razvojni koncept občine lendava za obdobje 2015
DELOVNO GRADIVO RAZVOJNI KONCEPT OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE 2015 – 2025 V Lendavi, februar 2015 mag. Anton BALAŽEK © mag. Anton Balažek - Vse pravice pridržane 1 POVZETEK Občina potrebuje Razvojni dokument, ki bo podlaga za sprejemanje strateških odločitev in za oblikovanje potrebnih razvojnih partnerstev. Razpoložljive analize kažejo na razvojne probleme občine, ki ne dosega slovenskega povprečja na področju demografskih kazalnikov, zaposlovanja in angažiranosti prebivalstva. To so razvojne cokle saj na drugih področjih občina beleži dobre razvojne rezultate in nadpovprečno razvojno angažiranost. Skozi desetletja se je podjetje Nafta Lendava postavljalo, kot nosilec gospodarskega razvoja. Vpliv tega podjetja je bil tolikšen, da so se njegove težave močno odrazile na razvoj občine in širše regije. Izgubljenih delovnih mest se kratkoročno ne da nadomestiti. Občina se je spopadla s tem izzivom, tako da ohranja visoko raven razvojnih aktivnosti na vseh področjih delovanja z namenom, da te preidejo v večjo razvojno dinamiko in spremembe, ki bi trajno spremenile sliko brezposelnosti in pasivnosti. Temu sama ne bo kos, zaradi tega upravičeno pričakuje sodelovanje državnih institucij in vidi delno rešitev tudi v črpanju sredstev EU. Gospodarski razvoj je ključni izziv obravnavanega razvojnega obdobja. Analize kažejo, da je v občini zagotovljena relativno visoka kakovost bivanja, dobra je prometna povezanost s celotnim srednjeevropskim prostorom in razmeroma veliko je podjetniških priložnost, ki temeljijo na gospodarski aktivnosti podjetij in na naravnih danostih. Občina bo iskala razvojne priložnosti v prednostih, ki jih ima na področju trajnostnega razvoja, obnovljivih virov energije in prometne povezanosti. Strateškega pomena so konkretne spremembe na področju demografskih gibanj, povečanja deleža aktivnega prebivalstva, omogočanje pri selitvenega prirasta, znižanja brezposelnosti in povečanja angažiranosti lokalnega prebivalstva. Ob vseh razvojnih naporih mora Občina Lendava ostati povezana in solidarna skupnost, z občutkom za posebne potrebe narodnostne skupnosti. Prav po zaslugi narodne skupnosti je v občini visok standard na področju družbenih dejavnosti. Razvojna priložnost je tudi v tem, da narodna skupnost to svojo izkušnjo in uspešnost prenese na gospodarska področja. Finančne analize in projekcije občinskega proračuna dokazujejo, da občina nima dovolj lastnih sredstev za vsa potrebna vlaganja. Osnovni nabor potrebnih vlaganj smo prikazali po klasifikacijskih področjih obravnavanih v občinskem proračunu. Nabor je narejen za obdobje do leta 2025 z namenom, da bi imeli večjo možnost izbire in optimiranja vlaganj glede na razpoložljive zmožnosti. Te zmožnosti so glede na potrebe razmeroma šibke zaradi tega bo doseganje ciljev v veliki meri odvisno od kreativnosti pri oblikovanju projektov in od sposobnosti pridobivanja različnih vlagateljev. Občina mora ohranjati stabilnost proračuna in pridobiti na učinkovitosti proračunskih porabnikov. Na tak način bo ohranjena nadpovprečna razvojna aktivnost in priložnost, da postopoma, v odvisnosti od uspešnosti, povečujemo tudi proračunske izdatke. Razvoj občine bo potekal v sodelovanju s sosednjimi občinami, regijami in območji. Velja rek »sami vsega ne moremo imeti, skupaj imamo lahko vse, kar potrebujemo«! 2 Kazalo vsebine 1. UVOD, OPREDELITEV PROBLEMA IN PRISTOPA ................................................................. 5 2. ANALIZA STANJA .................................................................................................................. 7 2.1 Primerjava s slovenskimi občinami............................................................................... 7 2.2 Indeks razvitosti ............................................................................................................... 8 2.3 Napovedi ...................................................................................................................... 10 2.4 Krajevne skupnosti in enakomerni razvoj .................................................................. 11 3. RAZVOJNI CILJI ................................................................................................................... 12 3.1 Vizija in poslanstvo ....................................................................................................... 12 3.2 Strateški razvojni cilji ..................................................................................................... 13 4. SWOT ANALIZA.................................................................................................................... 16 5. STRATEGIJA RAZVOJA ....................................................................................................... 19 5.1 Razvojni scenariji .......................................................................................................... 19 5.2 Razvojna strategija....................................................................................................... 20 5.3 Razvojna partnerstva in nosilci aktivnosti.................................................................. 22 6. RAZVOJNI IZZIVI PO PROGRAMSKIH PODROČJIH .......................................................... 23 6.1 Primerna poraba in tekoči del proračuna ............................................................... 23 6.2 Projekcije tekoče – primerne porabe ....................................................................... 24 6.3 Razvojni izzivi in prioritete 2015 – 2020-tekoči izdatki ............................................... 26 7. INVESTICIJSKI PRORAČUNSKI IZDATKI IN RAZVOJNE AKTIVNOSTI .................................. 33 7.1. Investicije in investicijski odhodki ............................................................................... 33 7.2. Projekcije investicijskih odhodkov ............................................................................. 35 7.2. Nabor razvojnih in investicijskih projektov 2015 – 2025........................................... 36 7.2.1 ADMINISTRACIJA IN JAVNE STORITVE (04) .......................................................... 36 7.2.2 LOