je sicer številčno razlikovala od predhodne generacije, saj je bilo vanjo vključeno skoraj idealno število slušateljev, in sicer 20. Največja posebnost te generacije je bila za takšno šolanje visoka povprečna starost slušateljev z 41,5 leta (najmlajši je bil star 32 let in najstarejši 53 let), kar je vplivalo na zelo odgovoren odnos do dela in na samostojnost slušateljev pri delu, na drugi strani pa je bilo treba prilagoditi metodo motiviranja za praktične oblike dela. Ne glede na navedeno je 26. generacija ŠŠ dosegla postavljene cilje tako kot predhodne generacije. Ob koncu šolanja je bila slovesnost s podelitvijo diplom slušateljem 25. in 26. generacije ŠŠ 26. septembra. Ta dan si bomo zapomnili po prvem govoru novega ministra Janka Vebra pred katero koli enoto SV in po slovesni zasaditvi najstarejše, več kot 400 let stare vinske trte žametovke oziroma modre kavčine. Trto sta pred Kadetnico posadila župan mestne občine Maribor in poveljnik CVŠ. V PŠŠ smo se skladno s predlogom preoblikovanja CVŠ v zavod in s tem zastavljenimi cilji lotili priprav predlogov preoblikovanja PŠŠ v njeni organizaciji in iskanju poti do vsebinsko bogatejših programov. V ta namen smo julija organizirali okroglo mizo z naslovom Od vojaka do generala. Na okrogli mizi smo se kritično ozrli na sedanje prakse, izpostavili možnosti, ki so nam po zgledu javnega izobraževalnega sistema na voljo, ter iskali rešitve transparentnega in stabilnega zagotavljanja učiteljskega kadra, saj je izvedba naših programov močno vezana na predmetne učitelje s katedre vojaških ved (KVV) in na potrebo po sodelovanju funkcijskih strokovnjakov iz poveljstev ter enot SV. Enako pomembno je zagotavljanje praktičnega dela v tako imenovanem rodovskem modulu, ki ga je treba izvesti le v rodovskih enotah, ki so v SV do ravni čet. Potreba po približevanju naših programov javnemu izobraževalnemu sistemu nas vodi k zagotavljanju standardov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Iskanje povezav s programi v javnem izobraževalnem sistemu je močno povezano s potrebami SV na kadrovskem področju. S preoblikovanjem poveljniško-štabnega šolanja si prizadevamo tudi za primerljivost s programi TOS tako, da bomo naše programe uskladili z Natovimi priporočili, in sicer z dokumentom Curriculum Reference, pri tem pa ne smemo pozabiti na posebnosti in potrebe SV. Za boljši vpogled v cilje vsebinske prenove smo organizirali okrogli mizi, na katerih smo pregledali programe, ki jih PŠŠ izvaja (ŠŠ, VŠT, tečaj za poveljnike čet, tečaj za poveljnike bataljonov) in v nadaljevanju dali nekaj predlogov za prenovo programov in njihovo uskladitev z dokumentom Curriculum Reference. Na izvedbo programov PŠŠ gledamo v povezavi s Fakulteto za družbene vede, s Fakulteto za logistiko in s Fakulteto za management. Tako bi slušateljem zagotovili možnost, da po končanem VŠT izpolnijo zahtevane vojaške pogoje in civilno priznano stopnjo izobrazbe, in sicer II. bolonjsko stopnjo. Druga okrogla miza je bila o prenovi generalštabnega šolanja (GŠŠ). Ugotovili smo, da je program dober in primerljiv s TOS, treba pa je vzpostaviti povezavo z JIS. Eno izmed možnih povezav s TOS vidimo v nadaljevanju oziroma ponovni vključitvi in nadgradnji sodelovanja v okviru Srednjeevropskega foruma za vojaško izobraževanje (Central Europe Forum on Military Education – CEFME). Ta forum je v zadnjih letih postal temeljni okvir sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami iz regije. Trenutno sodelovanje vključuje teme, kot so sodobni izzivi vojaškega izobraževanja, sodelovanje na področju vojaškega znanstvenega založništva, oblikovanje skupnega učnega načrta za generalštabno šolanje in izmenjava izkušenj pri projektu vojaški Erasmus. PŠŠ je leta 2014 dosegla svojo polnoletnost skladno z vsemi merili, če to primerjamo z nadobudnim mladeničem ali mladenko, ki mu starši navadno svetujejo, da je čas, da se postavi na svoje noge, kar je navadno laže reči kot storiti. Tudi mi smo še vedno zelo odvisni od različnih zunanjih dejavnikov. Vse bolj smo razpeti med možnostmi v času, ko denarja ni v izobilju, ter potrebo po kakovostnem vojaškem izobraževanju in usposabljanju, ki pomeni prvo nalogo SV v miru. SV 11 Dolgoročna stabilnost in nove gospodarske priložnosti Med glavne naloge Slovenske vojske spada tudi prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti. Slovenski vojaki so na tem področju dejavni že od maja 1997, ko so bili pripadniki 10. bataljona za mednarodno sodelovanje napoteni na misijo v okviru mirovne operacije Alba v Albaniji. Od takrat se je število pripadnikov SV v mednarodnih operacijah in na misijah postopno povečevalo, Slovenska vojska pa lahko z delovanjem v mednarodnih operacijah in na misijah pripomore tudi h gospodarski rasti v Sloveniji. Pripravila: Hana Souček Morača Fotografija: Borut Podgoršek Fotografija: Aleksandra Pelko Jamnik SV Redno letno srečanje atašejev Ministrstvo za obrambo je od 2. do 5. decembra 2014 organiziralo redno letno srečanje vojaških atašejev, akreditiranih v Republiki Sloveniji. V Sloveniji je sicer akreditiranih 31 obrambnih, vojaških, letalskih in pomorskih atašejev, od tega so štirje rezidenčni, 27 pa je nerezidenčnih. Vojaške atašeje so sprejeli minister za obrambo Janko Veber, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in generalni direktor Direktorata za obrambno politiko Primož Šavc. Minister za obrambo Janko Veber je v nagovoru atašejem poudaril prizadevanja, da ustavi hud trend padanja sredstev, ki jih Republika Slovenija namenjena za obrambo. »Rešitev velja iskati v stremljenju po rasti BDP, še posebej z vidika krepitve gospodarske diplomacije in obrambne industrije, kar bi posledično lahko zagotovilo tudi postopno zviševanje obrambnega proračuna,« je poudaril minister Veber in se zahvalil predstavnikom držav, ki so ponudile pomoč pri odpravi posledic katastrofalnega žleda, ki je februarja 2014 prizadel Slovenijo. Posvet z župani o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Minister za obrambo Janko Veber se je 7. januarja skupaj s poveljnikom Civilne zaščite RS Srečkom Šestanom v Postojni udeležil posveta na temo dinamike in poteka ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah z župani občin notranjske regije, ki so jo lani prizadeli žled in poplave. Izvedba regijskih posvetov z župani pod vodstvom poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana je po ministrovem mnenju eden izmed zelo dobrih načinov, da se izboljša pripravljenost na nesreče in obvladovanje njihovih posledic ter poskrbi za ljudi, ki so v takih ujmah prizadeti. Dobra usklajenost z ljudmi v lokalnih skupnostih in dorečenost postopkov sta namreč zelo pomembni za učinkovito obvladovanje razmer na terenu, predvsem kadar pride do naravnih in drugih nesreč večjega obsega. Minister Veber je povedal, da je posvet namenjen izmenjavi izkušenj in pogledov, da bi bili v prihodnje še učinkovitejši, ter izpostavil postopnost pri uporabi sil in sredstev ter vključevanje Slovenske vojske v reševanje in ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Usposobitev modularne enote Slovenske vojske za zaščito, reševanje in pomoč, ki bo delovala pod vodstvom poveljnika CZ kot pomoč Civilni zaščiti, ga- Vodstvo Ministrstva za obrambo in člani odbora za obrambo DZ na Kosovu Minister za obrambo Janko Veber je skupaj s predsednikom odbora za obrambo državnega zbora Slovenije Petrom Vilfanom, podpredsednikom odbora Marjanom Dolinškom in načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem dr. Andrejem Ostermanom 12. decembra 2014 obiskal pripadnike 30. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v operaciji Kforja na Kosovu. Delegaciji se je ob obisku pridružil tudi veleposlanik Republike Slovenije na Kosovu Miljan Majhen. Slovenska delegacija je najprej obiskala bazo Film City v Prištini, kjer opravlja naloge del pripadnikov slovenskega kontingenta. V prostorih nacionalnega podpornega elementa so zbrani pripadniki in civilni funkcionalni strokovnjaki, trije izmed njih opravljajo delo na Ministrstvu za kosovske varnostne sile, zbranim predstavili svoje aktivnosti, izmenjali pa so tudi stališča o možnostih za nova področja sodelovanja na Kosovu. Minister Veber se je v bazi srečal tudi s poveljnikom Kforja generalmajorjem Francescom Paolom Figliuolom, s 12 silcem in drugim reševalnim službam pri učinkovitem in pravočasnem odzivu na različne naravne nesreče, je minister Veber ocenil za enega izmed svojih prednostnih ciljev v mandatu ministra za obrambo. Eden glavnih ciljev ministrstva je tudi priprava nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistven za nadaljnji razvoj sistema in naj bi bil sprejet v državnem zboru do oktobra. katerim sta se pogovarjala predvsem o trenutnih varnostnih, političnih in gospodarskih razmerah na območju ter o vlogi in aktivnostih sil Kfor. Kot je ob tem povedal minister Veber, stabilnost in napredek Kosova ter širše regije ostajata strateški interes Slovenije, ki bo še naprej podpirala prizadevanja Kosova za njegovo trajno stabilizacijo in evro-atlantsko perspektivo. Sodelovanje v operaciji Kforja tako ostaja prednostna naloga slovenskega delovanja v mednarodnih operacijah in na misijah. Sogovornika sta govorila tudi o procesu preoblikovanja kosovskih varnostnih sil in vlogi Kforja ter se pri tem zavzela za postopnost. Strinjala sta se, da je treba vlogo operacije upoštevati pri načrtovanju njenega obsega in njene sestave v prihodnje. Glavnino pripadnikov 30. slovenskega kontingenta, ki skupaj šteje 306 pripadnikov, je delegacija obiskala v bazi Villaggio Italia v Peći. V nagovoru zbranim pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske je minister Veber izrazil zadovoljstvo z doseženim v petnajstletnem delovanju Slovenske vojske na Kosovu. V tem obdobju je v zavezniških silah Kfor delovalo že več kot 5700 pripadnikov Slovenske vojske, pri čemer je glede na številčni obseg kontingenta Slovenija med najbolj zastopanimi državami v tej operaciji. Minister Veber se je z delegacijo srečal tudi s poveljnikom večnacionalne bojne skupine Zahod polkovnikom Carlom Cavallijem, ki je pred kratkim prevzel dolžnost. S poveljnikom bojne skupine, katerega namestnik je že nekaj rotacij poveljnik slovenskega kontingenta, so člani izmenjali poglede na aktualne razmere na Kosovu in vlogo operacije. Predsednik odbora za obrambo DZ Peter Vilfan je ob obisku poudaril koristnost takšnih obiskov tudi za delovanje odbora, saj se njegovi člani lahko neposredno seznanijo z delom slovenskih kontingentov v mednarodnih operacijah in na misijah. Slavnostna akademija v spomin na zadnji boj Pohorskega bataljona Minister za obrambo Janko Veber je bil 7. januarja v Rušah glavni govornik na slavnostni akademiji v spomin na zadnjo bitko Pohorskega bataljona in ob krajevnem prazniku. V svojem govoru je poudaril, da nam tragični dogodek izpred 72 let, ko so v boju s številčno mnogo močnejšim nasprotnikom izgubili življenje hrabri borke in borci Pohorskega bataljona, tudi danes pove zelo veliko o poti, ki jo je do zdaj prehodil slovenski narod, ter o naši usmeritvi v prihodnost. »Pot, ki jo je slovenski narod moral prehoditi do svobode in suverenosti, je bila dolga ter prežeta s pogumom in prepričanjem, da bodo vsi napori in trpljenje nekoč vendarle pripeljali do tega, da bomo lahko sami odločali o svoji usodi ter da bomo kljub vsem raznarodovalnim pritiskom ohranili svoj jezik in identiteto,« je poudaril minister Veber. Sporočilo o Pohorskem bataljonu in delovanju štajerskih partizanov domoljubov, ki so se v težavnih in nevarnih časih okupatorjeve zasedbe Štajerske zbrali skupaj v uporu, je po ministrovih besedah tudi danes sporočilo o junaštvu, ki ga je naš narod v drugi svetovni vojni uresničil v narodnoosvobodilnem partizanskem boju, da bi preživel in lahko naprej gradil svojo prihodnost. V nadaljevanju je minister za obrambo poudaril, da se je zgodovinsko prizadevanje za svobodo in suverenost v preteklem stoletju do konca uresničilo v vojni za samostojno Slovenijo, v njej pa so nam pripadniki Teritorialne obrambe in slovenske Policije obranili samostojno in suvereno državo Slovenijo, k temu so prispevali tudi ruški osamosvojitveni borci. Slovenska vojska je danes v Natu tesno povezana z vojskami drugih držav. »Tako smo povezani z zavezniki, s katerimi smo prek narodnoosvobodilnega partizanskega boja v antifašistični koaliciji sodelovali že v drugi svetovni vojni in ki tudi danes cenijo naš prispevek v antifašističnem gibanju,« je še dodal minister Veber. Glede aktualnega trenutka je minister za obrambo Janko Veber dejal, da je velik del prizadevanj na Ministrstvu za obrambo usmerjen v prilagoditev konceptov Evropske unije in Nata na področju investiranja in zmanjševanja javnih sredstev glede obrambe, ki sta si navzkrižna, oziroma v določitev vloge Slovenije med tema konceptoma. »Tako bomo laže načrtovali našo nadaljnjo pot, ki je tesno povezana z mednarodnim okoljem,« je dejal. Poudaril je tudi, da se zavzema, da sredstva, ki jih dobivamo iz državnega proračuna, namenjamo za to, da bodo lahko tudi naše gospodarske družbe proizvedle tako tisto, kar potrebujemo v Slovenski vojski, kot tudi tisto, kar potrebujemo v Civilni zaščiti, da se uspešno upiramo naravnim nesrečam. Slovenska vojska ostaja eden izmed pomembnih delodajalcev, ki tudi v času finančne in gospodarske krize odpira vrata za delovne in prizadevne mlade ljudi. Brigadir Milan Obreza sprejel zadnji slovenski kontingent v silah Isaf Brigadir Milan Obreza, poveljnik Združenega operativnega centra, je v četrtek, 8. januarja, sprejel majorja Iztoka Stavanjo in štabnega vodnika Urbana Kralja, pripadnika 21. in zadnjega slovenskega kontingenta v silah Isaf v Afganistanu ter jima ob tej priložnosti podelil medaljo v službi miru. S tem dejanjem se je zaokrožilo obdobje desetletnega slovenskega sodelovanja v Natovi operaciji Isafa in hkrati prešlo v naslednjo operacijo nebojne narave, imenovano Odločna podpora. Začetek Natove svetovalne misije Odločna podpora 1. januarja 2015 se je v Afganistanu začela nova Natova misija Odločna podpora, ki pa ni bojna operacija. Njen cilj je pomoč pri usposabljanju afganistanskih nacionalnih varnostnih sil, ki so po koncu Natove operacije Isafa 31. decembra 2014 prevzele odgovornost za varnost Afganistana. V Odločni podpori bo poleg članic Nata sodelovalo še 14 operativnih partneric. Misija bo potekala na podlagi povabila afganistanske vlade, kar je bilo z visoko stopnjo podpore potrjeno tudi v obeh domovih afganistanskega parlamenta. Slovenija je v Afganistanu v okviru prizadevanj mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj Afganistana od leta 2004. Skladno z odločitvijo slovenske vlade bomo na svetovalni misiji Odločna podpora sodelovali z do desetimi slovenskimi pripadniki. Trenutno na misiji v Afganistanu sodeluje sedem pripadnikov Slovenske vojske. Slovenija bo v Afganistanu skladno s svojimi zmožnostmi še naprej sodelovala tudi na razvojnem področju in pri soustvarjanju takšnega pristopa mednarodne skupnosti, ki podpira ohranjanje napredka na področju človekovih pravic in vzdržnega gospodarskega razvoja, za katerega pa je pogoj varnost. Sklepni del velike dobrodelne akcije Stopimo skupaj za gasilce V športni dvorani v Logatcu je bila 12. decembra 2014 sklepna prireditev dobrodelne akcije, v kateri so pod vodstvom Gasilske zveze Slovenije zbirali denar za nakup gasilske opreme prostovoljnim gasilskim društvom, ki se je poškodovala ob intervencijah gasilcev pri odpravljanju posledic februarskega žledoloma. Osrednji govornik na prireditvi je bil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. V dobrodelni akciji so gasilci zbrali približno 400.000 evrov, ki jih je GZS namenila za nakup tiste opreme prostovoljnih gasilskih društev, ki se je najbolj poškodovala oziroma uničila, in sicer agregatov, potopnih črpalk, motornih žag, protivreznih hlač in zaščitnih čelad. Osrednji govornik na prireditvi državni sekretar mag. Miloš Bizjak je poudaril, da operativni prostovoljni gasilci danes skupaj s poklicnimi kolegi predstavljajo javno splošno reševalno službo, in ocenil, da je »trenutna ureditev sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za našo državo najučinkovitejša in najracionalnejša. Za ta namen v državnem in občinskih proračunih namenjamo skupno dobrih 70 milijonov evrov, ki jih vi s svojim delom oplemenitite z dodatnimi 70 milijoni, če vaše ure preračunamo v denar«. Kot je navedel, je ministrstvo sofinanciranje dejavnosti gasilstva ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč kljub težkim javnofinančnim razmeram ohranilo na približno enaki ravni, to pa je cilj vodstva ministrstva tudi za leto 2015. SV 13 iz naših enot Prvi ponosni na svoje korenine Na 3. konferenci podčastniškega zbora razglasili najboljše vojake in podčastnike leta 2013 V sredo, 17. decembra 2014, je v športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani potekala slovesnost ob dnevu 1. brigade Slovenske vojske. Pripadnice in pripadniki 1. brigade so se skupaj z visokimi gosti in drugimi obiskovalci ozrli na pot 1. brigade, katere korenine segajo v leto 1990, ko je bila v Kočevski Reki kot prva na novo oblikovana in oborožena enota Slovenske vojske postrojena 30. razvojna skupina TO, večinoma popolnjena s pripadniki rezervne sestave zaščitne brigade. Slavnostni govornik na prireditvi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman je pred postrojem 1. brigade pripadnike pohvalil za predano in neutrudno pomoč pri odpravljanju posledic žleda in poplav. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: vojakinja Martina Podkrižnik L etošnji praznik 1. brigade sta zaznamovala krajša vojaška slovesnost in prijateljsko druženje pripadnikov brigade. Navzoče na slovesnosti je najprej pozdravil gostitelj prireditve, poveljnik 1. brigade polkovnik Roman Urbanč, ki je v svojem nagovoru poudaril skromnost posameznikov v vojaških vrstah, ki večinoma nastopajo na odrih svoje zasebnosti. Enemu izmed njih, pripadniku inženirske čete 1. brigade vojaku Tonetu Čeliču, se ni uspelo skriti medijski prepoznavnosti in hvali. Polkovnik Urbanč je dejal, da so v brigadi upravičeno ponosni na njegovo pogumno dejanje, saj je iz potapljajočega se vozila rešil žensko. Polkovnik Urbanč je predstavil najpomembnejše dosežke enote leta 2014 v domovini in tujini, na kar je kot poveljnik brigade zelo ponosen, še posebno, ko so uspehi doseženi in skladni s cilji celotne Slovenske Nastop vojakinje Katje Kobentar vojske. Poudaril je, da je 1. brigada vajena začetkov in orati ledino, slediti trendom in jih tudi soustvarjati. Pripadnicam in pripadnikom se je zahvalil za neizmerno predanost ter optimizem in dodal, da nanje računa, še posebno takrat, ko bo tisto malo največ, kar si bodo lahko privoščili. Človeškost, spoštovanje vrednot, medsebojno zaupanje, pozitivizem in strokovnost so po Urbačevem prepričanju tiste vrednote, s katerimi bodo lahko še naprej ohranjali tradicijo 1. brigade. Osrednji govornik na slovesnosti je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman, ki je navzočim predstavil pomen brigadnih začetkov v prelomnem času priprav na slovensko osamosvojitev, od takrat pa na nenehen razvoj njenih zmogljivosti in učinkovitost. Generalmajor Osterman je spomnil, da je bila 1. Poveljnik 1. brigade polkovnik Urbanč je spomnil, da so ČLOVEŠKOST, zaupanje, pozitivizem in strokovnost tiste vrednote, ki ohranjajo tradicijo 1. brigade. 14 SV brigada v vseh teh letih nosilka različnih izzivov, njeni pripadniki pa so z vrednotami orali ledino pri uveljavljanju vseh sprememb v vojski. Omenil je najpomembnejše uspehe brigade leta 2014, torej vajo Immediate Response 2014, ki jo je zaznamovala največja mednarodna udeležba po letu 1998, uspešno delovanje v mednarodnih operacijah in na misijah ter vzpostavitev dobrega sodelovanja z zavezniško 173. zračnodesantno brigado v okviru vaje Rock Proof. Poleg tega je pripadnike pohvalil za predano in neutrudno pomoč pri odpravljanju posledic žleda ter poplav. Pripadnicam in pripadnikom 1. brigade se je zahvalil za prispevek k ugledu, ki ga uživa Slovenska vojska, ugledu, ki so ga slovenski vojaki skupaj dosegli s profesionalnim opravljanjem nalog pri zagotavljanju miru zunaj meja Slovenije, v okviru sistema zaščite in reševanja ter pri vključevanju Slovenske vojske v lokalno okolje. Poveljnik 1. brigade polkovnik Urbanč je slovesnost v mesecu izražanja hvaležnosti in pohval izkoristil tudi za zahvalo vsem, ki so v iztekajočem se letu k razvoju 1. brigade prispevali najvidnejše dosežke. Za odlično sodelovanje in velik doprinos k uspešni izvedbi nalog enote je izročil plakete in zahvale Društvu soška fronta, občini Postojna, Parku Postojnska jama, Parku vojaške zgodovine Pivka, Policijskemu orkestru in Sandiju Curku. Na prireditvi so podelili naziv najboljšega vojaka Slovenske vojske, s katerim se ponaša vojak Janez Primc, najboljši oddelek 1. brigade pa je 3. pehotni oddelek 10. pehotnega polka. Pripadnik inženirske čete 1. brigade vojak Tone Čelič je za svoje junaško dejanje dobil spominsko darilo. Slovesnost sta s kulturnim in zabavnim programom obogatila nastop trobilnega kvinteta Orkestra Slovenske vojske in vojak Ali Maršolič, ki svoje misli izraža skozi igro besed v glasbi. Za spremljevalni program sta poskrbeli vojakinja Katja Kobentar iz logistične brigade s prikazom bruhanja ognja in vojakinja Maja Gričar iz rodovskega bataljona 1. brigade s priložnostno razstavo svojih likovnih del. V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je 18. decembra 2014 potekala 3. konferenca podčastniškega zbora Slovenske vojske, vodil pa jo je glavni podčastnik SV štabni praporščak Igor Tomašič. Konferenca je bila tokrat slavnostna, saj so na njej razglasili najboljše vojake in podčastnike leta 2013, ki so tega leta dosegli izjemne rezultate. Drugi del konference je bil namenjen pregledu doseženih rezultatov leta 2014 in predstavitvi glavnih aktivnosti podčastniškega zbora SV leta 2015. Besedilo: Nataša Oblak Fotografiji: desetnik Boštjan Pogorevc Najboljša vojak Janez Primc iz rodovskega bataljona 1. brigade in štabni vodnik Peter Adamič iz enote za specialno delovanje Odbor za izvedbo zaključnega izbora podčastnika in vojaka SV za leto 2013 se je odločil, da zaradi izjemnih rezultatov predlaganih vojakov in podčastnikov za leto 2013 razglasi tudi drugo in tretje mesto. Tako si med vojaki tretje mesto delita vojak Zdravko Rižnar iz 20. pehotnega polka 72. brigade in poddesetnik Davor Gregorinčič iz vojaške zdravstvene enote logistične brigade. Drugo mesto je dosegel poddesetnik Tadej Perdan iz 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prometa 15. polka vojaškega letalstva. Vojak Slovenske vojske za leto 2013 je vojak Janez Primc iz rodovskega bataljona 1. brigade. Vojaku Primcu so dodelili visoko priznanje predvsem zaradi velike odgovornosti in znanja pri opravljanju dosedanjega dela, pri katerem je strokoven, samostojen in zanesljiv. Pri pripravi in opravljanju nalog zna podati ustrezne predloge ter rešitve, ki pripomorejo k uspešnejšemu opravljanju skupnih nalog. Do vojakov, sodelavcev in nadrejenih ima spoštljiv ter korekten odnos, zato je na misiji opravljal nalogo vodnega zaupnika, med odsotnostjo poveljnika oddelka pa je odlično opravljal njegove naloge. Kot so dejali na podelitvi, je zrel, odgovoren in pravi kader za bodočega podčastnika. Med podčastniki si tretje mesto delijo štabni vodnik Robert Jasenc iz 157. logističnega polka logistične brigade, višji vodnik Boštjan Posinger iz 74. pehotnega polka 72. brigade in višji vodnik Aleš Bartolj iz enote za specialno delovanje. Drugo mesto si delita višji vodnik Almir Mujčinović iz 15. polka vojaškega letalstva in vodnik Jure Koprivec iz rodovskega bataljona 1. brigade. Podčastnik leta 2013 v Slovenski vojski je štabni vodnik Peter Adamič iz enote za specialno delovanje (ESD). Njegovo delo v ESD sega v leto 1995, ko se je pridružil odredu za hitro posredovanje v takratni 1. specialni brigadi. Bil je eden pomembnejših nosilcev razvoja in preoblikovanja ESD, svojo poklicno pot pa od začetka opravlja častno ter predano. Deloval je v več aktivnostih v domovini in tujini, njegova lojalnost enoti in Slovenski vojski pa se kaže pri razvoju in ugledu tako ESD kot SV v domovini in tujini. Omenimo naj tudi njegovo profesionalno in nesebično svetovanje podrejenim ter nadrejenim. Odrekanja, odnos do dela, motiviranost, profesionalnost, prenos izkušenj in čut za ljudi so odlike, ki so še dodatno prepričale odbor, da naziv najboljšega podčastnika podeli štabnemu vodniku Adamiču. Pregled nalog leta 2014 in usmeritve za delovanje leta 2015 uspešno uporabljene pri podpori oblikovanja nove bojne bataljonske skupine leta 2015 v 1. brigadi. Glavni podčastnik 1. brigade praporščak Matej Praznik in enotovni podčastnik 10. pehotnega polka višji štabni vodnik Davor Režek sta predstavila pomen in dodano vrednost tekmovanja oddelkov. Usposabljanje iz individualnih vojaških veščin ni samemu sebi namen, je nujno orodje za dosego višjega cilja oziroma podpora opravljanju skupinskih nalog. Cilja sta usposabljanje bojnih postopkov in tako zagotovitev brezhibnega delovanja skupine, posadke ter oddelka. Eden izmed odmevnih uspehov leta 2014 je tudi izdelava in podelitev beležke vojaškega vodje. Beležka, ki jo uporabljajo poveljniki oddelkov, enotovni podčastniki in inštruktorji vojaškega šolstva, je namenjena izvajanju usposabljanja ter rednemu spremljanju in beleženju rezultatov dela vojakov ter podčastnikov. Ob koncu konference je glavni podčastnik SV podal usmeritve za leto 2014. Od podčastniškega zbora SV se tudi v prihodnje pričakujeta proaktivna vloga in varovanje vojaških standardov ter vrednot, ki veljajo v SV. »Leta 2015 se je treba vrniti k osnovam, negovati ustrezen odnos do vojakov, od njih dosledno zahtevati disciplino in doseganje standardov, toda biti korekten, se z njimi ukvarjati ter prepoznati njihove potenciale in potrebe. Fokus podčastniške podporne linije mora biti delovanje oddelka, zato je treba usposabljanje iz individualnih vojaških veščin nadgrajevati z bojnimi postopki. Posebno pomembno je nadaljevati proaktivno vlogo v okviru zavezništva in partnerstva ter ohranjati vlogo enega izmed vodilnih podčastniških zborov v regiji,« je poudaril štabni praporščak Igor Tomašič. Podčastnik leta 2013 je postal štabni vodnik Peter Adamič. Priznanje najboljšega vojaka 2013 je dobil vojak Janez Primc. V drugem delu konference sta glavni podčastnik 72. brigade višji štabni vodnik Danijel Kovač in enotovni podčastnik 20. pehotnega polka višji štabni vodnik Robert Bratuša predstavila pomen ter vlogo podčastniške podporne linije pri sestavi, usposabljanju in delovanju bataljonske bojne skupine. Ustrezna vloga enotovnih podčastnikov in poveljnikov oddelka je pri tem izrednega pomena, kar se je pokazalo tudi pri uspešnem preverjanju bataljonske bojne skupine po metodi CREVAL. Kot je dejal štabni praporščak Tomašič, bodo pridobljene izkušnje brez dvoma SV 15 Slovenska vojska bo leta 2015 podprla dvajset organizacij V sredo, 10. decembra 2014, je načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman v vojaškem objektu na Ajševici, kjer je sedež teritorialnega polka 1. brigade, podpisal letne načrte o sodelovanju med Slovensko vojsko in organizacijami, zvezami ter društvi, pomembnimi za obrambni sistem, za leto 2015. Kot je poudaril načelnik Generalštaba Slovenske vojske, vrednost sodelovanja leta 2015 kljub zmanjšanju denarja za vojsko ostaja na približno enaki ravni kot leta 2014, saj je civilno-vojaško sodelovanje zelo pomembno področje. Generalmajor Osterman je še dodal, da so uveljavili novi pristop k sodelovanju, ki prinaša predvsem spremembe pri načrtovanju, česar so se lotili bistveno prej. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič Slovenska vojska s civilno-vojaškim sodelovanjem krepi dobre odnose s civilnim okoljem dobre odnose s civilnim okoljem na območjih, na katerih delujejo ali bodo delovale enote SV. Civilno-vojaško sodelovanje načrtuje in uresničuje na temeljih vzajemnosti, Slovenska vojska s sodelovanjem z organiza- prednost pa daje sodelovanju z nevladnimi cijami, ki jih podpira, krepi civilno-vojaško in drugimi organizacijami, ki delujejo v javsodelovanje in si tako prizadeva vzdrževati nem interesu na področju obrambe, športa, Predsednik ZSČ generalmajor Šteiner je izrazil prepričanje, da bo novi pristop načrtovanja sodelovanja prispeval k večji preglednosti podpore SV in učinkovitosti sodelovanja. usposabljanja ter humanitarnosti, ter podpi- vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza drura izvedbo dogodkov nacionalnega pomena. štev generala Maistra, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza radioamaterjev Slovenska vojska leta 2014 Slovenije, Zveza slovenskih častnikov, Zveza podprla več kot 500 dogodkov tabornikov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenska vojska je leta 2014 podprla več kot Slovenijo in Zveza združenj borcev za vredno500 dogodkov, ki so bili načrtovani s 27 zve- te NOB. V okviru projektov civilno-vojaškega zami, organizacijami in društvi, s katerimi je sodelovanja bo Slovenska vojska leta 2015 podpodpisala načrte o sodelovanju. Za izvedbo teh prla 418 dogodkov, pri čemer vrednost teh dedogodkov je porabila nekaj ur naleta s helikop- javnosti ne bo presegla 380.000 evrov. V podterji, predvsem za pomoč planincem in šola- poro organizacijam bo opravljala prevoze po nje gasilcev, nekaj ur plovbe z vojaškimi plo- kopnem, morju in zraku ter posojala materivili na morju pa kot pomoč potapljačem. Prav alna sredstva, kot so šotori, mize, klopi, agretako so s tovornimi in osebnimi vozili Sloven- gati, ročne radijske postaje, terenske postelje ske vojske za civilno-vojaško sodelovanje pre- in drugo. SV bo s svojimi viri poskrbela tudi vozili 24.000 kilometrov, pripadniki SV pa so za dopolnilno zdravstveno oskrbo, omogočala opravili 14.000 delovnih ur. Vojska je zagoto- uporabo nekaterih zmogljivosti, kot so vojaška vila tudi materialno pomoč s šotori in vojaško vadišča, strelišča in telovadnice, ter s častnizdravstveno oskrbo. Skupna vrednost civilno- mi stražami garde in nastopi vojaškega orkevojaškega sodelovanja je bila za leto 2014 oce- stra popestrila kulturne, domoljubne ter špornjena na 280.000 evrov. tne prireditve. Vrednost civilno-vojaškega Spremenjeni pristop bolj transodelovanja leta 2015 ne bo pre- sparenten, dejavnosti civilnosegla 380.000 evrov vojaškega sodelovanja bolj SV bo tudi leta 2015 sodelovala z dvajsetimi or- ciljno usmerjene Načelnik GŠSV generalmajor Osterman s predstavniki organizacij, zvez in društev, s katerimi je SV podpisala letne načrte sodelovanja za leto 2015 16 SV ganizacijami, ki delujejo v javnem interesu in krepijo podobne vrednote. To so Društvo upokojencev Ministrstva za obrambo, Gasilska zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Zavod MEPI – mednarodno priznanje za mlade, Združenje MORiS, Planinska zveza Slovenije, Slovenski gorniški klub Skala, Slovenska potapljaška zveza, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Javni zavod Triglavski narodni park, Združenje za Slovenska vojska je leta 2014 pripravila novi pristop načrtovanja za sodelovanje z organizacijami, zvezami in društvi. Načelnik Sektorja za civilno-vojaško sodelovanje J-9 na Generalštabu SV polkovnik Dušan Toš je pojasnil, da je za Slovensko vojsko spremenjeni pristop bistveno bolj transparenten, predvsem pa so dejavnosti civilno-vojaškega sodelovanja ciljno usmerjene in ne sledijo le ciljem upravičencev, temveč tudi ciljem Slovenske vojske. Kot je še dejal, so med načrtovanjem določili bistvene cilje načelnika Generalštaba SV, pri čemer bi bil učinek civilno-vojaškega sodelovanja tak, da bodo čim laže dosegli postavljene cilje. Želijo si boljši odnos civilnega okolja do vadišč, strelišč in poligonov SV ter druge infrastrukture ter tako izboljšati razmere in možnosti za delovanje Slovenske vojske. Prav tako bi radi, da bi civilno okolje pozitivno sprejelo gradnjo novih zmogljivosti, zagotovili možnosti za njihovo delovanje ter promovirali SV in sodelovanje z okoljem. Poleg tega si želijo zagotoviti razmere za izvedbo vaj zunaj zemljišč Slovenske vojske in večjih vaj SV ter tujih oboroženih sil v Sloveniji, s čimer bi vojska pridobila status okoljevarstvene organizacije, ki ima ustrezen odnos do okolja. Po novem pristopu vsak poveljnik domicilno pristojne enote z načrtovanimi dogodki poskuša uresničiti tudi svoje cilje. Polkovnik Toš je razložil, da so v okviru spremenjenega pristopa natančno določili okvire zmogljivosti, ki jih Slovenska vojska daje na voljo v podporo civilnega okolja, kot na primer določeno število transportnih ur, delovnih ur, ur naletov helikopterja in podobno. Na podlagi teh izhodišč so na taktični ravni s posameznimi upravičenci uskladili dogodke, pri čemer skupne načrtovane zmogljivosti ne presegajo odobrenih. Ob tem je Toš dopolnil, da so usklajene načrte oziroma podatke o odobrenih zmogljivostih zapisali v letne načrte sodelovanja. Enote so uskladile posamezne dogodke in imajo letne načrte sodelovanja. Poleg tega so oblikovali jasna merila za vodenje evidenc in poročanje. Polkovnik Toš je še poudaril, da so se organizacije lahko usmerjale v konkretno usklajevanje in sodelovanje na terenu. Prejšnja leta je to potekalo na strateški ravni in niso imele toliko možnosti za uresničevanje svojih ciljev, kot jih imajo zdaj. Celotni načrt so vrednotili skladno s cenami po ceniku oziroma stroškovniku, ki ga ima SV, pri čemer so upoštevali vrednost delovanja in ne stroškov. Novi pristop podpirajo tudi organizacije, zveze in društva Novi pristop k načrtovanju sodelovanja podpirajo tudi organizacije. Eden izmed podpisnikov letnega načrta o sodelovanju s SV leta 2015 predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor v pokoju mag. Alojz Šteiner je izrazil prepričanje, da bo novi pristop prispeval k večji preglednosti podpore s strani Slovenske vojske, bolj bo spodbujal recipročnost in predvsem omogočal čiste račune. Prispeval bo tudi k večji učinkovitosti sodelovanja, laže bodo ločili tiste, ki le prosijo in zahtevajo podporo, od tistih, ki bodo tudi realno pomagali ter vračali SV. Ob tem je dejal, da so se v zvezi med načrtovanjem veliko naučili o svojem delu in prepoznavnosti v družbi ter lokalnih okoljih. Po njegovem mnenju se vsega ne da niti načrtovati niti izračunati ali celo plačati, saj je v domoljubnih, veteranskih in drugih organizacijah veliko tistega, za kar bi lahko trdili, da nima cene, ker vlagajo veliko energije in prostovoljnosti v sodelovanje s Slovensko vojsko ter so neprecenljiva vez med SV in družbo, predvsem na lokalni ravni. Generalmajor Šteiner je prepričan, da je partnerstvo s Slovensko vojsko mogoče in treba še razvijati, tudi v smislu zaščite vojske in obrambno-zaščitnega sistema pred redukcijami, erozijo in celo ukinjanjem. SV 17 Slovenska vojska v deželi ob Nigru zračnimi napadi na uporniške baze. Februarja tega leta francoska in malijska vojska z ofenzivnim delovanjem zavzameta večja mesta na severovzhodu Malija in upornike preženeta na gorata območja na severovzhodnem delu. EUTM in vloga SV EUTM (European Union Training Mission) Mali je bila uradno vzpostavljena na izrednem zasedanju Sveta EU 17. januarja 2013. Uradni začetek delovanja je bil 20. februar 2013. Zaradi omejitev iz poslanstva pripadniki Besedilo: brigadir Milan Obreza, poveljnik ZOC, podpolkovnik Igor Šepec, IČ ZOC, in poročnik EUTM Mali ne sodelujejo v bojnih aktivnoMatej Poljak, poveljnik SVNKON 4 EUTM Mali Fotografije: podpolkovnik Šepec, pripadniki SVNKON 4 EUTM Mali in poveljstvo TTF EUTM Mali stih oboroženih sil Malija, na misiji Organizacije združenih narodov (MINUSMA) ali v mednarodni protiteroristični operaciji v regiji Sahel (operacija BARKHANE). To pomeni, da EUTM nima izvršilnih pooblastil za delovanje na severovzhodu Malija. Območje delovanja misije je omejeno na jug države, ki je pod nadzorom malijskih oblasti in predstavlja z varnostnega vidika manj tvegano okolje za delovanje sil EUTM Mali. Prvi mandat se je končal 17. aprila 2014 in 18. aprila se je vzpostavil naslednji dveletni mandat do 18. maja 2016. Poslanstvo EUTM se je razširilo na delovanje v dodatnih dveh stebrih, in sicer na področju strateškega svetovanja obrambnemu ministrstvu in dodatnih nalog iz usposabljanja MaAF. V EUTM Mali je danes skoraj 600 pripadnikov iz več kot 20 držav. Bistvena elementa sta poveljstvo misije, ki deluje v Bamaku (nekaj več kot 100 pripadnikov, med katerimi ni pripadnikov SV), in skoraj 500 pripadnikov, ki so nastanjeni v bazi KTC (Koulikoro Training Center) v kraju Koulikoro in delujejo v okviru TTF (Training Task Force). Slovesnost ob koncu usposabljanja bataljona malijske vojske SV sodeluje v EUTM od začetka. Prvi pripadnik je bil napoten 18. marca 2013 v poveljstvo Splošno o Maliju tretjim najnižjim BDP na svetu. Statistično je misije v Bamako. Danes imamo v četrti rotaciMali je država v severozahodni Afriki s povr- polovica prebivalcev zelo revna in živi z do- ji v EUTM tri pripadnike, vsi pa delujejo v TTF šino za približno 62 površin Slovenije. Ima pri- larjem na dan, četrtina otrok do petega leta je v Koulikoru, približno 60 kilometrov oddaljebližno 15,5 milijona prebivalcev, od tega jih 90 podhranjena. nem od glavnega mesta Bamako. odstotkov živi v poseljenem južnem delu. PreUmestitev, vloga in naloge bivalstvo je sestavljeno iz številnih etničnih Nastanek in razvoj SVNKON 4 EUTM skupin, za nastanek in razvoj konflikta pa so konflikta najbolj pomembni etnična skupina bamba- Leta 1960 sta postali Sudanska republika in Se- SVNKON 4 EUTM Mali je del ekipe za uspora (približno 50 odstotkov prebivalstva v juž- negal neodvisni od francoskega kolonializma. sabljanje lahkih oklepnih enot (Light Armour nem delu) in Tuaregi (približno deset odstot- Že po nekaj mesecih sta se ločili in nekdanja Training Team – LATT), v njej pa skupaj s priSudanska republika se je preimenovala v Mali, padniki italijanskega kontingenta usposabljajo kov prebivalstva v severnem delu). lahko oklepno četo MaAF. Državna ureditev je republika, uradni jezik je ki postane neodvisna država. francoski, imajo pa še 13 uradno priznanih na- Nadaljnja leta zaznamujejo državni udari, pre- Malijsko vojsko usposabljajo v taktičnih pocionalnih jezikov. Večina prebivalcev, in sicer hodne vlade, protesti, nemiri in medetnični stopkih v napadu in obrambi do ravni voda, 95 odstotkov, je opredeljena za muslimane (su- spopadi na severu ter vstaje in mirovni spo- v postopkih v okolju z improviziranimi minnite), kristjanov pa je zelo malo, le 2,5 odstotka. razumi z upornimi Tuaregi, ki želijo večjo av- skoeksplozivnimi sredstvi, pri bojevanju v Glavno mesto države je Bamako s približno tonomijo ozemlja na severu. Namen oblasti v urbanih predelih, orientaciji in topografidvema milijonoma prebivalcev in je admini- tem obdobju je bil ustvariti socialistično drža- ji, saniteti in drugih vojaških veščinah. Slovo, ki bi jo vodila ena stranka. venski kontingent zaradi dobrega poznavanja strativno razdeljen na osem regij. Mali nima dostopa do morja. Čez državo te- V novejši zgodovini se je predvsem intenzivi- oborožitvenih sistemov rusko-jugoslovančeta dve glavni reki, in sicer Niger ter Sene- ralo delovanje uporniških Tuaregov na seve- skega izvora uri v ravnanju z orožjem pripagal. Reka Niger, tretja najdaljša reka v Afriki, je ru države. Malijske oborožene sile (MaAF) so dnike MaAF in je pomemben člen pri zagotanajpomembnejša prometna pot za gospodar- po uporu Tuaregov, ki so januarja 2012 zače- vljanju kakovostne ter varne izvedbe streljanj stvo v državi. Reka Senegal na jugozahodu dr- li večjo ofenzivo na severu, aprila 2012 izgubi- za pripadnike MaAF. žave predstavlja pomemben vir vode za nama- le nadzor nad severnim delom države, tako pa Zelo pomembno je, da inštruktorji raven uspokanje. Poleg teh dveh glavnih rek ima Mali še tudi vso opremo in oborožitev, ki so jo imele v sabljanja že v začetku prilagodijo znanju in izveč jezer, v času deževne sezone pa se napolnijo tem delu države. MaAF so se umaknile južno kušnjam skupine vadbencev, saj le tako lahko v razmeroma kratkem času, ki je na voljo za občasna jezera oziroma vodni bazeni in oaze, od reke Niger. Januarja 2013 začnejo uporniški borci zavze- usposabljanje, dosežejo pomembnejše rezultaki so pomemben vir vode. Od naravnih bogastev imajo do neke mere mati mesta ob reki Niger in obstajala je veli- te. Usposabljanje poteka v angleškem jeziku ob razvito eksploatacijo zlata, mineralov, pred- ka nevarnost, da bodo prodirali še naprej proti uporabi prevajalcev, ki sproti prevajajo v franvsem diamantov, železa, prav tako je država glavnemu mestu ter poseljenemu jugu drža- coščino in, če je treba, tudi v jezik etnične skubogata s saharsko nafto in zemeljskim plinom. ve. Predsednik Malija prosi za pomoč Fran- pine bambara, ki je največja jezikovna skupiMali je po uradni statistiki OZN država s cijo in ta se odzove z napotitvijo vojakov ter na v Maliju. 18 SV Terensko dousposabljanje enot, ki so končale delovanje na severu V ta namen je poveljstvo EUTM vzpostavilo mobilno ekipo inštruktorjev (Mobile Training Team – MTT), ki se je preselila v Sikasso, mesto na jugovzhodu države. Dousposabljanje je trajalo sedem tednov in je vključevalo oceno trenutnega stanja enote v fazi konsolidacije po opravljeni bojni nalogi, usposabljanje po četah in zaključno enotedensko preverjanje na terenu. Začetni del usposabljanj je potekal v vojaški bazi Camp Tieba v Sikassu. Po šestih tednih usposabljanj na ravni oddelka, voda in čete smo prešli v sklepno fazo, in sicer enotedensko zaključno preverjanje pripravljenosti enote. Zaključna vaja je vključevala postopke ob zasedah, postopke z improviziranimi minskoeksplozivnimi sredstvi, proteste, interakcijo z lokalnim prebivalstvom, kontrolne točke z vozili, poznavanje mednarodnega vojnega in humanitarnega prava, izvidovanje območja in napad na utrjeno točko upornikov. Zdravstveni vidiki misije EUTM ob nevarnosti za pojav ebole in drugih nalezljivih bolezni Mali je država z zelo slabo razvitim zdravstvenim sistemom, zato so posledično na tem območju bolezni, ki jih v Evropi praktično ni. Sanitarne razmere in higiena pri prebivalstvu so zelo slabe. Pri zdravljenju bolezni ima pomembno vlogo nemška mobilna bolnišnica role 2 v bazi KTC Koulikoro. V bolnišnici so operacijske sobe, laboratorij, rentgen in zobozdravstvena ambulanta. Pripadniki SVNKON so tam opravili nekatera dodatna cepljenja. Bolnišnica v povezavi s helikopterjem zasebne korporacije Starlight ter terensko ekipo zdravnikov in zdravstvenih tehnikov ponuja zelo pomembno podporo pripadnikom EUTM na terenu, kar se je pokazalo tudi v praksi. V bazi KTC v Koulikoru izvajajo tudi preventivne ukrepe in postopke, kot so transport hrane iz Evrope za pripadnike EUTM ter nenehna kontrola in kloriranje vode v vodovodnem sistemu baze. Zaradi pojava virusa ebole v državi je poveljstvo EUTM sprejelo dodatne preventivne ukrepe, kot je obvezno merjenje telesne temperature ob vstopu v katerokoli bazo EUTM v Maliju. Mobilna zdravstvena ekipa na poligonu Afrika postaja zanimiva za delovanje evropskih vojsk, to pa se bo verjetno še stopnjevalo. Slovenska vojska si je z misijami odprla vrata na tej celini, ki je nekaj posebnega. Tam pridobivamo izkušnje, ki jih do zdaj nismo imeli. Čisto drugačni so podnebne razmere in teren, kar vpliva na hrano. Pojavljajo se bolezni, ki jih v Evropi nismo vajeni in velika pozornost se namenja ohranjanju zdravja. Vsemu temu se je treba prilagajati in usposabljati pred odhodom na misijo. Velik del priprav je usmerjen v posebne razmere, ki jih nismo vajeni. Pomembno je predvsem, kako preživeti v takem okolju, se izogniti težavam in preživeti. To nam je do zdaj vedno uspelo in po vsaki rotaciji se pojavi v analizi kak nov izziv, na primer v Maliju pojav ebole, kar je za nas učenje iz izkušenj za pripravo naslednjega kontingenta. Slovenska vojska je majhna in naša navzočnost na misijah je odvisna od tega. Politična zavezanost mednarodnim organizacijam in skupno sodelovanje nas obvezujeta k udeležbi na misijah. Z zavezniki je treba sodelovati, ker to krepi mednarodne vezi in z našimi vojaškimi kolegi postajamo bolj enotni ter kohezivni. To se je vedno pokazalo kot pozitivno in vse države to podpirajo. Vojske iz Evrope so bolj ali manj profesionalne. Svet se hitro spreminja in grožnje so drugačne, zato se moramo povezovati drug z drugim in slediti vsemu, kar se dogaja okrog nas. Naše skupno delovanje v pravem okolju je lahko le v mednarodnih operacijah in na misijah. Patruljiranje z vozili Postopki interakcije poveljnikov z lokalnim prebivalstvom Sklepni del oziroma predlog SVNKON Misija v Maliju pomembno vpliva na promocijo naše države in Slovenske vojske, saj na tem območju delujejo pripadniki večine držav članic Evropske unije in drugih evropskih držav. Poleg vojaške pomoči oboroženim silam Malija v obliki urjenja njihovih vojakov misija krepi tudi zmožnosti sodelovanja med evropskimi vojskami. Ob osnovnem poslanstvu urjenju MaAF inštruktorji izvajajo skupna strelska urjenja in so športno aktivni v različnih panogah od ekipnih športov z žogo do borilnih veščin in plezanja. Zelo zahtevne podnebne razmere so tudi dober preizkus primernosti opreme, ki jo uporabljajo pripadniki Slovenske vojske. Slovenija je zdaj tretjič v Afriki. Pripadniki SV smo bili v Kongu, Čadu in zdaj v Maliju. Strelsko urjenje SV 19 V 10. PEHP novi operaterji raketnega sistema T ečaj za operaterja protioklepnega sistema spike poteka v več fazah, udeleženci pa najprej teoretično spoznavajo sistem. Kot je dejal vodja usposabljanja višji vodnik Stanko Meglič, je teoretičnemu usposabljanju sledil orientacijski pohod, drugi teden usposabljanja pa so odšli v Mursko Soboto, kjer so se učili upravljanja sklopov sistema. Novi operater se je ob začetku soočil s sedmimi gumbi in stikali za desno roko ter z devetimi gumbi za levo roko. Udeleženci tečaja so se na notranjem trenažerju urili tudi do 16 ur, da so opravili vse vaje. V vidnem polju orožja se namreč prižigajo tri diode v 12 kombinacijah in tečajniki morajo razumeti vse, gumbe pa pritiskati tekoče. Sistem je avtomatiziran do te stopnje, da neusposobljena oseba ne more izstreliti rakete, čeprav se ji pokaže gumb za lansiranje. V okolici Vrhnike je 5. decembra 2014 potekalo zaključno preverjanje operaterjev raketnega sistema spike. Usposabljanja, ki je trajalo štiri tedne, so se udeležili pripadniki 10. PEHP, na zaključnem preverjanju, na katerem smo se jim pridružili, pa so morali udeleženci na petih delovnih točkah opraviti naloge. Raketni sistem spike je taktično zmogljiv protioklepni sistem z vgrajenim sistemom za samodejno sledenje tarče in ima ekstremno visoko oklepno preUčenje postopkov taktične bojnost, v Slovenski vojski pa je v operativni uporabi od leta 2009. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak Na tretji točki so morali kandidati opazovati območje ciljev, ga skenirati in s snemalno napravo posneti. 20 SV formacije Tretji teden usposabljanja so se udeleženci tečaja urili v postopkih taktične formacije, ki je sicer podobna taktični formaciji pehote, vendar se malo razlikuje. Operater sistema spike mora biti sposoben prenašati težko opremo, ki preseže tudi 30 kilogramov, pri tem pa mora razmišljati in opravljati svoje naloge. Sposoben mora biti pri načrtovanju bojne naloge kot tudi s pomočjo vojaške karte in busole samostojno voditi enoto proti ognjenemu položaju, pri tem pa je enota popolnoma odvisna od usposobljenosti vojaka, tako da se vsa preverjanja na zaključnem preverjanju izvajajo samostojno in se ničesar ne preverja v paru. »Taktika je precej podobna izvidništvu. Prva podobnost je v tem, da je enota majhna, saj je v njej do 15 ljudi. Naloge enote so razporejene tako, da širšega zavarovanja ne moremo izvajati, zato potrebujemo dobro izvidniško taktiko,« pove višji vodnik Meglič. Enota spike namreč vedno išče ugoden ognjeni položaj na višini, tako da se poti po težkem terenu vedno vzpenjajo. Enote ne delujejo znotraj večjih formacij, temveč se po terenu premikajo prikrito in z ustrezne točke opazujejo teren neprekinjeno do 72 ur. Ta način delovanja je značilen tudi za specialne in izvidniške enote, s tem da enota spike lahko na nasprotnika v trenutku odpre smrtonosen ogenj z velike razdalje. Tretji teden usposabljanja so tečajniki opravili tudi dve terenski usposabljanji, na katerih so urili naloge opazovanja podnevi in ponoči. Izvedli so še taktični premik z vozili in peš ter zavzeli ognjeni položaj, kar pomeni, da so zavzeli zbirno točko s točke izkrcanja. Naredili so kratke in dolge varnostne postanke, zasedli ciljno zbirno točko in odšli na izvidovanje ognjenega položaja, ki so ga pozneje zavzeli. »Razlika glede na pehotno taktiko je predvsem v tem, kdo ostane na ognjenem položaju in kdo ga določa, v to pa je vključen operater sistema, ki tudi opravi sedeči test. To pomeni, da se na ognjenem položaju usede in puško postavi pokonci. Če ob tem vidi čez vrh cevi, bo lahko s sistemom opazoval območje.« Zadnji teden so morali udeleženci tečaja opraviti pisni test, ki vsebuje vprašanja od taktično-tehničnih podatkov do varnostnih ukrepov. Po uspešno opravljenem testu so sledile priprave na zaključno preverjanje, in sicer večkilometrski zaključni pohod z do 35 kilogrami opreme. Na poti so delovne točke, na katerih slušatelji pokažejo pridobljeno znanje. Čaka jih programiranje naprave GPS, sestavljanje in pakiranje opreme ter premik v časovni normi, izbrati morajo ognjeni položaj in pripraviti shemo ognja, opraviti opazovalno nalogo, poiskati vojaške cilje in jih posneti na snemalno enoto. Vmes sledi še obsežno preverjanje iz poznavanja oklepnih vozil in pogojev ob izstrelitvi rakete, pohod pa je časovno omejen. Na končnem preverjanju kandidati suvereni V sredo, 3. decembra, so se kandidati za protioklepnega operaterja premaknili v okolico Vrhnike, kjer jih je čakalo pet delovnih točk. Na prvi točki so morali odgovoriti na vprašanja, kot je pravilna postavitev sekcije spika, in opisati vlogo enega izmed moštva in njegove naloge, hkrati pa so morali sprejeti nalogo v taktičnih razmerah na ognjenem položaju. »To morajo znati vsi, saj se lahko vsakdo v enoti enkrat znajde v tej vlogi,« poudari višji vodnik Meglič. Kandidati so morali pravilno nastaviti GPS po danih koordinatah trase, saj je pravilo enot spike, da se ne sme pojaviti na čistini in hodi ločeno od pehote, njihovi premiki pa potekajo v gozdu. Na tej točki so morali sestaviti protioklepni sistem in pospraviti nahrbtnika, pri čemer so v enega pravilno položili rakete, v drugega pa upravno-lansirno enoto z vso pripadajočo opremo. Pri tem ne sme biti napak, kot je nepravilno obrnjena glava rakete ali da se pozabi zavarovati konektorje pred poškodbami. Če kandidat nalogo opravi, se lahko pomakne na drugo delovno točko z nahrbtnikom, v katerem sta dve raketi, v razdalji 1000 metrov, kar morajo opraviti v devetih minutah. Na vrhu prvega hriba jih je čakala druga delovna točka, na kateri so morali tečajniki na podlagi danih podatkov pripraviti standardno shemo ognja za orožja, za pripravo sheme pa so imeli na voljo 15 minut. Na drugi TOČKI so narisali shemo ognja za orožje. Na drugi točki so udeleženci zaključnega preverjanja pustili nahrbtnik z raketo in oprtali svojega, ki je imel približno 35 kilogramov, nato pa so se odpravili do tretje delovne točke v gozdu nad vasjo Strmice, kjer so morali opazovati območje ciljev. Območje so skenirali in potem s snemalno napravo tudi posneli. Na četrti delovni točki, ki je bila nižje na pobočju, so morali kandidati prepoznati oklepna vozila, in sicer tako goseničarje kot kolesnike. »Že na tečaju se seznanijo z oklepnimi vozili, ki jih uporabljajo člani zavezništva in naši sosedi, ter z njihovimi merili, po katerih se prepoznajo oklepna in druga vojaška vozila. Prepoznati morajo 85 vozil,« pove Meglič. Poznati morajo vrsto vozila, oborožitev na vozilu, katere vojske ga uporabljajo, koliko članov posadke ima in kje se ga najbolj pogosto sreča. To znanje jim koristi, da na bojišču ne streljajo na vozila Slovenske vojske ali zavezniških vojsk, s čimer se zagotovi varnost. Na peti delovni točki, ki je bila hkrati tudi zadnja, so morali kandidati sestavljati sistem spike in opraviti pisno preverjanje poznavanja varnostnih ukrepov za varno uporabo sistema. Čakalo jih je še tehtanje nahrbtnika, ki ni smel biti lažji ali težji kot takrat, ko so začeli preverjanje. »Sami morajo izračunati, koliko so med potjo porabili, na primer vode, in to nadomestiti. Pri tem poskušamo doseči, da so odgovorni, saj to ni orožje, ki ga lahko uporablja vsak, kadar želi. Protioklepni sistem spike zahteva določeno znanje, odgovornost in resnost.« Po uspešno opravljenem preverjanju so pripadniki dobili bronasti znak operaterja, pozneje pa bodo imeli še kondicijska urjenja v enoti. Vojak Blaž Tomažin, 10. PEHP, 10. PEPČ, vod za podporo: »Danes smo na zaključnem preverjanju, zato sem se šel malo sprehodit,« se zasmeji vojak Tomažin po težkem vzponu in sestopu na četrti delovni točki. »Preverjanje obsega vse znanje, ki smo ga pridobili med usposabljanjem, tako da je malo orientacije, teorije in poznavanja sistema spike. Je zanimivo, toda na trenutke tudi naporno, kot je bila hoja v strm breg s 35 kilogramov težkim nahrbtnikom. Ko bom končal usposabljanje, bom v enoti strežač oziroma prinašalec raket.« Sestaviti so morali protioklepni sistem spike in ga nato pravilno pospraviti v nahrbtnika. Kaj je protioklepni sistem spike Protioklepni sistem spike je bojno preizkušen sistem. Ob lansiranju se raketa povzpne na višino do 250 metrov in napade cilj v visokem loku. Premični cilj se pred raketo praktično ne more skriti in možnosti za motnje ali protiukrepe praktično ni. Raketa se namreč zaklene na kontrast cilja, s čimer ni osvetljen z laserskim snopom ali radarskimi valovi. Natančnost sistema je potrdil podatek o zadetku cevi 120 mm na razdalji 4000 metrov. Prednost sistema spike je namreč v tem, da raketa med letom z iskalnika po optičnem kablu pošilja sliko operaterju v namerilno napravo, operater pa tako lahko kadarkoli preusmeri raketo ali popravi namerilno točko. Rakete so drage, zato enote spike ne streljajo na vsako vozilo na bojišču, temveč delujejo le na cilje visoke vrednosti. To so helikopterji, poveljniški tanki v zaledju, vozila zvez in vozila oskrbe, tako pa v izbranem trenutku bojnih operacij v trenutku onemogoči nasprotnika. Raketa spike lahko deluje tudi na objekt, saj če ima dimnik, prezračevalni jašek ali podobno, ga bo raketa zadela tudi z razdalje 4000 metrov. Možnosti za napake pri delovanju enote spike ni, saj enota nima na voljo veliko raket. Poleg vsakega operaterja zato sedi poveljnik, ki je poveljnik voda, vodni podčastnik ali poveljnik oddelka s snemalno enoto. Pisno preverjanje poznavanja varnostnih ukrepov za varno uporabo sistema SV 21 Novi vodniki na urjenju za MEDEVAC V torek, 9. decembra 2014, so kandidati 30. generacije osnovnega vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja (OVSIU) na Šoli za podčastnike (ŠPČ) v Vipavi ob podpori pripadnikov 151. helikopterske eskadrilje izvedli usposabljanje iz sanitete in taktike. Usposabljanje za oskrbovanje in evakuacijo ranjenca s pomočjo helikopterja SV oziroma MEDEVAC je tudi ena izmed vsebin pri predmetu vojaška saniteta na šolanju kandidatov na OVSIU. 37 kandidatov, ki so 16. decembra uspešno končali šolanje v 30. generaciji in tako pridobili čin vodnik, čaka še specializacija v enotah rodov in služb SV. Tu bodo začeli svojo poklicno pot kot podčastniki SV in svoje znanje delili z vojaki, ki jim bodo poveljevali. Vodnik Darko Šumah, 74. PEHP: Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Po osnovnem usposabljanju jih čaka specializacija V Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi, kjer ima sedež ŠPČ, so 8. septembra začeli OVSIU slušatelji 30. redne generacije ŠPČ. Šolanje je začelo 40 kandidatov, od tega tri kandidatke, iz različnih enot in poveljstev SV. Kot je pojasnil inštruktor višji vodnik Stojan Kotar iz ŠPČ, so program OVSIU v zadnjih dveh generacijah izpeljali po prenovljenem programu, ki se od prejšnjega razlikuje v tem, da namenja manjši poudarek individualnim veščinam vojaka, bolj pa vsebinam iz osnov vojaškega voditeljstva, s čimer kandidat spoznava vlogo in naloge poveljnika oddelka. Višji vodnik Kotar je še razložil, da novi program predstavlja kakovostno dopolnitev tistega znanja, ki so ga kandidati pridobili že na tečaju za desetnika oziroma na tečaju za vodje skupin, pri čemer so pridobili osnovno znanje za opravljanje nalog vodje skupine. OVSIU, ki je podlaga za pridobitev čina vodnik in s tem za napredovanje iz poklica vojak v podčastnik SV, se lahko udeležijo desetniki in naddesetniki iz različnih enot SV, ki jih enote predvidijo za opravljanje formacijskih dolžnosti poveljnika oddelka. Kandidati za OVSIU so tako v prvi fazi pridobili temeljno vojaško znanje in veščine za opravljanje nalog poveljnikov pehotnih oddelkov v enotah SV. V nadaljnjem specialističnem usposabljanju, ki bo potekalo v enotah rodov in služb SV, bodo pridobili znanje in veščine za poveljevanje oddelku v rodu oziroma službi SV. Na šolanje skozi vstopno preverjanje Kandidati 30. generacije ŠPČ so morali pred vstopom na OVSIU najprej opraviti vstopno preverjanje, s čimer so preizkusili njihovo znanje in obvladovanje individualnih veščin. Kot je poudaril višji vodnik Kotar, je vstopno preverjanje namenjeno tudi temu, da inštruktorji na ŠPČ dobijo vpogled v njihovo pripravljenost. Višji vodnik Kotar je še razložil, da je bilo včasih del vstopnega preverjanja tudi preverjanje gibalnih sposobnosti (PGS), opravljen PGS pa je danes eden izmed pogojev, da se kandidati sploh lahko vključijo v program osnovnega šolanja na ŠPČ. Poleg tega morajo imeti kandidati za OVSIU tudi končan tečaj za desetnike oziroma tečaj za vodje skupin in morajo biti brez psihofizičnih in zdravstvenih omejitev. Višji vodnik Kotar je razložil, da se je v 30. generaciji vstopnega preverjanja udeležilo nekaj več kot 100 kandidatk in kandidatov iz SV, od katerih jih je osnovno usposabljanje začelo le 40. Med šolanjem je največ odstopov zaradi starih poškodb, ki se ob stopnjevanju telesne zahtevnosti usposabljanja spet pojavijo, zaradi 22 SV Člani posadke helikopterja cougar so kandidate seznanili s pripravo ranjenca za prevoz s helikopterjem. česar morajo kandidati največkrat končati usposabljanje. V 30. generaciji so bili le trije odstopi, tako da je OVSIU uspešno končalo 37 kandidatk in kandidatov, ki so 16. decembra na slovesnosti ob dnevu Centra vojaških šol in Šole za podčastnike dobili potrdila o uspešno opravljenem šolanju in čin vodnik. Teorijo dopolnili s prakso in tereni Prva faza OVISU, ki traja tri mesece in pol, vključuje trinajst predmetov z več kot 500 urami. Pouk obsega vsebine, kot so splošni vojaški predpisi, metodika vojaškega usposabljanja, postrojitvena pravila, vojaška saniteta, vojaška topografija in orientacija, vojaška taktika, oborožitev in oprema s poukom streljanja, voditeljstvo in osnove vojaških borilnih veščin. Po številu ur sta najobsežnejša predmeta taktika ter oborožitev in oprema s poukom streljanja. Višji vodnik Kotar je razložil, da je pouk na začetku večinoma potekal v učilnici, nato pa so s predavanj postopno prešli na praktično delo in usposabljanje ter izvajali večdnevne terenske vaje, na katerih so morali bodoči podčastniki pokazati veliko znanja, vzdržljivosti in vztrajnosti. V 30. generaciji ŠPČ so izvedli dva večdnevna terena na vadišču in strelišču na Bloški Polici, pri čemer so na zaključnem terenu preverjali na šolanju pridobljeno znanje, največji poudarek pa je bil na vsebinah iz taktike. Medicinska evakuacija s helikopterjem cougar Ob koncu OVSIU so inštruktorji znanje kandidatov dopolnili še z novimi vsebinami, kot je uporaba vojaškega helikopterja za evakuacijo ranjenca oziroma MEDEVAC. Taktične razmere usposabljanja za MEDEVAC so predvidevale, da je bil v stiku z nasprotnikom ranjen vojak, ki so ga morali s helikopterjem prepeljati na varen in ustrezen kraj, kjer mu bodo lahko zagotovili ustrezno medicinsko oskrbo. V ta namen so ga najprej izmaknili od nasprotnika, mu dali najnujnejšo medicinsko pomoč in podali zahtevo za evakuacijo s helikopterjem SV. Po radijski zvezi Za šolanje na podčastniški šoli so me predlagali v podčastniški podporni liniji. Šolanje je sicer izpolnilo moja pričakovanja, pogrešal pa sem le nekaj več bojnih streljanj in učnih pripomočkov. Ne glede na omejena vadbena sredstva, ki jih imata Slovenska vojska in Šola za podčastnike, je bilo usposabljanje po zaslugi iznajdljivosti naših inštruktorjev zelo kakovostno ter uporabno. Do zdaj sem bil vodja ognjene skupine v 74. PEHP, po končanem šolanju na ŠPČ pa bom najverjetneje razporejen na dolžnost poveljnika oddelka, kar si tudi želim. so z ustreznim postopkom priklicali posadko helikopterja AS 532 AL cougar z medicinskim osebjem. Pred pristankom so morali zavarovati in označiti kraj pristanka, po njem pa so zavarovali še helikopter in vanj z nosili naložili ranjenca. Posadka helikopterja je nato s poškodovanim poletela do kraja, kjer so ranjencu zagotovili popolno medicinsko oskrbo, s čimer so ga ohranili pri življenju in mu zagotovili boljše pogoje za poznejše zdravljenje. Vnos ranjenca v helikopter z nosili Vodnica Simona Valič, 74. PEHP: Takoj po zaposlitvi v SV sem se odločila nadaljevati karierno pot v vojski in tudi poveljniki so me pri tem podpirali, zato sem želela šolanje nadaljevati na Šoli za podčastnike, tako da bi lahko postala podčastnica SV. Program šolanja je zanimiv, tudi za nas, ki prihajamo iz pehotnih polkov, v katerih se bolj pogosto srečujemo s temi vsebinami. Veliko novega sem izvedela predvsem iz vsebin voditeljstva, kar mi bo zelo koristilo, ko bom po končanem šolanju najverjetneje postavljena na dolžnost poveljnice pehotnega oddelka, takrat pa bom morala voditi deset vojakov in jim poveljevati. SV 23 ITF gostil regionalno delavnico Predstavniki držav Srednje Azije na regionalni delavnici o upravljanju tveganj pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi Od 1. do 5. decembra 2014 je ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti v sodelovanju s Slovensko vojsko organizirala in gostila regionalno delavnico z naslovom Upravljanje tveganj pri ravnanju z eksplozivnimi sredstvi v podporo ukrepov za graditev zaupanja in varnosti. Namenjena je bila strokovnjakom iz Afganistana, Kazahstana, Kirgizije, Mongolije, Tadžikistana, Turkmenistana in Slovenije, predavali pa so strokovnjaki iz Švice, Srbije in Slovenije. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak R egionalna delavnica je bila razdeljena na dva sklopa, in sicer so najprej potekali predavanja mednarodnih strokovnjakov ter predstavitev problematike in rešitev na področju protiminskega delovanja, upravljanja skladišč ter uničevanja viškov minskoeksplozivnih sredstev ter streliva. Obravnavane teme na delavnici so bile nenačrtovane eksplozije v skladiščih streliva, statistični podatki v svetu in analiza nekaj izbranih primerov nesreč ter ukrepi, ki zmanjšajo verjetnost nesreč in njihove posledice. Predstavljena sta bila upravljanje oziroma menedžment s strelivom in računalniški program za upravljanje zalog streliva s spremljanjem kakovostnih parametrov streliva v celotnem življenjskem ciklu. Udeleženci so se seznanili z metodologijo kontrole kakovosti in podaljševanjem življenjske dobe streliva s poudarkom na kontroli kemijske in termične stabilnosti smodnikov, ter s postopkom demilitarizacije streliva. V okviru predavanj so bile predstavljene zmogljivosti in izkušnje pri uničevanju protipehotnih min v Tehničnem remontnem zavodu Kragujevac v Srbiji. Predavanjem so sledili terenski obiski laboratorija za stabilnost smodnikov in testiranje eksplozivnih sredstev v Ljubljani, skladišča streliva ter enote za vzdrževanje in demilitarizacijo streliva v Borovnici ter voda za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Pod vodstvom predstavnikov Uprave RS za zaščito in reševanje so obiskali tudi kabinet za neeksplodirana ubojna sredstva in balistični laboratorij za testiranje streliva slovenskega podjetja Arex d. o. o. Ob obisku skladišča streliva v Borovnici so si ogledali sistem varnega hranjenja streliva ter delavnico za vzdrževanje in delaboracijo streliva, udeleženci pa so se seznanili s postopki razstavljanja streliva ter tehničnimi pregledi streliva, ki ga vrnejo z misij. Udeleženci delavnice so obiskali skladišče streliva ter enoto za vzdrževanje in demilitarizacijo streliva v Borovnici. V naslednjih dneh so si ogledali tudi laboratorij za spremljanje stabilnosti smodnikov, da ne pride do samovžiga in posledično eksplozij v skladiščih streliva zaradi samovžiga smodnika. Pripadniki SV so jim prikazali uporabo službenih psov za odkrivanje eksplozivov in pripravo vzorcev eksplozivnih snovi, s katerimi urijo pse za odkrivanje eksplozivnih snovi. Sledil je obisk enote NUS za uničevanje neeksplozivnih ubojnih sredstev. Udeležencem so predstavili kolorimetrijske regente, ki jih v SV uporabljajo za detekcijo eksplozivnih snovi na terenu, razviti in izdelani pa so bili v laboratoriju Slovenske vojske. Ogledali so si še telo ročne bombe, ki po učinkovitosti spada v svetovni vrh in je izdelano v Sloveniji, ter inertni aktivno-reaktivni oklep za zmanjšanje učinka kumulativnega delovanja, izdelan in preskušen pa je bil v laboratoriju SV. Na koncu so si udeleženci ogledali tudi civilno uporabo eksplozivnih snovi na konkretnih vzorcih, in sicer graviranje kovin z eksplozivi ter tehnologijo fazne transformacije grafita v diamant oziroma izdelavo umetnih diamantov. Delo s strelivom in minskoeksplozivnimi sredstvi se v miru ali vojni ne razlikuje, ker se dela s strelivom, ki je pri nepravilnem ravnanju nevarno tudi za imetnika. Statistični podatki o številu nenačrtovanih eksplozij v skladiščih streliva in o posledicah takšnih eksplozij, ki imajo v nekaterih primerih razsežnost nacionalnih katastrof, govorijo, da so skladno z metodologijo ocene tveganja tako po številu dogodkov kot posledicah take eksplozije lahko ocenjene kot kritične. Varnost pri delu s strelivom je najpomembnejša, zato je zelo koristna izmenjava dobrih praks, še posebno na mednarodnem področju. Predstavniki SV imajo znanje in izkušnje, ki jih lahko posredujejo predstavnikom drugih držav, prav tako lahko pomagajo pri načrtovanju tehnoloških postopkov delaboracije streliva in predelavi pridobljenih energetskih komponent, in sicer več vrst eksploziva ter smodnika, za civilne namene. Tako so nedavno sodelovali pri usposabljanju pripadnikov oboroženih sil Kirgizije za pripravo in izvedbo uničevanja več kot 3000 kilogramov inženirskega streliva, predvsem protipehotnih min v Oshu. Manjše zaloge starega in neperspektivnega streliva zmanjšajo tveganje, da se zgodijo nenačrtovane eksplozije, poleg tega pa zmanjšujejo tveganje, da tako strelivo uporabi nepooblaščena oseba, zato je posledično manj tudi terorističnih napadov po svetu. Eden najuspešnejših projektov slovenske zunanje politike ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti je humanitarna neprofitna organizacija, ki jo je ustanovila slovenska vlada marca 1998 in katere poslanstvo je usmerjeno v odpravo postkonfliktnih posledic, vključujoč odstranjevanje min in eksplozivnih sredstev, deluje pa predvsem v Jugovzhodni Evropi ter drugih prizadetih regijah po svetu. Dejavna je v več državah, v katerih so potekale vojne ali še divjajo spopadi, kot so 24 SV Spoznali so postopke razstavljanja streliva in tehnične preglede streliva, ki ga vrnejo z misij. BiH, Srbija, Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Egipt, Palestina, Ukrajina, Irak, Kosovo, Libanon, Libija, Litva in druge. ITF je leta 2012 v Bosni in Hercegovini očistil ter pregledal 4,8 milijona kvadratnih metrov onesnaženega območja. Eden izmed strateških ciljev te ustanove je zmanjšanje ogroženosti človekove varnosti, zato namenja denar tudi za področja, ki niso neposredno povezana s posledicami min, drugih eksplozivnih ostankov in vojn, tako da vlaga v uničenje konvencionalnega orožja. Denar, ki ga pridobi z donacijami, namenja zmanjševanju ogroženosti človekove varnosti, del pa ga nameni za pomoč žrtvam spopadov na vojnih območjih. Ustanova je v času, odkar deluje, zbrala več kot 370 milijonov ameriških dolarjev in očistila več kot 120 milijonov kvadratnim metrov minsko onesnaženih območij. SV 25 430. MOD izvedel usposabljanje za pripadnike specialne enote Policije Pripadniki 430. mornariškega diviziona (430. MOD) iz odreda za specialno podvodno delovanje so med 3. novembrom in 5. decembrom 2014 organizirali ter izvedli strokovno usposabljanje za potapljača na osnovni ravni, da bi zagotovili usposobljenost pripadnikov specialne enote Policije (SEP). Usposabljanje je bilo načrtovano s programom osnovnega vojaškostrokovnega usposabljanja za VED A11602 potapljač. Besedilo: višji štabni vodnik Goran Car, OSPD, in Matjaž Tomšič, SEP Fotografije: 430. MOD pripravljenosti hiperbarične komore). Visoki varnostni standardi so skladni s predpisi področja varnosti in zdravja pri delu. Pripadniki 430. MOD s SEP že dolgo tesno sodelujejo pri iskanju pogrešanih ljudi in predmetov v rekah, jezerih ter morju. Pri tem naj omenimo dve odmevnejši uspešni aktivnosti, in sicer iskanje pogrešanega človeka v Trbojskem jezeru ter skupno mednarodno sodelovanje pri iskanju pogrešanega človeka na Hrvaškem. Na podlagi tovrstnega sodelovanja in izkušenj se je pokazala potreba po poenotenju znanja ter postopkov, da bi racionalizirali kadrovske resurse, čas in opremo ter tako dvignili kakovost delovanja na najvišjo raven. Delo pod vodno gladino je že samo po sebi zahtevno, ob slabi vidljivosti, močnem toku, podvodnih ovirah, velikem območju dela in podobnem pa postaneta iskanje in delo pod vodo zelo zahtevni aktivnosti tudi za izurjene poklicne potapljače. V petih tednih usposabljanja so pripadniki SEP spoznali in s pripadniki 430. MOD poenotili poznavanje potapljaške teorije, postopke samoreševanja in reševanja sopotapljača, postopke organov na potapljaški aktivnosti in tehnike izvedbe Posvet o varnosti letenja Predpisi v letalstvu so večinoma napisani s krvjo. Prav zato je vsakoletni strokovni posvet o varnosti letenja v Slovenski vojski postal temelj za sistematično izboljšavo varnosti letenja. Besedilo: Borut Podgoršek K onference o varnosti letenja v SV, na katerih so poleg pilotov sodelovali tudi drugi pomembni subjekti varnosti letenja, je prvi organiziral oddelek za nadzor plovnosti in varnost letenja (ONPVL), ki je bil kot najvišji letalski strokovni organ Generalštaba SV pravni predhodnik vojaškega letalskega organa (VLO). Strokovno osebje ONPVL je bilo tudi jedro vojaškega letalskega preiskovalnega organa, ki je od leta 2011 samostojna organizacijska enota na prvi ravni Ministrstva za obrambo. Takšna organizacijska umeščenost zagotavlja zakonsko zahtevano neodvisnost preiskovalcev za nemoteno in učinkovito opravljanje poslanstva letalskega preiskovalnega organa. Zdaj tovrstne posvete organizira vojaški letalski organ (VLO) v sodelovanju s 15. polkom vojaškega letalstva (15. PVL), da se vsi udeleženi seznanijo z varnostnim stanjem v letalskih enotah SV v tekočem letu. Na posvetu sodelujejo častniki za varnost letenja iz vseh letalskih enot Slovenske vojske, pridružijo pa se jim tudi predstavniki Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov (SPLNI VZ) ter predstavnik Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS). Načelnik vojaškega letalskega organa polkovnik Blaž Pavlin, ki je vodil posvet, je povedal: »Namen teh posvetov je, da si izmenjamo podatke. Da slišimo, kaj se je zgodilo, in da vidimo, na katere incidente je vplival človeški, tehnični oziroma drugi dejavnik. Glede na ugotovljeno pripravimo predpise, da se take in podobne napake ne bi ponavljale. Tako poskušamo zagotoviti čim višjo varnost v zračnem prostoru Republike Slovenije.« Leta 2014 je bilo prijavljenih 36 incidentov (incident report – IR). Najpogostejše so bile tehnične napake (18), sledili pa so incidenti zaradi človeškega dejavnika (7) in trki s pticami (7). Piloti so prijavili tudi osvetljevanje z laserji (3). Zgodil se je še incident izpada električne energije v kontrolnem stolpu na letališču v Cerkljah ob Krki in 19-krat so dobili prijavo o nizkem letenju. Vsi incidenti in prijave razen osvetljevanje z laserji so bili raziskani. Poveljnik 15. PVL podpolkovnik Bojan Brecelj je povedal: »Kot poveljnik ocenjujem, da je varnost letenja v 15. polku dobra. Dobra je zaradi strokovnosti in znanja vsakega posameznika, ki tukaj deluje, dobra je zato, ker nam je uspelo vzpostaviti sistem, ki vključuje ne le pilote, temveč tudi vse odgovorne za varnost letenja, torej letalsko bazo, 16. CNKZP in vse službe na letališču.« Kljub temu so še vedno mogoče izboljšave, saj vse enote nimajo častnika za varnost letenja ali pa niso dovolj dobro izobraženi in usposobljeni. Incidenti Po statistiki se je število incidentov v zadnjih letih povečalo. Ali se je res? Podpolkovnik Bojan Brecelj o tem pravi: »Število incidentov se povečuje. To je uspeh sistema, saj je to število incidentov, o katerih se poroča. Že statistika kaže, da je bilo teh incidentov v preteklosti več, vendar se je o njih manj poročalo.« Z njim se strinja polkovnik Blaž Pavlin, ki je povedal, da na posvetih o varnosti v letenju pozivajo, da posadke in drugo osebje incidente javljajo, in dodal: »Če mi nimamo U sposabljanje A11602 potapljač je v Sloveniji edino registrirano poklicno usposabljanje za izvajanje podvodnih del. Uspešno končano usposabljanje je pri Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) kvalificirano kot poklicni standard vojak mornarski potapljač 8630.010.4.0. Slovenska vojska je potapljaško usposabljanje začela po osamosvojitvi RS, ko je bil ustanovljen združeni odred obalne obrambe in je imel v svoji sestavi mornariški odred (MOD). Leta 1993 se je začelo usposabljanje prve generacije potapljačev, do leta 2000 pa so usposobili 12 generacij potapljačev nabornikov. Usposabljanje kolegov iz SEP je potekalo na visoki strokovni ravni s poudarkom na 26 SV podvodnih preiskavah v izjemno slabi vidljivosti (iskanje predmetov in pogrešanih ljudi) ter s podvodnim pregledom plovil, sidrišč, pomolov in pristaniške infrastrukture. Poseben poudarek pri izvedbi usposabljanja je bil na varnosti opravljanja podvodnih nalog. K temu spadajo natančno načrtovanje potopov, ustrezno psihofizično stanje potapljačev, zagotavljanje ustrezne opreme za varno izvedbo naloge (čolni, vrvi, uteži, boje, rezervni aparat odprtega kroga dihanja itn.), logistična podpora na mestu potopa in medicinska pomoč v primeru nesreče oziroma podvodnega incidenta (medicinski tehnik, oprema prve pomoči z dihalnim aparatom za 100-odstotni kisik, zagotovitev podvodnih potapljaških preiskav. Usposabljanje se je izkazalo kot zelo pozitivno, zato bodo potapljaško znanje urili in dopolnjevali na skupnih letnih aktivnostih, ki jih enoti redno načrtujeta v prihodnje. »Ocenjujem, da je uspešno končano usposabljanje bistveno za varno in strokovno poklicno opravljanje nalog policije na vodi ter pod vodo. Policija je kot delodajalec z napotitvijo policistov na to usposabljanje naredila prvi korak k zagotavljanju varnega in strokovnega opravljanja podvodnih policijskih nalog. Pohvala gre vsem pripadnikom 430. MOD, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi usposabljanja,« je ob koncu usposabljanja povedal Matjaž Tomšič iz SEP. Fotografija: arhiv SPLNI VZ Poškodovano rebro V VERTIKALNEM STABILIZATORJU REPA HELIKOPTERJA Bell 412 SV 27 Vir: svetovni splet Vir: svetovni splet Vojaški letalski organ Predpisane kazni Vojaški letalski organ med drugim izvaja upravno-strokovne funkcije na področju varnosti letenja in strokovne nadzore nad sistemom upravljanja varnosti (Safety Management System), sistemom upravljanja kakovosti (Quality Management System) ter izvajanjem letalskih predpisov in standardov. Ravnanje storilca, ki uporablja laser za osvetljevanje helikopterskih ali letalskih posadk, je mogoče pravno opredeliti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ) kot povzročitev splošne nevarnosti (zagrožena kazen je odvisna od posledic in je od enega leta do petnajst let in več) ali po 330. členu KZ kot napad na varnost zračnega prometa (zagrožena kazen je od enega do desetih let, če ima za posledico smrt, pa je od treh do petnajstih let). Kazniva dejanja se med seboj izključujejo, pravna opredelitev pa je odvisna od naklepa storilca in tudi od tega, proti komu se laser uporabi, torej proti vodji letalnika, posadki letalnika ali letalniku. podatkov o incidentu, ne moremo ukrepati, zato ozaveščamo vse sodelujoče od letalskih posadk in vzdrževalcev letalnikov do tehničnega osebja, ki dela na letališču. Pozivamo jih, da če opazijo neki dogodek, ki lahko ogrozi varnost letenja, naj o tem poročajo, zato da mi lahko ukrepamo naprej. Naš cilj je preventivno ukrepati, da se dogodki ne bi ponavljali.« Statistično gledano se zgodi trikrat več incidentov, kot jih prijavijo, saj se veliko ljudi ne želi osebno izpostavljati in priznati svoje napake. Prav iz teh napak bi se lahko največ naučili in preprečili ponovitev podobnih napak, zaradi katerih bi lahko nekdo drugi umrl. Posadke zelo redko javljajo incidente, v katerih se letalniki niso fizično poškodovali. Poleg incidentov zaradi človeškega dejavnika izstopajo tudi incidenti zaradi tehničnega dejavnika. »Po statistiki incidentov in tehničnih poročilih je jasno, da se število tehničnih okvar povečuje. Tehnične okvare do zdaj niso bistveno vplivale na incidente ali nesreče, saj so bile pravočasno odkrite in odpravljene. Težava je, da se število teh okvar povečuje, pojavljajo pa se tudi konstrukcijske okvare,« je povedal Brecelj. Zaradi čezmerne obrabe ležajev v motorju helikopterja bell 412 so morali na servis poslati en motor. Pojavile so se še razpoke na vertikalnem stabilizatorju bella 412, kar pomeni, 28 SV Vir: SPLNI VZ Na demonstracijah v Egiptu so protestniki osvetljevali helikopter z LASERJI. da se tehnične okvare pojavljajo pri osnovnih oziroma sistema, ki deluje na letališču in bi sklopih, kar je posledica starosti letalnikov. lahko povzročal motnje oziroma oviral zračni promet, skladno z Zakonom o letalstvu prekrNevarni laserji šek, za katerega je zagrožena globa. »Žal ugotaNa posvetu so izpostavili tudi veliko težavo vljamo, da se stanje na tem področju leta 2014 z osvetljevanjem posadk z laserji. Častnik za v primerjavi z letom prej ni izboljšalo, saj opavarnost letenja v 15. PVL major Janez Gaube žamo za približno 35 odstotkov več primerov,« je povedal, da so laserji nevarni, ker imajo veli- je sporočila predstavnica za odnose z javnostko izhodno moč. To pomeni, da v primeru, ko mi na CAA Polona Vagaja Hribar in dodala, da storilci z laserjem svetijo v pilotsko kabino le- je bilo leta 2013 17 tovrstnih prijav, leta 2014 pa talnika, lahko poškodujejo vid pilota ali članov 23. V ZDA so od leta 2005 obravnavali več kot posadke letalnika. Pilot lahko izgubi vid in s 17.000 prijav osvetljevanja z laserji. Storilci, ki tem nadzor nad letalnikom, kar lahko povzro- so jim lahko dokazali to kaznivo dejanje, so bili či letalsko nesrečo. Osvetljevanje z laserji je te- obsojeni na večletne zaporne kazni. žava po celotni Evropi, v Sloveniji pa se števi- Varnost v letalstvu SV je dobra, je ob koncu lo tega kaznivega dejanja povečuje. Gre za zelo posveta sklenil Brecelj in dodal: »Mislim, da nevarno neodgovorno dejanje posameznikov, smo naredili prave korake in da gremo v pravo ki se ne zavedajo možnih posledic. Posadke he- smer. To je proces, ki ga je treba vzdrževati in likopterjev osvetljujejo celo med pristanki na širiti. Vemo, kje smo slabi, in te stvari bomo heliportu UKC med opravljanjem medicinskih izboljšali.« Vse za varnost pomembne dogodletov, s katerimi rešujejo življenja. Te inciden- ke lahko pripadniki Slovenske vojske javijo te preiskuje tudi Policija, ki ne vodi podatkov prek obrazcev v IRDG ali na novi interni poro prijavah osvetljevanja z laserjem, obravna- tal Ministrstva za obrambo in Slovenske vojvala pa je nekaj primerov na območjih policij- ske http://portal/lpo/default.aspx. Po besedah skih uprav v Ljubljani in Kranju. V vseh prime- majorja Bogomirja Šarića iz SPLNI VZ, ki je rih je šlo za sum kaznivega dejanja povzročitve skrbnik portala, so na njem objavljeni poročila splošne nevarnosti. Ob tem na Policiji svetuje- o letalskih nesrečah in incidentih, dokumenjo, da naj se ti primeri osvetljevanja prijavljajo. ti, obrazci ter pravni akti s področja letalstva. Problematike se zavedajo tudi na Javni agenci- Portal, ki so ga oblikovali pred dvema meseji za civilno letalstvo RS (CAA), na kateri pra- cema, je namenjen obveščanju in ozaveščanju vijo, da je postavitev ali aktiviranje naprave za izboljšanje varnosti v letalskem prometu. SV 29 Z desetniškim tečajem do novih vodij skupin Z zaključnim terenskim usposabljanjem s preverjanjem znanja se je decembra 2014 v Vipavi končal program za desetnike, ki ga je uspešno opravilo 20 tečajnikov 27. generacije tečaja za desetnike iz različnih enot SV. Tečaj je bil v tej generaciji prvič organiziran pod vodstvom Šole za podčastnike, s čimer je šola prevzela celotno skrb za usposabljanje bodočih kandidatov za podčastnike. Namen pet tednov dolgega tečaja je bil usposobiti bodoče desetnike za razporeditev na formacijske dolžnosti vodij skupin oziroma za razporeditev na specialistične dolžnosti. Kandidate smo na terenu obiskali v Novem mestu, kjer so ob podpori pripadnikov inženirske čete 1. brigade SV ob reki Krki urili postopke iz osnov vojaškega delovanja na in ob vodnih območjih. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Kandidati na tečaju za desetnike so morali s čolni prečkati reko Krko. Tečajniki so med izvidovanjem območja NAŠLI ranjenca, ki so ga morali oskrbeti. Prva stopnica v karieri vsakega zagotavlja možnost za postavitev na nove in terenskih in taktičnih razmerah, s čimer se kanvojaka bolj zahtevne formacijske dolžnosti, ki zahteva- didati naučijo zavedati svoje vloge in odgovor10. novembra 2014 je 20 pripadnikov in pripadnic SV, večinoma iz rodovskih enot, začelo tečaj za desetnike, ki so ga po delno prenovljenem programu v 27. generaciji prvič izvedli v Šoli za podčastnike SV ob podpori inštruktorjev 1. brigade SV. V preteklosti so tečaj glede na potrebe po novih desetnikih izvajali v Veščinskem centru in enotah SV. Vodja programa za desetnike višji štabni vodnik Uroš Gornik s Šole za podčastnike je pojasnil, da je dobro, da je podčastniška šola postala nosilec in organizator izvedbe tečaja, saj lahko tako bistveno vplivajo na vojaški razvoj bodočega podčastniškega kadra in zagotavljajo enotne standarde usposabljanja. Tečaj za desetnika je namreč v karieri vojakov prva stopnica, ki posamezniku 30 SV jo večjo odgovornost. S tečajem vojaki SV pri- nosti pri vodenju posameznika ali skupine. dobivajo novo strokovno znanje in veščine, ki jih bodo kot desetniki potrebovali za opravlja- Prvi teden poglobili osnovno znanje nje nalog vodje skupine v katerikoli enoti SV. Program tečaja za desetnika je v 27. generaciS prenovo tečaja večji poudaji trajal pet tednov in je obsegal več kot 250 ur. rek na voditeljstvu Kandidati so prvi teden poglobili osnovno znaVišji štabni vodnik Gornik je razložil, da so pro- nje iz postrojitvenih pravil, vojaške topografigram tečaja za desetnike leta 2013 nekoliko pre- je, metodike vojaškega usposabljanja in osebnovili, pri čemer so na podlagi novih potreb SV ne oborožitve s poukom streljanja. Višji štabni in pridobljenih izkušenj s preteklih tečajev več vodnik Gornik je pojasnil, da so kandidati tudi ur namenili vsebinam iz osnov vojaškega vodi- sami pripravili učno pripravo in imeli učni nateljstva in osebni oborožitvi s poukom streljanja. stop pri predmetu osebna oborožitev s poukom Ob tem je poudaril, da usposabljanje temelji bolj streljanja, ker je to znanje zanje zelo pomembna praktičnem delu, saj je cilj programa, da bo- no, saj bodo morali kot vodje skupin v matičdoče desetnike naučijo delati z vojaki v različnih nih enotah aktivno sodelovati pri usposabljanju Poddesetnica Miša Šumah, EKIS: Poddesetnik Ernes Avdič, 10. PEHP: Na tečaj za desetnika sem prišla zaradi potreb matične enote po novih desetnikih. Kot informatik v EKIS sem na formacijskem mestu, ki zahteva čin desetnik. Tečaj je vsebinsko zelo zanimiv in raznolik, je pa precej zahteven, zato moramo biti dobro telesno pripravljeni. Na tečaju sem izvedela veliko novega, saj prihajam iz enote, v kateri je poudarek bolj na samostojnem delu. Tu sem pridobila veliko novega znanja iz voditeljstva, saj se nenehno izmenjujemo v vlogi poveljnika, zato moramo sami organizirati delo v skupini. Spoznala sem, da je biti dober voditelj zelo velik izziv. Za tečaj sem bil izbran, ker enota, v kateri delam, potrebuje nove desetnike. Prav tako sem si zelo želel, da bi sodeloval na tečaju. Delam kot usmerjevalec mitraljeza v 10. PEHP, zato nekaj znanja iz postopkov, ki se jih tu učimo, že imam. Zanimivo mi je bilo spoznati kolege iz drugih enot, ki niso toliko seznanjeni s temi vsebinami. Všeč mi je, da si na tečaju nenehno izmenjujemo vloge in da smo tudi v vlogi poveljnika. Zdaj vem, da delo poveljnika ni preprosto in da je laže delati, če njegov podrejeni vojak razume, kakšno je njegovo delo. Zadovoljen sem, da veliko časa preživimo na terenu, kar je zame kot pehotnega vojaka povsem običajno. Izkrcanje kandidatov na kraju prehoda, kjer so postavili zavarovanje individualnih veščin. Kandidati so se prav tako premagovanja vodnih ovir in osnov vojaškega seznanili s procesom vodenja enot, pri čemer so gorništva. Ob tem je Gornik dodal, da je prise naučili pripravljati osnovne bojne dokumente. marni namen terenskega usposabljanja praktično urjenje voditeljskih veščin kandidatov. S V treh tednih spoznavali vodipostavitvijo v vlogo vodje skupine so kandidateljske veščine ti razvijali voditeljske sposobnosti za učinkovito Po uspešno končanem prvem tednu so kandi- vodenje skupine v različnih razmerah. Desetnik dati za desetnike v naslednjih treh tednih pri- je zelo pomemben del skupine, saj je njen vodja, dobljeno znanje dopolnili s praktičnim delom v ob odsotnosti poveljnika oddelka pa mora biti Vojašnici Franca Uršiča v Novem mestu in na pripravljen prevzeti tudi nalogo vodenja oddelpoligonih v njeni neposredni okolici. Kandida- ka. Poleg vodje skupine je desetnik lahko tudi ti so se tako seznanili s taktiko majhnih enot in specialist na zahtevnejših orožjih ali sistemih. postopki bojevanja v različnih terenskih razmerah. »Skozi usposabljanje smo jim poskušali Možnost za napotitev na približati čim bolj realne bojne razmere,« je po- osnovno podčastniško udaril višji štabni vodnik Gornik in dodal, da šolanje so tečajniki pridobili znanje in veščine iz boje- Zadnji teden tečaja je tečajnike v Vojašnici vanja v urbanem okolju, iz tehnik izvidovanja, Janka Premrla Vojka v Vipavi in na vadišču Mlake čakal še zaključni teren, na katerem so inštruktorji preverili znanje v štirih tednih pridobljeno iz taktike in voditeljskih veščin. Kandidati so na zaključnem terenu bivali in delovali v terenskih razmerah, pri čemer so aktivnosti izvajali tako podnevi kot ponoči. Višji štabni vodnik Gornik je razložil, da so na usposabljanje prišli kandidati z različnim predznanjem in izkušnjami, zato so si inštruktorji s Šole za podčastnike in iz 1. brigade SV dodatno prizadevali, da so manj izkušenim zagotovili večji napredek pri doseganju zahtevanih standardov. Uspešno opravljen tečaj za desetnike bo ustreznim kandidatom ob izpolnjevanju drugih pogojev zagotovil tudi možnost za napotitev na osnovno vojaškostrokovno izobraževanje in usposabljanje na Šolo za podčastnike. SV 31 videli smo S kobrami na Velenjsko jezero 12. decembra 2014 je na kopališču na Velenjskem jezeru potekalo amfibijsko usposabljanje pripadnikov čete za JRKBO 72. brigade z lahkimi izvidniškimi vozili (LIV) kobra. Usposabljanje v plutju čez vodno oviro je bilo sklepni del in vrhunec usposabljanja voznikov ter posadk izvidniškega voda čete za JRKBO, ki so se novembra in decembra usposabljali za pridobitev licenc za vožnjo in delo z LIV kobra. Poveljnik JRKB-izvidniškega voda v četi za JRKBO 72. brigade poročnik Luka Nejc Končina je ocenil, da je bilo usposabljanje za pripadnike voda zelo koristno, saj je prispevalo k izboljšanju usposobljenosti posadk za delo na LIV kobra. Med sodelovanjem z lokalno skupnostjo pri izvedbi usposabljanja na Velenjskem jezeru so izboljšali tudi odnos SV s civilnim okoljem. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Vrhunec usposabljanja posadk na vozilih kobra Od 24. novembra do 5. decembra 2014 je četa za JRKBO 72. brigade ob pomoči čete vojaške policije 72. brigade in LAB JRKBO logistične brigade organizirala ter izvedla usposabljanje za pridobitev licenc za vožnjo različnih tipov vojaških motornih vozil. Pripadniki čete za JRKBO 72. brigade in 157. logističnega polka logistične brigade so se v tem času usposabljali za vožnjo na LIV kobra. Opravili so teoretični in praktični del usposabljanja, ki se je končalo s terensko vožnjo na vadišču Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Sklepni del usposabljanja za pridobitev licence voznika lahkega izvidniškega vozila JRKBO je bilo usposabljanje v plutju po vodi. »S takšnim pristopom smo zagotovili usposobljenost posadk vozil in izvidniškega voda JRKBO v celoti za delovanje v vseh terenskih razmerah,« je pojasnil poveljnik čete za JRKBO 72. brigade stotnik Dušan Belovič in dodal, da amfibijsko usposabljanje pomeni vrhunec usposabljanja voznikov in posadk izvidniškega voda JRKBO na lahkih izvidniških vozilih kobra. Prav tako so v sklepni fazi na osrednjem vadišču SV na Počku pri Postojni posadke izvedle usposabljanje z izstreljevanjem dimnih nabojev iz lanserjev za ustvarjanje dimne zavese. Z omenjeno aktivnostjo je izvidniški vod čete za JRKBO 72. brigade končal usposabljanje voznikov in posadk leta 2014, z njim pa je četa dosegla končne operativne zmogljivosti modula JRKBO za motorizirano bataljonsko bojno skupino (MotBBSk). Amfibijska različica povečuje zmogljivosti terenske prehodnosti Na amfibijskem usposabljanju v Velenju so sodelovali člani JRKB-izvidniškega voda iz čete za JRKBO 72. brigade, ki je enota za bojno podporo JRKBO 72. brigade in deluje v sestavi rodovskega bataljona. Enota, ki ima zmogljivosti za JRKB-izvidovanje, opazovanje, JRKB-opozarjanje in poročanje ter popolno dekontaminacijo ljudi, sredstev, vozil in površin, za opravljanje Član posadke je tik pred vstopom v vodo pripravil vozilo za amfibijsko delovanje. Vozilo kobra v vodi upravlja voznik prek krmilne ročice in stikal, s katerimi nadzira delovanje dveh ladijskih vijakov. 32 SV SV 33 svojih nalog uporablja sodobna sredstva in visoko zmogljivo opremo, s katero zagotavlja visoke standarde. Četa za JRKBO 72. brigade ima v svoji sestavi tudi pet LIV kobra. To vozilo je namensko opremljeno za opravljanje nalog JRKB-nadzora in izvidovanja, saj je opremljeno s sodobno tehnološko opremo za JRKBO, poleg tega pa posadki zagotavlja določeno stopnjo protiminske in balistične zaščite. »Amfibijska različica vozila omogoča plutje, kar bistveno povečuje zmogljivosti terenske prehodnosti oziroma premagovanja vodnih ovir,« je še dopolnil stotnik Belovič. Prostrane planote Pokljuke gostile najboljše Najpomembnejša je varnost posadk in vozil Priprava moštva in opreme za amfibijsko delovanje zahteva celovite priprave, še posebno pomemben pa je varnostni vidik izvedbe plutja. Varnost posadk je najpomembnejša, treba pa je tudi zagotoviti, da se po nepotrebnem ne poškodujejo vozila in deli opreme. Skladno z zahtevami za plutje vozila je morala posadka na usposabljanju v pripravljalnem rajonu in neposredno pred vstopom v vodno telo vozilo ustrezno pripraviti za plutje. Pri pripravi vozila, kar traja približno 15 minut, je sodelovala vsa posadka. Na podlagi postopkovnika so voznik in člana posadke preverili delovanje vseh sistemov ter naprav in tako pripravili vozilo za amfibijski način delovanja. Poročnik Končina je pojasnil, da je treba na vozilo namestiti valobrane in z zaprtjem vseh čepov pripraviti vozilo za plutje. Neposredno pred vstopom v vodno Po prečkanju Velenjskega jezera so vozila nadaljevala JRKB-izvidovanje. telo mora član posadke zapreti tudi dovod zraka v motor. Med plutjem posadka v vozilu vključi še izmenjevalca toplote, prek katerih se hladi motor vozila. Vozilo v vodi je upravljal voznik vozila prek krmilne ročice in stikal, s katerimi je upravljal ladijska vijaka, ki sta vozilu v vodi zagotavljala veliko okretnost in hitrost plutja tudi do 10 km/h. Med JRKB-izvidovanjem prečkali vodno oviro Aktivnosti med amfibijskim usposabljanjem na Velenjskem jezeru so potekale po vnaprej pripravljenem scenariju, ki je predvideval premik JRKB-izvidniškega voda s štirimi vozili kobra na določeno lokacijo za izvedbo naloge JRKB-izvidovanja. Pri tem je morala enota zaradi razmer na območju delovanja prečkati vodno oviro. Poročnik Končina je pojasnil, da se je enota s pripravljalnega rajona v koloni vozil premaknila na vstopno točko prehoda vodne ovire. Dve vozili kobra sta najprej zapeljali v vodo in prepluli vodno oviro, drugi dve vozili pa sta poskrbeli za zavarovanje kraja prehoda. Ko sta prvi dve vozili uspešno premagali vodno oviro in zavarovali kraj prehoda, sta v vodo zapeljali še drugi dve vozili. Na izstopni točki so se po prečkanju jezera vsa štiri vozila združila in nadaljevala JRKBizvidovanje na območju delovanja. Športni center Pokljuka je med 18. in 21. decembrom lani izvedel IBU svetovni pokal v biatlonu, na katerem smo na posamični tekmi moških in žensk, sprinterski preizkušnji in tekmi mešanih štafet ob tekmovališču, obsijanim s soncem, z glasnimi navijači na polnih tribunah spremljali več kot 260 tekmovalcev iz 24 držav. Med njimi so bili tudi člani slovenske reprezentance, športniki športne enote SV Teja Gregorin, Andreja Mali, Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl in Vasja Rupnik ter novo pridruženi član reprezentance Jakov Fak. Pokljuka je gostila približno 10.000 ljubiteljev biatlona ter več kot 150 novinarjev in fotoreporterjev z vsega sveta. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Biatlonski praznik se je začel z ženskim sprintom Gregorin, ki je zaradi zgrešenih strelov stoje končala na 34. mestu. Na uvodni tekmi je Uvodno tekmo biatlonskega spekta- zmagala Čehinja Gabriela Soukalova, ki je kla na Pokljuki so začele biatlonke v žen- tudi svojo prvo zmago dosegla prav na Poskem sprintu. Vse oči so bile uprte v Tejo kljuki pred dvema letoma. Od Slovenk so tekmovale še Andreja Mali, ki je dosegla 75. mesto, Anja Eržen je s štirimi zgrešenimi streli končala na 80. mestu, prve biatlonske izkušnje pa je pridobila tudi Urška Poje, ki je tekmo končala na 98. mestu. Teja Gregorin si je z uvrstitvijo zagotovila nastop v zasledovanju. Po tekmi je trener Uroš Velepec dejal, da »njen zaostanek ni tako visok, da ga ne bi mogla v zasledovanju popraviti. Teja je zgrešena strela ustrelila na rob, toda to je biatlon. Zdaj se mora boriti za vsako sekundo za zasledovanje«. Naslednji dan so tekmovali biatlonci, na tekmi moškega sprinta pa se je Jakov Fak kot edini slovenski predstavnik uvrstil na tekmo v zasledovanju z osvojenim 24. mestom. Tekmo je začel dobro, ob streljanju leže je zadel vse tarče in tekel hitro, toda pri drugem streljanju je dvakrat zgrešil in visoka uvrstitev se mu je začela izmikati. Zaostanek za vodilnim je bil ob koncu tekme minuto in 16 sekund, kar je zadoščalo za 24. mesto. Kot je dejal, je v prvem delu proge hitro presegel svoje sposobnosti, zato ni šlo več, tako da je v zadnjem delu toliko več izgubil. Klemen Bauer je zasedel 61. mesto in le za eno mesto zgrešil napredovanje na zasledovalno tekmo, Rok Tršan je dosegel 87., Janez Marič 89. in Lenart Oblak 97. mesto. V prvi moški tekmi je zmagal Rus Anton Šipulin, drugi je bil Avstrijec Dominik Landertinger in tretji Emil Hegle Svendsen iz Norveške. Izstrelitev dimnih nabojev iz lanserjev za ustvarjanje dimne zavese 34 SV SV 35 PROTOKOL Zasledovalna tekma Faku prinesla napredovanje V sončnem dnevu je karavano biatloncev pozdravilo več kot 5000 gledalcev, ki jih je na Pokljuko privabil predzadnji dan tekem. Čeprav je bila uvrstitev v deseterico najboljših cilj Jakova Faka in Teje Gregorin, se je temu cilju najbolj približal Jakov Fak z osvojenim 11. mestom. »Zadovoljen sem, da sem izboljšal uvrstitev,« je dejal po tekmi in dodal, da se mu še vedno zdi škoda sprinterskega nastopa. »Pridejo tudi taki dnevi.« Teja Gregorin, ki je imela tudi slabše izhodišče iz sprinta, je s 34. mesta napredovala na 25. mesto. Na tekmi je v prvem streljanju zadela vse tarče, v naslednjih treh postankih pa zgrešila po enkrat. »Prav to pušča grenak priokus, trikrat po en strel,« je dejala po tekmi. Najbolj jo je razjezila zadnja zgrešena tarča, zaradi česar se je pomikala po razpredelnici nazaj. Zmagala sta Emil Hegle Svendsen in Darja Domračeva. V pričakovanju zadnjih tekem Ekipa revije SV se je skupaj z več tisoč obiskovalci veselila še zadnjih dveh tekem, na katerih sta nastopila Jakov Fak in Teja Gregorin. Prve so se za skupinski start pripravile biatlonke, ki so se malo po 11.30 pognale na progo. Navijanje množice je bilo glasno, predvsem ko je Teja Gregorin prišla na prvi postanek. Glasnih pet vzklikov in Teja je že odtekla v drugi krog, v katerega je startala kot peta. Za vodilno Italijanko Dorotheo Wierer je zaostajala le deset sekund, pred seboj pa je imela še Finko Kaiso Mäkäräinen. Po drugem postanku je morala Teja Gregorin v kazenski krog, toda še vedno je bila na trinajstem mestu. V tretjem krogu je morala zaradi zgrešenega tretjega strela znova v kazenski krog, tako da je v četrti, zadnji krog vstopila kot trinajsta. Žal se ji strelski nastop na četrtem postanku ni posrečil in Teja je zdrsnila daleč nazaj ter tekmo končala na 27. mestu, kar pa so zvesti navijači kljub vsemu nagradili z glasnim ploskanjem. Na zadnji tekmi je zmagala Kaisa Mäkäräinen, ki je tekmice prehitela za osem sekund. Moški so se na 15 kilometrov dolgo progo podali ob 13.30 in gledalci so bili priča pravemu biatlonskemu boju. Potekal je razburljiv četveroboj za zmago, v njem pa je bil najboljši Rus Anton Šipulin, ki je za 1,2 sekunde premagal Francoza Martina Fourcada. Tretje mesto je zasedel Avstrijec Simon Eder, Jakov Fak pa je po ponesrečenem streljanju, saj je zgrešil enkrat leže in dvakrat stoje, in vrhunskem tekaškem nastopu zasedel končno 8. mesto. Ob koncu tekme je biatlonsko preizkušnjo naših tekmovalcev povzel Uroš Velepec z besedami: »Žal ne gre vse po željah, še naprej pa ohranjamo predvidene vloge. Jakov spada v najožji svetovni vrh, ni pa tekmovalca, ki bi v tem napornem koledarju nenehno zmagoval. Ko je konec prve tretjine predstav za svetovni pokal v sezoni, se izčrpanosti ne moreš izogniti.« Vsekakor nas leta 2015 čaka še kar nekaj biatlonskih tekem naših reprezentantov in vsem želimo mirno roko, brezvetrje ter hitre smuči. 36 SV G arda Slovenske vojske je leta 2014 opravila 25 sprejemov z najvišjimi vojaškimi častmi, 28 akreditivov, 57 polaganj vencev za potrebe predsednika Republike Slovenije, predsednika vlade, predsednika državnega sveta, ministra za obrambo in načelnika Generalštaba Slovenske vojske, 42 kordonskih postrojev ob prihodih najvišjih gostov v Republiko Slovenijo, 13 pogrebov z vojaškimi častmi, 195 častnih straž, 25 svojih predstavitvenih programov, 23 usposabljanj za pripadnike veteranskih in domoljubnih organizacij in druge gardne vojaške protokolarne naloge. Lani je izvedla tudi sedem aktivnosti na področju mednarodnega vojaškega sodelovanja. Gardisti so se udeležili žalne slovesnosti v Mauthausnu v Republiki Avstriji, sodelovali na paradi ob dnevu republike v Parizu in na romanju v Lurd v Republiki Franciji. V okviru praznovanja državnih praznikov so se udeležili slovesnosti na Dunaju in v Budimpešti, v okviru dneva spomina na mrtve pa so sodelovali na žalnih slovesnostih v Italiji. Osrednje mednarodno vojaško sodelovanje je sodelovanje z ruskimi gardisti julija, ko že tradicionalno poteka slovesnost pri ruski kapelici na Vršiču. Orkester Slovenske vojske je lani izvedel 19 koncertov s koncertnim orkestrom, 31 koncertov Big Banda, 30 nalog s ceremonialnim Enota za protokol leta 2014 opravila 492 gardnih in protokolarnih ter 226 glasbenih nalog Enota za protokol Slovenske vojske, v katere sestavi delujeta Garda Slovenske vojske in Orkester Slovenske vojske, je leta 2014 opravila 718 nalog, od tega 492 gardnih in protokolarnih ter 226 glasbenih. Enota je uspešno opravila vse ukazane naloge. Pri tem so bili med glavnimi cilji izvedbe nalog izrazita skrb, strumnost in strokovna neoporečnost, eden izmed njih pa tudi skrb za racionalnost poslovanja. Za izvedbo vseh nalog je bilo porabljenih 130.000 evrov, od tega tri četrtine le za najemnine in prevozne stroške. Besedilo: Fedja Vraničar Fotografije: arhiv SV FANFARE SV 37 VESELI OBRAZI orkestrom in kar 146 nastopov s komornimi zasedbami. Izvedel je šest aktivnosti na področju mednarodnega vojaškega sodelovanja. Februarja je v Slovenski filharmoniji izvedel koncert z gostujočim dirigentom belgijske vojske in aprila se je dirigent ceremonialnega orkestra udeležil usposabljanja za predstavitveni program v Belgiji. Big Band Orkestra SV je imel dva koncerta v Olomoucu in Kromerižu na Češkem ter v Nikšiču in Podgorici v Črni gori. V okviru vojaške vaje Immediate Response je Orkester SV gostil Dixie Band orkestra oboroženih sil Združenih držav Amerike, decembra pa je na božično-novoletnih koncertih Orkestra Slovenske vojske kot solist na klavirju sodeloval pripadnik oboroženih sil Združenih držav Amerike. Glavni poslanstvi Garde Slovenske vojske sta organiziranje in izvajanje vojaškega protokola za potrebe Urada predsednika RS, Ministrstva za obrambo ter Slovenske vojske. Svoje poslanstvo izpolnjuje z udeležbo na državnih, vojaških in drugih slovesnostih, hkrati pa za izvedbo vojaškega protokola usposablja tudi druge enote Slovenske vojske. Njeni bistveni nalogi sta usposobiti pripadnike za opravljanje vojaških časti in drugih nalog ob protokolarnih dogodkih ter doseči vzoren zgled in visoko raven zavesti ter profesionalnega odnosa do vojske, države in njunih simbolov. Je visoko profesionalna izurjena vojaška enota, ki opravlja naloge najvišjega vojaškega protokola. Orkester Slovenske vojske ponuja podporo na protokolarnem področju, zagotavlja in dviguje bojno moralo pripadnikov Slovenske vojske, širi organizacijsko kulturo in ima motivacijsko vlogo ter pomembno vlogo v izobraževalnih procesih. NOVOLETNA ANKETA Pripravila: Marko Pišlar in Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Poddesetnik Tadej Perdan, 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora: mednarodno vojaško sodelovanje Konec leta 2013 sem se vrnil z misije v Libanonu, zato sem lani precej časa porabil za koriščenje dopustov in viška ur. Prav tako sem moral ponovno opraviti usposabljanje za pridobitev licence, saj delam kot operater za obdelavo radarskih podatkov v 16. centru za nadzor in kontrolo zračnega prostora. Po lanskem dopustu sem se razveselil informacije, saj sem dobil ponudbo za udeležbo na tečaju za desetnika, kar sem sprejel z velikim veseljem, saj bom tako lahko laže napredoval. Od novega leta pričakujem, da bom postavljen na mesto desetnika. V prihodnje bi rad vojaško šolanje nadaljeval na Šoli za podčastnike, prav tako bi še naprej rad ostal v centru na Brniku. Poleg tega želim to leto oditi še na kako misijo. V zasebnem življenju si želim, da bi žena dobila službo, saj pričakujeva prvega otroka. Poddesetnica Jasna Miklič, inženirska četa 72. brigade: Višji vodnik Aleš Jenko, 157. logistični polk: Leto 2014 ni prineslo večjih presenečenj na službenem področju, če izvzamem usposabljanje za VED vojak vezist, ki sem ga končala novembra. Opravljam naloge četnega vezista, zato sem morala priti na to specialistično usposabljanje, prav tako me te vsebine zelo zanimajo. Za to izkušnjo, na katero sem dolgo čakala, sem zelo hvaležna svojemu delodajalcu. Imam družino z majhnim otrokom, zato si želim, da bi ostala v inženirski četi v Novem mestu. Rada bi, da bi se mi na službenem področju letos uresničila moja velika želja, da končno napredujem v čin desetnik, saj sem tečaj za desetnike opravila že leta 2009, vendar v enoti do zdaj ni bilo možnosti za postavitev na to formacijsko dolžnost. V zasebnem življenju želim sebi in svoji družini čim več zdravja ter zadovoljstva. Kot vodja orožarske delavnice v Postojni ocenjujem leto 2014 na poklicnem področju kot uspešno. Lani sem začel sodelovati v modulu za splošno inženirsko četo, v okviru katerega smo izvedli že veliko usposabljanj. Sem na seznamu kandidatov 31. kontingenta SV za misijo Kforja na Kosovu, zato upam, da bom izbran za to nalogo. Pred aprilsko napotitvijo me čakajo namenske priprave za misijo na Kosovu. Pričakujem, da bom priprave in naloge na Kosovu uspešno opravil ter se jeseni srečno vrnil domov. Lansko leto si bom zelo zapomnil, saj smo se z družino končno preselili v novo hišo, ki smo jo zgradili. Pričakujem, da bo družina letos zdrava in da bodo moji trije otroci s čim manj težavami preživeli mojo šestmesečno odsotnost od doma, medtem ko bom na misiji na Kosovu. Višji vodnik Jernej Celestina, 430. MOD: Aleš Ropret, štabni vodnik, poveljstvo logistične brigade: Ana Rogel, vojakinja, EVOJ PP: Leto 2014 si bom zapomnil po preseženem osebnem cilju z udeležbo na ultramaratonu Celje–Logarska dolina na 75 kilometrov, čeprav sem ga moral končati pri 60 kilometru, tako da mi ostaja doseganje cilja na ultramaratonu tudi letos. Ena izmed letošnjih želja je udeležba na športnih tekmovanjih, na katerih pripadniki Slovenske vojske merimo moči in krepimo kolektivni duh. Zelo bi se razveselil delovanja v tujini, naj bo to delo v tujini oziroma misija. V osebnem življenju si želim še večje povezanosti z družino in prijatelji, ki me podpirajo pri mojem delu v Slovenski vojski. Čeprav je naša brigada doživela preoblikovanje, se zame ni kaj bistveno spremenilo, saj je moje delo enako kot pred tem, res pa je, da smo morali kar precej energije in truda vložiti v to, da smo speljali zgodbo. Moram reči, da smo na dobri poti, saj smo s stališča logistike naredili korak naprej v primerjavi z obdobjem pred transformacijo. Letos si želim predvsem zdravja, da bom še naprej kos življenjskim zgodbam. Preteklo leto si bom zapomnila predvsem po tem, da sem zamenjala delovno okolje, kar mi predstavlja nov izziv, novo učenje. Prej niti nisem imela potrebe po računalniku, zdaj pa, ko odkrivaš nove in nove stvari, sta mi delo z njim in učenje vedno bolj všeč. In seveda, da ne pozabim, ekipa, s katero delam, je fantastična, tako da lahko rečem, da je bilo leto 2014 res dobro. Želje za leto 2015? Da bo le tako še naprej in da bo še več izzivov, osebno pa, da bom še naprej spoznavala lepote Slovenije med obiski hribov, poleti tudi na kolesarjenju, mogoče bom letos obiskala še Dolino Sedmerih jezer, saj je zelo lepa. predstavitveni program Garde SV KROMERIŽ NA ČEŠKEM 38 SV SV 39 OBRAZI Priznanje družine mi pomeni največ Pred petnajstimi leti, ko je opravil mednarodni tečaj za opazovalce, ni vedel, kako močno bo to zaznamovalo njegovo življenje. Bilo je pozno jeseni, ko sem ob kavi ujela njegovo zgodbo med pogovorom sodelavcev. Beseda je nanesla na misijo Untso in to, da je enemu izmed naših pripadnikov uspelo rešiti ugrabljene opazovalce. Ljubo Pajič, polkovnik v pokoju, je človek, ob katerem ti ne preostane drugega, kot da kar naprej sprašuješ in potem napeto poslušaš njegovo zgodbo. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: osebni arhiv srečni po uspešnem reševanju Pred dobrimi 55 leti rojen v Hrastniku je po končani osnovni šoli odšel na vojaško gimnazijo. »In to čisto po pomoti,« se zasmeji. Pove, da je bil njegov oče inženir in v tistem času so bili inženirji zelo spoštovani. To si je želel tudi sam, vendar je ob predstavitvi poklicev ob koncu osnovne šole narobe razumel pomen inženircev v vojski. »Prijavil sem se v šolo, zato mi ni preostalo drugega, kot da opravim zdravniški pregled in grem na vojaško gimnazijo, ki je bila tu, za Bežigradom. Po končani gimnaziji sem šel v Beograd na vojaško akademijo in vpisal smer pehote, saj je bila ta smer skoraj edino zagotovilo, da bom lahko vojaško kariero nadaljeval v Sloveniji.« Že med študijem je spoznal ženo Anko, s katero ima dva sinova. Po končani akademiji je opravil specializacijo v Sarajevu in začel delati na Bohinjski Beli kot poveljnik alpsko-izvidniškega voda kot gornik. »Pisalo se je leto 1982, ko sem prišel v vojašnico. Kmalu sem opravil enomesečni tečaj iz alpinistike, pozneje pa sem prevzel planinsko četo in se odločil za graničarja. V Kranju sem poveljeval četi za usposabljanje graničarjev, ki so po usposabljanju varovali mejo od mejnega prehoda Jezersko do italijanske meje.« Mislil sem, da ne bo vojne »Leta 1991, ko je že vse kazalo, da bo vojna, sem še kar upal, da se to ne bo zgodilo. Prepričan sem bil, da vojne ne bo, in še takrat, ko smo dobili povelje, da moramo zavzeti mejne prehode, sem bil prepričan, da se bo rešilo s političnimi pregovori in ne bo vojaškega posredova40 SV nja,« opiše prve dni vojne. Že leto prej je sodeloval s takratno 6. upravo, ki jo je vodil Andrej Lovšin, saj sta se poznala še z gimnazije. »V tem času smo se povezovali, navezovali stike s tistimi, ki smo jih poznali, jim zaupali. Dejal sem mu, da mu lahko posredujem določene podatke, kar sem tudi naredil, čeprav nisem bil na visokem položaju. Ko so se razmere zaostrile, so nas v JA izolirali, tako da smo šli domov le za nekaj ur na teden, vsi pa smo bili pod nadzorom varnostnih služb.« Kot je dodal, je dobil ukaz in moral svojo enoto peljati na mejo v Podljubelj, v njej pa je bilo tudi veliko slovenskih fantov. »Prevzel sem poveljevanje nad enoto in odgovornost za fante, ki so nam jih njihovi starši zaupali v varstvo. Hotel sem jih pripeljati domov žive, pri tem pa ni bilo pomembno, katere narodnosti so bili. Vse se je končalo dobro, tudi zaradi sodelovanja s slovenskim policijskim inšpektorjem Bojanom Belakom. Tako ni bilo nepotrebnega streljanja in smo se lahko vrnili v vojašnico.« Po končani vojni se je sicer želel zaposliti na policijski akademiji v Tacnu, vendar so jo ustanovili šele pozneje, on pa, ki je že imel družino, tako dolgo ni mogel biti brez službe, zato se je odločil, da bo kariero nadaljeval v Slovenski vojski. Svojo pot je začel v 55. območnem štabu v Domžalah, pozneje pa je delal na pokrajinskem štabu, operativnem poveljstvu in Generalštabu SV. »Prehodil sem vse poti, ki jih mora vojak oziroma častnik, saj je moje vodilo, da se ne sme izpustiti nobenega koraka. Trdim, da se vsak korak, ki se ga preskoči, pozna pri opravljanju nalog na višji ravni in predvsem v načinu razmišljanja,« poudari. Do leta 2013 je delal v oddelku za razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja, pisali pa so programe in navodila za šolanje vojakov, podčastnikov in častnikov v sodelovanju s strokovnjaki iz rodov. Čutil sem, da se moram vrniti Po opravljenem tečaju leta 1999 za mednarodne opazovalce v Kanadi je minilo pet let, ko je šel prvič za mednarodnega opazovalca na Golanskem višavju na misijo Untso, ki je, kot pravi, mati vseh misij. »Misija je na najbolj kritičnem območju sveta, kjer je nenehna kriza in kjer še dolgo ne bo miru, če kdaj sploh bo. Preprosto ni rešitve niti kako rešiti niti kako ustaviti vse skupaj. Na prvi misiji leta 2005 sem bil nastanjen v Damasku v Siriji najprej kot opazovalec in nato kot vodja opazovalcev, pokrivali pa smo severni del sirske strani.« Kot pravi, se je za misijo odločil predvsem zato, da sebe, svoje znanje in izkušnje primerja s tujci. »Ne le znanje, tudi kakšna sta moja razgledanost in razmišljanje, kako delujem, me je zanimalo. Lahko rečem, da sem bil zadovoljen, ko sem ugotovil, da kar veliko znam,« se zasmeji. Kot pravi, je razlika pri delu v tujini tudi v tem, da se na misijah ne spoštuje čina, temveč si vsak avtoriteto in spoštovanje pridobi s svojim delom, dejanji in znanjem. Leta 2009 se je še drugič odločil, da gre za mednarodnega opazovalca v Untso, po nekaj mesecih dela kot opazovalec pa je na prošnjo poveljujočega prevzel mesto namestnika. Kmalu je potekala menjava poveljujočih misij, zato je prevzel enoto in jo vodil dober mesec dni ter poveljeval 41 častnikom in 15 civilnim uslužbencem. »Na zadnjo misijo sem šel, ker me je nekaj vleklo tja. Čutil sem, da moram iti. Ne znam razložiti, toda vedel sem, da to moram storiti.« Ob tem dvigne rokav in pokaže naježeno kožo, ki jo je dobil ob pripovedovanju. »Še danes se oblečem v petelina,« se zasmeji, vendar se hitro zresni in nadaljuje: »Lahko sem izbiral in tako sem se odločil, da se vrnem na isto delovno mesto, na katerem sem bil nazadnje. Poznal sem tako delo namestnika kot poveljnika in odlično celotno območje in kmalu so moji podrejeni spoznali, da je to prednost, saj so imeli kompetentnega sogovornika ob morebitnih težavah.« Prvi del misije je potekal precej mirno, čeprav se je v Siriji že začela vojna. Predvsem v bližini opazovalnice številka 52 ob izraelski meji na sirski strani je bilo napeto. »Pod opazovalnico v mali vasi so se naselili uporniki. V bistvu je bila na tem območju največja uporniška skupina, v kateri so se zbirali, urili v taktiki in od tam hodili v napade, zato so tudi sirski vojaki streljali nanje.« V Siriji se je revolucija začela spreminjati in kmalu so jo uporniki prevzeli sirskemu narodu, tako je iz boja za ekonomsko enakopravnost kmalu postala verska in politična revolucija. »Civilisti so na tem območju dolgo živeli z vojsko, saj je bila tam zaradi meje z Izraelom. Dobro so se razumeli, toda kmalu po začetku vojne so v enote prišli drugi vojaki, ti pa niso bili prijazni z ljudmi. Tako so se začeli obračati k upornikom, ko pa so se tem začeli pridruževati tujci in pripadniki Al Nusre ter Al Kaide, so se obrnili nazaj na predsedniško stran in začeli podpirati Al Assada. Tisti, ki so se prišli borit na stran upornikov, so imeli veliko vojaškega znanja, saj so se borili v Afganistanu, Iraku, Libiji in Čečeniji, takoj pa so od manj izkušenih upornikov prevzeli vodenje. Uporniki so mislili, da jim bodo pomagali pri njihovi veri in boju, vendar pa je bilo to kmalu končano.« Malo postane in pove, da so se počutili, kot da gledajo film v živo. »Rezanje glav, bombardiranja, streljanje, v enem boju je lahko padlo tudi do 400 granat. Pri vseh opazovalnicah je bilo nevarno, toda številka 52 je bila še posebno izpostavljena, saj je bila zelo blizu upornikov. Sam sem k sreči prišel na kraj dogajanja takrat, ko so bile glave na avtomobilih ali ograji, vendar smo koga poslali na teden počitka, saj je bilo res grozno.« Pove, da je kot vojak doživel veliko kritičnih stvari, tudi med osamosvojitveno vojno, in da je bil kot vojak navajen, da je odmislil slabo dogajanje in se osredotočil le na opravljanje nalog. Bil sem odgovoren za te ljudi, zato sem jih šel reševat Bil je 13. maj 2013, ko je ob 3. uri zazvonil telefon. Poklical ga je dežurni in povedal, da so v opazovalnico številka 52 vdrli, streljali ter ugrabili enega opazovalca. Obsedel je na postelji in pomislil na najhujše. Odkar je trajala misija, se kaj takega ni zgodilo. »Pomisliš na najhujše. Seveda se je prej zgodilo, da so nas okradli in pobrali opremo, vendar nikoli niso ugrabili ljudi. Dežurni mi je dejal, da so jih poskušali priklicati po vseh možnih povezavah, vendar se nihče ni javil. Odšel sem k dežurnemu, zahteval vse podatke in se odločil, da grem v opazovalnico.« Po poti so ga obvestili, da so bili v opazovalnici trije, dva moška in ženska. »Ko sem izvedel, da je bila med njimi ženska, so mi prišle pred oči najhujše možne podobe, saj vemo, kaj delajo z ženskami v vojni. Pozneje se je izkazalo, da je ženska med uporniki dosegla visoko spoštovanje, mogoče je pomagalo tudi to, da je bila v vojski psiholog in je urila novozelandske specialne sile. Namestniku sem ukazal, naj pripravi vse kot za delo v vojni, saj je pomembno, da so vsi ukazi zapisani, torej kdo jih izdaja in kdo izvršuje, če bi se zgodile napake.« Pot ga je vodila do meje med Izraelom in Sirijo, kjer je stala opazovalnica. Na izraelski strani so medtem sporočili, da je v opazovalnico najprej vdrla manjša skupina, nato pa po nekaj strelih še druga, večja, poleg tega so videli, kako so odpeljali uniformiranega človeka. Odločil se je, da gre na drugo stran, k opazovalnici. »Bil sem neoborožen, saj kot opazovalci ne smemo imeti orožja. Odločil sem se, da grem sam, ker so bili drugi mlajši in manj izkušeni, zato jih nisem želel izpostavljati. Spomnil sem se zapisa na spominskem kamnu na Golanskem višavju, da so tam umrli izraelski vojaki in poveljnik brigade. Zakaj je bil poveljnik brigade v prvi bojni črti? Ocenil je, da je to tako pomemben položaj, da mora biti tam. Tudi jaz sem videl, da moram rešiti svoje ljudi in da moram biti tam. Greš, ker čutiš odgovornost. Lahko bi pustil, da bi ugrabljene rešili drugi, toda vprašanje je, kaj bi se zgodilo z mojimi ljudmi. Ko sem prišel tja, sem imel skoraj vse podatke. Kmalu sem šel skozi vrata dveh ograj na sirsko stran. Ob ograji me je čakal poveljnik izraelske vojske, ki mi je želel pomagati, vendar ni imel pristojnosti. Prosil sem ga, da se postavi na meji in nam varuje hrbet, sam pa sem z enoto za posredovanje, v kateri so bili filipinski vojaki, odšel do opazovalnice.« Ko so jo pregledali, so ugotovili, da je izropana, v njej pa ni bilo nobenega opazovalca. Ko so odšli iz opazovalnice, da pregledajo še okolico, so zaslišali šumenje in takoj postavili položaj zavarovanja. Sledil je psihični boj. Slišali so jih, videli pa ne. Med njimi je bilo le minsko polje. »Bili so trenutki živčnosti. Kmalu smo razločili dva človeka, ki sta se približala. Eden izmed njiju je odložil orožje, drugi ga ni hotel. Pokazal sem, da nimam orožja, in stopil proti njim, prej pa naročil vojakom, naj v primeru, da pride do streljanja, streljajo nanje, jaz pa se bom že pravi čas vrgel na tla. Kmalu sva si stala nasproti in vprašal me je, ali sem poveljujoči. Odvrnil sem, da ja, in tudi on je dejal, da poveljuje upornikom. Želel si je pogovoriti se z menoj in tako se je začelo pregovarjanje. Še dobro, da sem nekaj načinov, kako se vodi pregovore, poznal s tečajev in iz knjig, predvsem pa je bilo pomembno, da mu nisem kazal strahu, se nisem lagal in sem zahteval tisto, kar je realno. Nisem smel popustiti, prav tako pa nič obljubiti, takrat tudi ne smeš biti trmast. Uporniki so želeli predvsem, da se govori in piše o njih, saj bi tako drugi izvedeli za njih in bi laže dobili opremo ter orožje.« Pregovarjanje je trajalo in trajalo, minute so se vlekle in končno sta se dogovorila, da uporniki izpustijo opazovalce. »Ob zori sem jih videl prihajati in takrat sem vedel, da bo vse v redu. Ko so prišli do nas, je zahteval, da nadaljujeva pogovor, vendar sem dejal, da ne, ker smo vsi utrujeni in se dobimo naslednji dan ob določeni uri na istem kraju. Nerad je popustil, vendar se je na koncu strinjal, jaz pa sem tudi držal obljubo. Organiziral sem poročanje generalu, ki je prišel isti dan k nam, tako da sva skupaj odšla na pogajanja, ki sem jih vodil.« Ko se je pozneje pogovarjal z ženo in ji povedal, kaj se je zgodilo, mu je dejala, da je ponosna nanj in da je prav zato, ker je tak, kot je, z njim že toliko let. »To je tisto nekaj, kar imaš in česar ti nihče ne more vzeti. Imaš dokaz, da si dober. Za svoje domače, ki ti pomenijo največ na svetu, si dober človek,« konča s solznimi očmi. Po reševanju je dobil precej pohval od sodelavcev in nadrejenih. »Veliko mi pomeni pohvala prijatelja Dejana, s katerim sva včasih skupaj delala, zdaj pa predava etiko in moralo na CVŠ. Oktobra 2013 sem dobil od njegove petletne Eme medaljo za hrabrost. Narisala jo je sama od sebe na list papirja. Oktobra 2014 sem pravo medaljo dobil od ministra. Obe mi veliko pomenita, toda tista prva mi je naredila več veselja.« Ob koncu pogovora ga vprašam, kaj bi svetoval svojim kolegom v vojski. »Bodočim častnikom predvsem to, naj se nikoli ne nehajo učiti. Ne le v šoli in ne le o bojevanju, bodite odprti, treba je imeti empatijo in se vživeti v ljudi, da jih laže razumeš in rešuješ težave. Biti, znati, narediti, to vsi poznamo. Naj se trudijo, da bodo zgled vojakom, saj te bodo spoštovali takrat, ko bodo tvoj zgled, znanje in delo tisto, kar bo govorilo o tebi, in ne čin, ki ga nosiš.« Pregovori v Siriji Prevzem dolžnosti poveljnika OGGT SV 41 Kartografija na Ministrstvu za obrambo Pripravil: Jože Balas Nova Vojaška topografska visoke objekte, ki lahko predstavljajo potenplaninska karta Julijske Alpe – cialno oviro pri letenju, veterinarske postaje, vzhod v merilu 1 : 25 000 zavetišča Gorske reševalne službe, podatke o V Sektorju za načrtovanje smo v sodelovanju z zunanjim izvajalcem Kartografija d. o. o. izdali Vojaško topografsko planinsko karto Julijske Alpe – vzhod v merilu 1 : 25 000. Karta je zasnovana dvostransko in pokriva vzhodni del Julijskih Alp, območje med Kranjsko Goro in Golico na severu in med Planino Rut in Podroštom pod Spodnjo Sorico na jugu. Karta je namenjena pripadnikom Slovenske vojske pri opravljanju nalog usposabljanja v gorah ter pri njihovem sodelovanju pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tako je lahko karta tudi dober pripomoček vsem, ki opravljajo naloge v gorskem svetu, predvsem pripadnikom Civilne zaščite ter drugim, ki delujejo v okviru sistema zaščite in reševanja, na primer Gorski reševalni službi, Jamarski reševalni službi, gasilcem in drugim. Na podlagi katastra planinskih poti Planinske zveze Slovenije smo na karti prikazali vse registrirane markirane planinske poti, ki smo jih ločili glede na njihovo težavnost. Zelo uporabni bi bili tudi podatki o dolžini poti (ocena časa za prehod poti), opremi na poti (varovala, jeklenice, stopnice) in statusu odseka (aktiven, omejen prehod, ukinjen, neprehoden), vendar teh podatkov od skrbnika katastra žal nismo dobili, upamo pa, da bodo dostopni do naslednje izdaje karte. Na karti smo prikazali tudi lokacije planinskih koč in bivakov. V nasprotju z običajnimi turističnimi planinskimi kartami smo na karti dodatno prikazali kilometrsko pravokotno mrežo sistema UTM in zunajokvirno vsebino, ki se uporabljata na vseh vojaških topografskih kartah SV in Nata, heliport ter začasna in zbirna pristajalna mesta, ki jih uporabljajo za helikopterje SV in Policije, Prikaz predvidenega območja kartiranja vojaških topografskih planinskih kart cestah in mostovih, jame in brezna, območja za potrebe obrambe ter meje Triglavskega narodnega parka, naravnega rezervata in naravnih spomenikov na tem območju, s čimer smo upoštevali naravovarstveni vidik karte. Zaradi lažje vizualizacije smo na karti prikazali senčenje, kar daje karti poseben učinek 3D. Karta je na voljo tudi v digitalni obliki, v kateri so med drugimi dodani še vektorski sloji območij nevarnosti snežnih plazov in kulturne dediščine, kar na tiskani karti ni prikazano. Vojaške topografske planinske karte so redkost v svetovnem merilu kot tudi v Natu, saj nam v okviru priprav in med izdajo ni uspelo pridobiti nobenega vzorca karte s tovrstno tematiko, da bi nam bil v pomoč, zato smo se lahko pri pripravi te karte zanašali le na domače vire in izkušnje. Pri tem so nam s predlogi in viri pomagali Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Zavod za gozdove Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), Slovenska vojska ter Služba za informatiko in komunikacije, ki je zagotovila večino digitalno dostopnih podatkov. Žal se je tako kot pri nekaterih drugih izdajah kart tudi tokrat ponovilo, da pri pripravi karte pogrešamo predvsem večji prispevek tistih, ki jim je karta namenjena, razen redkih izjem. Kljub temu smo prepričani, da nam je glede na skromen razpoložljiv denar, razmeroma kratek časovni okvir za pripravo karte in na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale šele pri tisku, uspelo izdati karto, ki bo dober pripomoček vsem, ki jo bodo uporabljali pri opravljanju svojih nalog. Vojaška topografska planinska karta Julijske Alpe – vzhod v merilu 1 : 25 000 je prva karta s to tematiko, ki smo jo izdali v Sektorju za načrtovanje in je nekakšen poskus izdajanja tovrstnih in drugih tematskih kart za potrebe SV v prihodnje, izkušnje, ki smo jih pridobili pri njeni pripravi, pa nam bodo že v veliko pomoč pri izdaji naslednje karte Julijske Alpe – zahod, ki jo nameravamo izdati leta 2015. Druge kartografske novosti Konec leta 2014 smo v sodelovanju z Geodetsko upravo RS (GURS), Geodetskim inštitutom Slovenije (GI) in Kartografijo d. o. o. izdali pet vsebinsko obnovljenih sistemskih listov državne in vojaške topografske karte RS v merilu 1 : 50 000 (DTK/VTK 50), in 42 SV sicer NL 33-07-12 Sežana, NL 33-07-17 Izola, NL 33-05-28 Koper, NL 33-08-013 Ilirska Bistrica in NL 33-08-17 Karlovac. V sodelovanju s Kontrolo zračnega prometa Slovenije je bila izdana enotna VFR (Visual Flight Rules) civilno-vojaška letalska karta za slovenski zračni prostor, ki je tudi priloga slovenskemu zborniku zrakoplovnih informacij AIP (Aeronautical Information Publication) za leto 2014. Izdana je skladno z mednarodnimi priporočili, standardi ICAO (Mednarodna organizacija civilnega letalstva) in Natovimi standardi STANAG. Uporabnikom na Ministrstvu za obrambo so na voljo karte v tiskani in digitalni obliki. 12. novembra 2014 je bil sklenjen novi Memorandum o soglasju med vlado Republike Slovenije in vlado Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o sodelovanju na področju geoprostorskih podatkov med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Združenega kraljestva. Memorandum omogoča brezplačno pridobitev in izmenjavo geoprostorskih podatkov ter zemljevidov, ki jih MO in SV potrebujeta pri delu ter usposabljanju, še posebno pri napotitvah pripadnikov v mednarodne operacije in na misije ter druge naloge v tujini, novost pa je tudi možnost pridobitve oziroma izmenjave pomorskih kart in drugega gradiva, povezanega s pomorsko navigacijo. S sklenitvijo je omogočeno sodelovanje na strokovnem in razvojnem področju, pri pripravi kart ter morebitnih skupnih projektih. Načrtovane naloge leta 2015 V sodelovanju z GURS bomo nadaljevali obnovo vojaške in državne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 50 000, predvidoma šest listov za zahodno Slovenijo. Za potrebe URSZR bomo izdali karto v merilu 1 : 25 000 (VTK25) Ljubljana z okolico, za potrebe SV pa VTK25 za poligon Postojna in Ortofoto karto poligona Postojna. Kot je bilo že omenjeno, bomo nadaljevali izdajo vojaških topografskih planinskih kart, na vrsti pa je karta, ki bo pokrivala zahodni del Julijskih Alp. Za pripadnike SV, zaposlene na MO in za druge zainteresirane strokovne delavce, ki se pri svojem delu srečujejo z geoprostorskimi podatki, bomo izvedli usposabljanje Geoprostorska podpora obrambnemu sistemu RS. S kolegi z Inštituta za vojaške geoznanosti Ministrstva za obrambo in šport Republike Avstrije bomo pripravili posodobljen sporazum o sodelovanju na geoprostorskem področju, saj je veljavni star že 16 let. Novi sporazum bo poleg izmenjave klasičnih kart omogočil tudi izmenjavo digitalnih geoprostorskih podatkov za uporabo v GIS-okolju, informativnih geografskih publikacij o kriznih državah, pridobitev izdelkov hitrega kartiranja, medsebojno asistenco in posvetovanja ter možnost sodelovanja pri skupnih projektih, predvsem pri izdaji obmejnih listov topografskih kart. Leta 2015 bo sklenjen tudi dodatek k sporazumu z Nacionalno geoprostorsko obveščevalno agencijo Ministrstva za obrambo ZDA, kar bo omogočilo brezplačno pridobitev letalskih navigacijskih podatkov in s tem povezano programsko opremo. Jože Zrnec nagrajenec plakete državnega sveta RS Fotografija: Tamino Petelinšek NAPISALI STE Državni svet Republike Slovenije je 5. decembra 2014 priredil slavnostno podelitev plaket državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2014. Besedilo: Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje P rejemnike plaket in druge udeležence slovesnosti je nagovoril predsednik državnega sveta Mitja Bervar. Poudaril je, da je ta dan za državni svet in prostovoljstvo izredno pomemben, saj je bila podelitev plaket leta 2014 že dvajseta. Od leta 1994 je plakete dobilo več kot sto zaslužnih posameznikov. S tem slovesnim dogodkom državni svet želi opozoriti na širši pomen prostovoljstva pri nas. Plaketo državnega sveta je dobil Jože Zrnec iz Zdenske vasi, eden izmed štirinajstih v RS in edini gasilec, ki ga je predlagala matična GZ ter potrdila Gasilska zveza Slovenije. Še enkrat iskrene čestitke Jožetu Zrnecu za opravljeno delo na vseh ravneh prostovoljstva. Tako je nam mladim za zgled in pokazatelj prave poti prostovoljstva. Že kot otrok je z osmimi leti vstopil med gasilce. Poklicno je svoje delo opravljal kot gozdar, v prostem času pa opravljal dela na kmetiji. Ko je odslužil vojaški rok, je postal član upravnega odbora PGD Zdenska vas in bil njen član do leta 2012. Od tega je bil 28 let poveljnik društva. Leta 1969 je bil izvoljen za sektorskega poveljnika Dobrepolje. To funkcijo je opravljal do leta 1995, nato pa z ustanovitvijo GZ Dobrepolje tudi deset let funkcijo poveljnika GZ Dobrepolje. Med tem časom je opravljal funkcijo poveljnika Civilne zaščite za Dobrepolje. Na svoji gasilski poti se je nenehno izobraževal in znanje prenašal na mlajše rodove. Kot poveljnik gasilske zveze je vodil delo organov, ki so razvijali požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obrazložitev predloga Še vedno se kljub starosti udeležuje interpriznanja vencij na domačem območju, kjer pomaga Jože Zrnec se je rodil 15. avgusta 1942 na dru- po svojih močeh. Vedno je bil in je še prižinski kmetiji na lepi lokaciji ob cerki sv. Anto- pravljen pomagati, pa naj bo to na gasilskem na v Dobrepolju. Njegovo življenje je posveče- področju ali pri delovanju vaške skupnosti, no gasilstvu. kmetijske zadruge, Karitasa in župnijskega sveta, 23 let pa je ključar podružnične cerkve sv. Antona. S svojim delom si je pridobil velik ugled daleč okoli meja občine in regije. Za delo v gasilski organizaciji je z zgledom pridobil veliko mladih ljudi, ki so se nato pridružili organizaciji. Za svoje delo je dobil že več priznanj in odlikovanj, med njimi zadnje priznanje kipec gasilca leta 2008. Še vedno je aktiven kot veteran v GZ Dobrepolje in regiji Ljubljana II. ter častni poveljnik GZ Dobrepolje. Je zaslužni član Gasilske zveze Slovenije in še vedno prispeva k napredku organizacije ter njenega dela. Njegov prispevek k razvoju požarnega varstva in humanitarnosti je nedvomno velik. Obisk delegacije ZSČ pri HČZ Besedilo: Martin Jugovec Fotografiji: HČZ in HVU D elegacija Zveze slovenskih častnikov na čelu s predsednikom, upokojenim generalmajorjem mag. Alojzom Šteinerjem, je bila na obisku pri Skupnosti združenj hrvaškega častniškega zbora, ki jo vodi upokojeni brigadni general Rozario Rozga. Potekal je 27. in 28. novembra 2014 in se je začel z obiskom njihovega združenja na Reki ter nadaljeval v Crikvenici, Novem Vinodolskem, Ogulinu in Zagrebu. Obisk je bil namenjen predvsem spoznavanju njihovih organizacij na terenu in seznanitvi s sistemom vojaškega izobraževanja in usposabljanja podčastnikov ter častnikov stalne in rezervne sestave hrvaške vojske kot tudi nerazporejenih podčastnikov in častnikov. Drugi dan obiska smo bili gostje njihovega Centra vojaških šol oziroma Hrvatskega vojnega učilišta, na katerem nas je sprejel namestnik poveljnika kapitan Tihomir Erceg. Sprejel nas je tudi namestnik načelnika Generalštaba hrvaške vojske generalpodpolkovnik Dragutin Repinc. Uspešen obisk se je končal s pogovori o nadaljnjih oblikah sodelovanja med Hrvaškim častniškim zborom in Zvezo slovenskih častnikov na lokalni (obmejni) in državni ravni v naslednjih letih. SV 43 ŠPORT V VOJSKI V Kopru podelili priznanja za najboljše športne dosežke leta 2014 Pomembno je sodelovati in ne zmagati, pravi stari slogan v športu, toda še lepše se glasi: »Treniraj, sodeluj in zmagaj.« Če se zadnje tudi uresniči, je nagrada toliko lepša, saj športnike spremlja na njihovi poti, jim daje zagon za naslednje dosežke, naporne treninge in dolga potovanja ter poplača ves njihov trud in znojne kaplje ob čezmernih naporih, ki jih morajo vrhunski športniki premagati, da presežejo sotekmovalce v posameznih disciplinah. Pri tem pomembno prispeva tudi športna enota Slovenske vojske, saj omenjenim zagotavlja zaposlitev, brez katere bi zaradi težkih in dolgih treningov težko dosegali odlične rezultate ter kolajne, s katerimi se naši asi vrnejo v domovino iz različnih držav sveta. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič O dpravimo se na Slovensko primorje v obmorsko mesto, ki so ga tudi tokrat preletavali elegantni galebi in v katerem so zasidrane velike čezoceanke, torej Koper. Obalnega mesta smo vajeni predvsem v poletnih mesecih, ko se mimo njega peljemo v obmorska letovišča, 3. decembra pa je gostilo slovenske športnike v slavnostnih uniformah. Tja so prišli zaradi podelitve priznanj, zasluženih med letom. Luči v koprskem gledališču so zasvetile, na odru pa so se zvrstili številni športniki, ki so vztrajno konkurirali sotekmovalcem predvsem v individualnih športih in ponosno prejemali priznanja v različnih disciplinah. Na prireditvi so bili tudi minister za obrambo Janko Veber, podžupan mestne občine Koper Peter Bolčič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman. Vzdušje je kmalu postalo napeto, po uvodnemu govoru pa so podelitev dodatno popestrile plesne točke akrobatske skupine Flip, ki je navdušila še tako ravnodušne gledalce. Potem je na oder prišel 132. gorski polk, sledila pa mu je nadporočnica Mojca Flerin, ki prav tako prihaja iz omenjenega polka. Po prejemu priznanj je na oder stopil tudi praporščak Iztok Arbajter iz športne enote Slovenske vojske. Brez športa ne gre Slavnostni govornik minister Janko Veber je v svojem nagovoru posebno poudaril pomen športa in telesne pripravljenosti, ki je zelo pomembna za usposobljenost pripadnika kot tudi za usposobljenost vojske kot celote. »To, da ste se uvrstili med najboljše športnike in športnice Slovenske vojske, pomeni, da ste dosegli odlične rezultate na številnih tekmovalnih preizkušnjah skozi vse leto ter se pri tem soočali z zahtevno konkurenco. Dokazali ste, da imate ambicijo, da vlagate napor in da premorete veliko vztrajnosti,« je še dodal minister. Poleg zbrane športne elite je pohvalil tudi druge športne posameznike, ki so prav tako zaposleni v obrambnem resorju in se uspešno udeležujejo tekmovanj v vojaškem in civilnem okolju. Telesna vadba namreč blagodejno vpliva na človeško telo, zbranost in razum ter hkrati pomaga pri Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman podeljuje poveljniku 1. brigade polkovniku Romanu Urbanču pokal za najboljšo brigado. 44 SV premagovanju psihičnih in fizičnih naporov, brez katerih v vojski ne gre. Treningi, tekme, kolajne ... Minister je čestital tudi vsem pripadnikom in pripadnicam ter enotam Slovenske vojske za osvojene zmage tako na tekmovanjih kot prvenstvih v okviru Slovenske vojske. Med drugim je poudaril velik pomen podeljenega visokega odlikovanja CISM načelniku Generalštaba Slovenske vojske generalmajorju dr. Andreju Ostermanu. Zbrane je nagovoril še podžupan mestne občine Koper Peter Bolčič, ki je čestital športnicam in športnikom ter poudaril dobro sodelovanje mestne občine Koper z Ministrstvom za obrambo. Na prireditvi so bila podeljena priznanja strelske in orientacijske lige, priznanja za mednarodne športne dosežke na tekmovanjih CISM v svetu ter priznanja prvenstva Slovenske vojske v vojaškem peteroboju. Poleg omenjenih je leta 2014 na svetovnem vojaškem prvenstvu v plavanju drugo mesto na 200 metrov prsno in tretje mesto na 400 metrov prosto osvojila Tanja Šmid, na svetovnem prvenstvu v rokoborbi pa si je tretje mesto v kategoriji do osemdeset kilogramov priboril Jure Kuhar. Bronasto kolajno je na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju z zasledovanjem dosegla Teja Gregorin. V skokih na cilj je prvo mesto osvojila padalka Maja Sajovic, na oder pa so stopili tudi vztrajna Luka Božič in Sašo Taljat, ki sta si v kanuju dvosedu priborila prvo mesto na svetovnem prvenstvu, ter Nejc Žnidaršič, ki si je v kajakaškem spustu na divjih vodah priveslal prvo in drugo mesto. S srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu je Mina Markovič dokazala, da s športnim plezanjem nima težav. Klemen Bauer je na letnem biatlonu v zasledovanju osvojil najprej drugo, pozneje pa v mešani štafeti še tretje mesto. Andreja Mali je v mešani štafeti letnega biatlona slavila tretje mesto. V judu je do oseminsedemdeset kilogramov s svetovnega prvenstva dobre volje prišla tudi Anamari Klementina Velenšek, saj je dosegla bronasto kolajno, prav tako pa priznanj ni bilo konca za Tejo Gregorin, ki je v letnem biatlonu z zasledovanjem osvojila še prvo mesto in si poleg tega prišprintala prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Luka Božič je v kajak-kanuju priveslal do ekipnega tretjega mesta. Na evropskih prvenstvih je v gorskem kolesarstvu dobro pedala poganjala Tanja Žakelj, saj je v krosu dosegla zlato kolajno, prav tako je z vesli kraljeval skromni mladenič Luka Božič, ki je v kajak-kanuju v slalomu kanu ekipno osvojil prvo mesto. Blaži Klemenčič se je ponovno videlo, da z ostrimi gorskimi vzponi nima težav, saj je v krosu osvojila srebrno kolajno, Veronika Macarol in Tina Mrak sta bili v jadranju v razredu 470 tretji, olimpijski bazen pa je za Damirja Dugonjića postal skoraj prekratek, saj si je v njem priplaval tretje mesto na evropskem prvenstvu. Po podelitvi priznanj sta sledila plesna točka omenjene skupine in božanje okušalnih brbončic, za katere je poskrbela hrana na dobro obloženih mizah v preddverju gledališča. Tako se je za športnike Slovenske vojske končalo še eno uspešno športno leto, za vse, ki so leta 2014 le sodelovali, pa lahko rečemo, da v prihodnjem letu bolje bo in jih bomo mogoče že čez leto dni pričakali na odru, na katerem se bodo zasvetili v soju luči in podeljenih priznanj. Minister za obrambo Janko Veber Najboljše športnice in športniki Slovenske vojske za leto 2014 so desetnik Peter Sajevec (2. mesto), praporščak Iztok Arbajter (1. mesto), poročnik Janez Pretnar (3. mesto), vojakinja Mateja Mlinar (2. mesto), poročnica Mojca Flerin (1. mesto) in stotnica Lidija Hribar (3. mesto). najboljši v strelski ligi za leto 2014 SV 45 PREŽIVETJE jezikovni in terminološki kotiček Enakozvočna občna imena Lažni prijatelji (False Friends) Enakozvočnica (enakoizraznica, homonim) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, vendar ima drugačen pomen. Pojav se imenuje homonimija. Paziti je treba tudi, da homonimije ne zamenjujemo s polisemijo, pri čemer gre za to, da ima lahko določena beseda več pomenov – večpomenskost. Homonimija je povezana s kar nekaj lingvističnimi koncepti. Termin homonim je lahko nejasen, ker si dve besedi lahko delita »isto ime« na veliko načinov in ker ga izobraženi govorci uporabljajo na različne načine. Med grafemi (pisavo) in fonemi (izgovarjavo) v jeziku ni bijektivne preslikave, zato se enakozvočnice (homonimi) ločijo na enakopisnice (homografi) in enakoglasnice (homofoni). Enakopisnice (homografi) so besede, ki se enako črkujejo in izgovarjajo, vendar imajo drugačen pomen (prst in prst). Enakoglasnice (homofoni) so besede, ki se enako izgovarjajo, vendar imajo drugačen pomen (bel – barva in bev – medmet, ki posnema pasje oglašanje). Večpomenke (polisemi) so besede, ki se enako črkujejo, vendar imajo različen, toda soroden pomen. Razlika med homonimijo in polisemijo je pogosto težko opazna in subjektivna. Vsi viri tudi ne navajajo polisemnih besed kot homonime (para – agregatno stanje in para – denarna enota, prst – del roke ali noge in prst – pedologija). Besede, ki imajo enako pisno in drugačno glasovno podobo in niso pomensko sorodne, so enakopisnice, na primer klop. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod besedo klop najdemo: Nekoč je igralka Ivanka Mežan v intervjuju za RTV Slovenija dejala: »Ne samo mitraljez ali puška, orožje je bila tudi beseda.« Ob razpravljanju o vsem drugem to še kako in še vedno velja. Beseda. Dobro poznavanje svojega in tujega jezika nam lahko prihrani veliko nevšečnosti. Z besedami lahko ljudi namerno ali nenamerno prizadenemo, zavedemo ali speljemo na napačno pot. Da se nam to dogaja nenamerno, so velikokrat krivi »lažni prijatelji«. To so besede ali besedne zveze, ki v dveh jezikih zvenijo podobno oziroma so na pogled enake ali zelo podobne, vendar imajo različen pomen. Slovenščina ima veliko »lažnih prijateljev« v različnih jezikih. Vsi na primer vemo, kaj v slovenščini pomenijo besede truden, otrok, grad in krajši. Posledično lahko domnevamo, da imajo te besede enak pomen tudi v drugih jezikih. To ne bi moglo biti dlje od resnice: truden v srbščini pomeni »noseč«, otrok je v češčini »suženj«, grad je v hrvaščini »mesto« ali v češčini »toča«, krajši pa v slovaščini pomeni »lepši«. V Šoli za tuje jezike se srečujemo predvsem z angleškim jezikom in zato z »lažnimi prijatelji« v tem jeziku. Ko prevajamo, se mnogokrat spomnimo podobne besede v angleščini in predvidevamo, da smo našli ustreznico. To velikokrat drži, pogosto pa tudi ne. Ali ste v angleško govorečih državah že kdaj skušali od zdravnika dobiti recipe ali receipt za zdravila? Težko, saj ne prva ne druga beseda ne pomenita zdravniškega recepta. Angleška ustreznica našemu zdravniškemu receptu je prescription, v prvem primeru pa ste spraševali po kuharskem receptu in v drugem po računu oziroma potrdilu o plačilu. Ko smo že pri zdravstvenih zadevah ‒ če boste želeli v ambulanto, ne sprašujte po ambulance, saj vam bodo v Kl p /…/ majhen zajedavec na koži človeka in nekaterih živali, s tem primeru poklicali reševalno vozilo, vi bi pa v resnici želeli v outrdim, nazobčanim sesalom: izdreti klopa; fant se me drži ko klop tpatient clinic. /…/ Ali ste komu v angleščini že skušali razložiti, da komaj čakate, da Klóp /…/ podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, pod- odidete v pension? Sogovornik bi vam začel iskati penzion, torej stavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; kraj, kjer bi lahko prenočili. V tem primeru bi morali uporabiti besesekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; do retirement oziroma to retire. Če nadaljujemo pri penzionih, si z besedno zvezo full pension ali half pension ne boste zagotovili polklop ob steni, pri peči /…/ Kl p /…/ posnema peket ali odsekan glas pri hoji: klop, klop, pe- penziona ali polnega penziona v hotelu, temveč polovično ali polno pokojnino. Ko boste načrtovali počitnice, uporabite besedi fullketa konj; klop, klop, klop, ropota s coklicami /…/ board ali half-board. Ko boste na koncu sestanka želeli pospraviti vse svoje izročke in papirje v mapo, nikar ne zavajajte angleško govorečega sogovornika, Pa ponovimo. da jih boste spravili v map – v zemljevid jih bo težko spraviti. UpoKaj so enakozvočnice ali homonimi? Enakozvočnice ali homonimi so besede, ki enako zvenijo oziroma rabite besedo folder. se enako pišejo, imajo pa različen pomen. Verjetno ste že kdaj hoteli povedati, da je nekdo simpatičen. BesePrimer: da, ki bi jo Slovenci zelo radi uporabili, je beseda sympathic, vendar ta beseda v angleščini ne obstaja. Njen najbližji »lažni prijavile – orodje, vile – pravljična bitja, vile – velike, lepe hiše telj« je sympathetic oziroma sympathy, kar pa tudi nima nobene povezave s simpatičnostjo, temveč pomeni sočuten oziroma sočuKaj so enakoglasnice? Enakoglasnice so besede, ki se izgovarjajo enako, pišejo pa tje. Vse, kar nam je simpatično, pa bi v angleščino prevajali kot nice, likable, agreeable ali pleasant, čeprav nobena od teh besed ni povdrugače. Primer: sem simpatična. Ali ste mogoče z angleškimi govorci že kdaj izmenjavali izkušnje o rob [rop] Deklica se je udarila ob rob mize. avtoštopu? Če ste uporabljali neposredni ustreznici auto in stop, so rop [rop] Bančni rop je odmeval po soseski. vas verjetno le začudeno pogledali. V angleščini se avtoštopu natrg [t rk] Mestni trg je prednovoletno okrašen. mreč reče hitchiking. trk [t rk] Trk dveh vozil je povzročil materialno škodo. Po vsem kar smo zapisali, še vedno niti približno nismo predelali vseh zagat, ki se lahko pojavijo zaradi napačne razlage »lažnih Kaj so enakopisnice? Enakopisnice so besede, ki jih pišemo enako, izgovarjamo pa prijateljev«. Smo le predstavili del teme, ki pa še vedno in kljub temu nima nobene povezave z angleško besedo theme, temveč je to torazlično. Primer: pic ali subject. Tako je torej to. Še ko gre za jezik, je treba prijatelje včasih preveriti. gol [gol] Zadel je odločilni gol. gol [gou] Gol se je sprehajal po stanovanju. Pasti 2 Tokrat bomo govorili o malo bolj zahtevnih pasteh, ki jih poleg lova lahko uporabljamo tudi za obrambo. Namen pasti bo izdala lokacija postavitve. Postavljena ob stečini bo zelo nevarna za vsako žival, ki bo prišla po njej, ob poti pa za vsakega človeka, ki bo prišel po njej. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna Dan v divjini se začne z obhodom nastavljenih pasti. Pasti delajo za vas, medtem ko vi počivate. Da bi bili uspešni, morate postaviti več pasti, vsaj dvajset. Vsako jutro jih preverite, ali še stojijo tako, kot morajo, jih popravite, posodobite in postavite nove. Postaviti eno in tarnati nad ulovom je nesmisel. Morebitni ulov je treba čim prej izkrvaveti in odreti, razen v hladnejših mesecih, ko vam bo ulov zmrznil po nekaj urah. Težko boste naredili past, v kateri bi vas ulovljena žival počakala živa. Če je ne bo dvignilo od tal in če ne bo takoj mrtva, se bo do onemoglosti trudila rešiti, pri tem pa bo spuščala zelo glasne glasove. Že zajček bo opozoril nase vse v krogu kilometra. Če vas bo poleg ujetega zajčka čakal še lovski čuvaj, to ne bo v redu, razen če je bil to vaš namen. Pri lovu s pastmi se dogaja, da najdemo žival šele po dolgem času in nam je ni uspelo pravočasno izkrvaveti, torej je kri ostala v mesu. Meso divjačine je že tako temnejše, zdaj bo pa še bolj in tudi okus bo močnejši. Druga stvar so notranji organi in prebavila, ki se začnejo razkrajati takoj, ko žival umre, zato jih moramo prav tako čim prej odstraniti. Pozimi nimamo teh skrbi, ker bo vse skupaj zmrznilo in moramo potem ob ognju žival najprej odtajati, potem pa očistiti ter razkosati. Večjo žival razkosajte na manjše kose in tiste, ki jih ne boste takoj porabili, spravite na hladno ali v mrzli potok, saj bo vaše meso ohranil še kar nekaj časa užitno, pa ne le to. Če vam ni uspelo živali pravočasno izkrvaveti, bo voda sprala iz mesa preostalo kri. Dobro je razmisliti že prej, preden kaj ujamete, kaj boste z vsem mesom, če bi ujeli srno ali kaj večjega. V tem primeru je mesa preveč, da bi ga porabili naenkrat, zato ga je treba shraniti, tako da se ne bo pokvarilo. Potok je tudi poleti dobra rešitev za nekaj časa. Če potoka ni v bližini, lahko skopljete čim bolj globoko jamo, meso ovijete v liste in položite čim globlje, jamo pa pokrijete z vejami. Nikar tega ne delajte predaleč, ker si bodo drugače postregle lisice. Pri nepredvidenem bivakiranju je pogost tudi strah. Tovrstne pasti lahko naredite tako, da udarijo po deblu, kaj zlomijo ali sprožijo ipd. Njihov namen je, da povzročijo zvok, ki vas bo opozoril, da iz tiste smeri prihaja nekaj ali nekdo, tako da boste pripravljeni. Sliši se dobro, v praksi pa vas lahko sredi temne noči zbudi hrup take pasti in bitje vašega srca bo mogoče slišati na nekaj metrov. Tako bo do jutra, ko se boste pri dnevni svetlobi prepričali, da je mogoče le veter sprožil slabo narejeno past budilko. V naših gozdovih je veliko sprehajalcev, izletnikov, gobarjev, lovcev in drugih. Nikoli ne morete biti prepričani, da ne bo prav tu nekdo prišel mimo. Kot sem že napisal, učite se sprožilcev in kje pridobiti silo za past, nikakor pa ne vežite gor kakih koničastih stvari, dokler ne bo to res nujno. Tovrstne pasti so improvizacija. Vsako okolje zahteva prilagoditev, največja umetnost pa je tako past narediti neopazno in zakriti vse svoje sledi. Če jih ne boste postavljali za obrambo, potem jih označite, saj si boste tako prihranili marsikatero sitnost. Lov s takimi pastmi je v miru strogo prepovedan in zelo kazniv! Tanja Debevc, Šola za tuje jezike Meta Brulec 46 SV SV 47 ste vedeli? stenčas PREBRALI SMO Pokvarljivost hrane velika intendantska težava vojsk do 19. stoletja William Choong The Ties That Divide: History, Honour and Territory in Sino-Japanese relations Kitajsko-japonske odnose v zadnjih dveh desetletjih opredeljuje spor glede otočja Senkaku, ki si ga lastita državi. Zaradi te nerešene dileme sta v medsebojnih odnosih obtičali na mrtvi točki, nezaupanje, ki je postalo stalnica njune zunanje politike, pa obe vodi k sprejemanju obrambnih ukrepov, ki jih nasprotna stran vedno prepozna kot grožnjo. K temu prispeva še vedno živ spomin na japonsko agresijo v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, kar stopnjuje strah Kitajske pred Japonsko kot vojaško silo. Spor zaradi nenaseljenega otočja Senkaku v Vzhodnokitajskem morju ima ves čas bistveno večji pomen, kot bi mu ga pripisali. Težava izvira predvsem iz tega, da se državama še Ana Brodnik, KIZC Besedilo: Zvezdan Marković ločil Napoleon III., da bi za njegove vojake našli nadomestek za maslo. Severnjaška ali unionistična vojska v ameriški državljanski vojni se je večinoma prehranjevala na terenu s pridelki iz živinskih ograd v Chicagu, čeprav bolj v nasoljeni obliki kot pločevinkah. Njihovi južnjaški ali konfederacijski nasprotniki so morali biti zadovoljni s tako neužitno, čeprav tradicionalno hrano, kot so koruzna kaša in posušeni arašidi, stradali pa so mesa, ker je unionistična vojska nadzirala reko Mississippi in tako preprečevala pošiljke velikih čred v Teksasu. Unionistični vojaki so tudi že preskušali predelan posušen krompir in zelenjavo ter mešanico kavnega izvlečka, mleka in sladkorja v pločevinkah, ki so bile sicer nepriljubljene, za lačne upornike, če jim jih je uspelo kaj zaseči, pa razkošje. Na koncu je bila unionistična vojska bolje prehranjena kot konfederacijska. odlikovanja v sv Medalja načelnika GŠSV Besedilo in fotografija: Klemen Vidmar Medalja načelnika GŠSV se lahko podeli za izjemne uspehe pri razvoju, krepitvi, pripravljenosti in ugledu SV in za uspešno ter prizadevno delo v SV. Priznanje ima štiri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebrna ter bronasta medalja in medalja načelnika GŠSV. Medalja načelnika vseh štirih stopenj je oblikovana kot oznaka GŠSV, iz nje pa enakomerno izhajajo v obliki šesterokotnika žarki, ki so glede na stopnjo priznanja zlate, srebrne, bronaste ali patinaste barve. Pod znakom GŠSV sta prekrižana meč in puška. Na zadnji strani priznanja so vgravirani začetna črka imena in priimek ali naziv poveljstva, enote, zavoda, organizacije oziroma društva ter leto podelitve. Priznanja vseh štirih stopenj so izdelana iz bakra in visijo na modrem traku, ki ima na levem ter desnem robu zlato rumeno vertikalno črto. Poglobljena polja, izpolnjena z barvo, so prevlečena s prozornim poliestrskim emajlom. Za vojne zasluge se priznanje podeljuje kot medalja načelnika GŠSV z meči, za zasluge v miru pa kot medalja načelnika GŠSV. Medalja z meči za vojne zasluge ima na obročku, ki veže medaljo in trak, dodana prekrižana meča. Zlata medalja se lahko podeli pripadnikom SV in poveljstvom, enotam ter zavodom SV za izjemno pomemben dolgoletni prispevek in zasluge pri razvoju ter krepitvi SV. 48 SV Srebrna medalja se lahko podeli pripadnikom SV in poveljstvom, enotam ter zavodom SV za posebno pomemben dolgoletni prispevek in zasluge pri razvoju ter krepitvi SV. Bronasta medalja se lahko podeli pripadnikom SV in poveljstvom, enotam ter zavodom SV za pomemben prispevek in zasluge pri krepitvi SV. Medalja se lahko podeli pripadnikom SV, posameznikom in organizacijam ter društvom za zasluge pri razvoju in krepitvi SV. Nadomestna oznaka za medaljo načelnika GŠSV, podeljena v miru, je moder pravokotnik, ki ima na levi in desni strani rumeno črto in na sredini pomanjšano priznanje v barvi stopnje (zlata, srebrna ali bronasta), nadomestna oznaka za četrto stopnjo pa je brez pomanjšane medalje v sredini. Nadomestna oznaka za zlato, srebrno in bronasto medaljo načelnika GŠSV, podeljeno za zasluge v vojni, ima na levi in desni strani rumeno črto ter v sredini pomanjšano priznanje z meči v zlati, srebrni ali bronasti barvi. Nadomestna oznaka za medaljo načelnika GŠSV, podeljeno za zasluge v vojni, ima na levi in desni strani rumeno črto ter v sredini pomanjšano priznanje z meči patinaste barve. NOVICE Ko bridko jeklo postane umetnina Fotografija: Bruno Toič Že britanski vojskovodja in državnik vojvoda Arthur Wellesley Wellington (1769–1852) je dejal: »Da svoj cilj dosežeš, se moraš hraniti.« Praženo ali zmleto žito je bilo v vsej zgodovini glavna vojaška hrana, da so se vojaki lahko vojskovali, še posebno če je bilo žito zabeljeno z oljem, mastjo, sirom ali ribjimi izvlečki in zalito z vinom, kisom ali pivom, včasih pa so mu dodali še malo mesa, prekajenega, nasoljenega, posušenega ali na mestu zaklanega. Celo v najboljši intendantski prehrani je manjkalo svežih živil, zato so bili vojaki v času pomanjkanja tako kot mornarji na dolgih plovbah zelo dovzetni za bolezni, povezane s podhranjenostjo. Bili so slabotni, zato so se redno pojavljale epidemije, ki so prizadele vojsko, zbrano za bitko ali med dolgotrajnim obleganjem. V sredini 19. stoletja je v vojaški prehrani povzročil revolucijo pojav mesa, konzerviranega v pločevinke. Odkrili so ga že leta 1845, čeprav najprej na način, ki je povzročil zastrupitev s svincem, zaradi česar je bilo na polarni odpravi angleškega raziskovalca Arktike sira Johna Franklina (1786–1847) veliko žrtev. Med letoma 1855 in 1860 sta sledili še evaporirano mleko ter mleko v prahu. Margarino so iznašli pod natečajnimi pravili, ki jih je v šestdesetih letih do- ni uspelo dogovoriti glede morske meje na Vzhodnokitajskem morju, kjer so bogate zaloge energetskih virov, kot sta nafta in zemeljski plin, obe pa težita k temu, da bi si jih zagotovili čim več. Tudi zato ne preseneča, da spor spremljajo občasni incidenti na morju, demonstracije sile, protesti prebivalstva, nacionalistična retorika politikov in simbolično sežiganje nasprotnikovih dobrin. Leta 2004 se je zgodil incident zaradi kitajske podmornice v južnih japonskih vodah, Japonska pa je leta 2012 kupila del otočja in tako še poglobila spor. Naslednje leto so se nad otočjem vrstili preleti vojaških letal obeh strani, pridružila pa so se jim tudi letala ZDA in Južne Koreje. Politični odnosi so se še dodatno ohladili. Če do leta 2013 spor ni vplival na gospodarsko sodelovanje med državama, se je tega leta stanje temeljito spremenilo. Japonska je kot najpomembnejši gospodarski partner Kitajske v preteklih letih največ izvažala in investirala v to državo, leta 2013 pa je trgovina začela upadati in japonske naložbe so se zmanjšale za več kot tretjino. Spor glede otočja je tako dobil poleg politične tudi gospodarsko razsežnost, pri tem pa se je pokazalo, da nastali politična in gospodarska škoda bistveno presegata pravo vrednost otočja. so se s spominskim znamenjem spomnili na pogumnega človeka in njegovo odločnost, da se upre, tudi z orožjem, in pomaga uresničiti naše tisočletne sanje. Sanje o svoji domovini. Ko govorimo o osamosvojitveni vojni, veliko ljudi pomisli le na čas, ko so prvi tanki zapeljali po slovenskih cestah, vendar pa se je opravljanje obrambnih nalog slovenskih obrambnih struktur začelo veliko prej, v času, ko je prišel ukaz o razorožitvi takratne TO. »V času delovanja Manevrske strukture narodne zaščite smo morali poskrbeti za orožje, ki smo ga pridobili na najrazličnejše načine, včasih tudi z zelo iznajdljivimi postopki, to orožje pa smo shranili na tajne lokacije po Ljubljani in v njeni okolici,« ob postavitvi spominskega znamenja na hiši Mavsarjevih Na Ježi pove upokojeni poveljnik TO polkovnik Miha Butara. »Bilo je 52 takih skladišč in vsa smo vezali na novonastale enote, ki smo jih oblikovali skladno s količino orožja in glede na oceno možnega delovanja, če bi enote JLA delovale proti naši Sloveniji.« Za lokacijo so vedeli trije, največ štirje ljudje, saj so delovali tako, da so v vsaki občini v občinskem štabu TO določali lokacijo za svoje tajno skladišče. »Za hišo Mavsarjevih so se odločili predvsem zaradi lokacije, saj je bilo v bližini kar nekaj vojaških objektov, ki jih je bilo treba nadzorovati in, če bi bilo treba, tudi blokirati z močnejšimi silami.« Kot je dejal polkovnik Butara, sta zgodovinska oddaljenost od dogodkov in čas, ki je pretekel, prinesla tudi spoznanja, kako velika so bila njihova dejanja. Zdaj so pripravljeni tudi tam, kjer so bila tajna skladišča, sprejeti spominska znamenja in spominske plošče, ki govorijo o času uporništva ter odločenosti, da zaščitijo interese države Slovenije. Predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane dr. Igor Potočnik je ob tem povedal, da si prizadevajo, da bi se tovrstnih lokacij spomnili primerno, dostojno in spoštljivo. »Mogoče je 24 let dolga doba, vendar so v teh letih naše misli in naš odnos do tako imenovane desetdnevne vojne dobili zgodovinsko distanco, da vidimo, kako temeljito, korenito, čistosrčno je bilo to dejanje.« Pogum Igorja Mavsarja in številnih drugih, ki so imeli tajna skladišča, je omogočil, da so bile enote MSNZ leta 1990 v pokrajini Ljubljana mesto in pozneje TO ter takratne milice ljubljanske pokrajine leta 1991 oborožene in pripravljene za zavarovanje slovenske poti v samostojnost in pozneje v zmago. Takih skladišč je bilo v Ljubljani in njeni okolici 52, v tesnem sodelovanju s takratno milico pa se je ustvarilo tisto, kar so sanjale mnoge generacije Slovencev v zgodovini. Samostojna država. 100 let je od takrat, ko je pri nas potekala vojna, kakršne še ni pomnil svet. Štiri leta silovitih spopadov, uporabe tehnologij in orožja so pustila nepredvidljive posledice ter milijone mrtvih vojakov in civilistov. Svet, ki so ga ljudje poznali pred tem, ni obstajal več, Slovence pa je vojna zaznamovala predvsem v času, ko se je odprla soška fronta med Avstro-Ogrsko in Italijo na zahodnem robu slovenskega ozemlja. 8. decembra 2014 je Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo v spomin na vojno v prostorih avle nekdanje vojaške gimnazije pripravil odprtje razstave skulptur Ko bridko jeklo postane umetnina avtorja Sergia Pacoria. »Že od malih nog sem se zanimal za železo in kot otrok opazoval delo kovačev. Pozneje, v zrelih letih, še posebno pa potem, ko sem šel v pokoj, sem pogosto hodil po kraških poteh. Našel sem mnoge železne ostanke iz prve svetovne vojne, skrbno sem jim zbiral in prinašal domov,« začne pripoved avtor razstave. »Tako se mi je kmalu porodila zamisel, da bi iz teh ostankov začel izdelovati kipce. Za svoje izdelke uporabljam ostanke bomb iz prve svetovne vojne in ker letos praznujemo stoto obletnico, so razstavljene skulpture moj prispevek k tej obletnici, saj prinašajo med nas sporočilo miru in prijateljstva.« Avtor je v skulpturah, ki jih ustvarja, uporabil ostanke granat, bodeče Nataša Oblak žice in šrapnelov. Njegova dela predvsem ponazarjajo krutost in nesmiselnost vojne ter hkrati vrednote, kot so upanje, svoboda in sožitje. Zveza slovenskih častnikov razpisuje 21. državno prvenstvo v smučanju in streljanju Golte 2015 Nataša Oblak na smučiščih Golte 7. februarja 2015 Tekmovanje je ekipno. Na tekmovanje so vabljene ekipe podčastnikov Mavsarjevim spominsko znamenje Igor Mavsar je v prelomnem in usodnem času za slovenski narod leta in častnikov poveljstev in enot Slovenske vojske ter ekipe ZSČ. Vsaka 1990 zmogel pogum ter odločnost, da je z domoljubnim ravnanjem organizacija lahko prijavi ekipo s tremi tekmovalci in enega spremljev svojem objektu organiziral tajno skladišče in shranil oborožitev ter valca oziroma rezervo. Ekipe Slovenske vojske so oproščene startnine. strelivo, vojaško opremo Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. V Razpis in prijavnico lahko najdete na www.zsc.si in notranjih spletnih Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo mesta Ljubljane straneh Slovenske vojske. Vabljeni! SV 49 razvedrilo POIŠČI PET RAZLIK VTISNJENO PRISTAVA, ZNAMENJE GRAŠČINA NA TELESU POSLANSTVO, NALOGA MESTO V BABILONIJI IDENTIČNOST, ENAKOST KONSTRUKTOR BLOUDEK LEPOTNA KRALJICA SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA ODPRTO OGNJIŠČE Fotografija: Bruno Toič Fotografija: Bruno Toič nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 16. februarja 2015. IGRALEC TAROKA IRIDIJ Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO RUMENO RJAVA BARVA AMERIŠKI IGRALEC PITT AM. FILM. KOMIK (STAN) Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. SNOV ZA LOŠČENJE NAKLADA KNJIG STAR GERMAN OSNOVNI DELEC NIZEK Ž. GLAS GL. MESTO ŠVICE Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] ROKOMET. VUGRINEC IGRALKA FURLAN Urednica: Hana Souček Morača ŠVIC. TENIS. HINGIS AMERICIJ BRIGA, SKRB INSTITUCIONALNA DRUŽBENA MOČ NAZIV KRMILO PRI SPLAVU PRIPRAVA ŠVICARSKI MOHAMEZA MERSLIKAR JENJE EL. DOVA ŽENA (PAUL) NAPETOSTI Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar ŽENSKA, KI LAŽE ROČNO ORODJE ZA ZEMELJSKA DELA PODEŽEL. NASELJE NEMŠKI POLITIK (JOHANNES) NASLOVITELJ, ODPOŠILJATELJ PISMA PREPREKA, ZAPREKA ŠKODLJIV METULJ FILOZOFSKA ŠOLA JED IZ DUŠ. ZELENJAVE AM. TENIS. (MONIKA) UNESEK HRVAŠKI KOŠARKAR (ANDRO) RAZTEGLJIV TRAK AM. IGRAL. LEONI KISIKOVA SPOJINA VELIK KOS POHIŠTVA STROK. ZA ANATOMIJO NIHAJ TELOVADCA NOGOMETNI KLUB REKA NA JUGU ŠKOTSKE Fotograf: Bruno Toič MADŽ. POLITIK (FERENC) JEZDNA ŽIVAL POLARNI PTIČ MESTO V KALIFORNIJI KOPASTA VIŠAVA SLO. PES. (MAJDA) PRETAKANJE SOLZ ORANJE (ZASTAR.) VOJKO ANZELJC IRENA KOHONT IT. PISAT. BOCCACCIO POGANJEK VELIKA VEŽA Fotografija na naslovnici: Bruno Toič PODROČJE, OBMOČJE OBMOČJE KRAVA ALI KOBILA Z BELIMI LISAMI Rešitev iz PREJŠNJE številke Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9700 izvodov RUDOLF MAISTER. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Marko Bauman, Kardeljev trg 11, 3320 Velenje, – Vesna Šoba, Ob nasipu 14, 2342 Ruše, – Anže Treven, Praprotno Brdo 17, 1373 Rovte. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 4. februarja 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Spletna revija SV je dosegljiva na www.mo.gov.si. Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 52 SV
© Copyright 2024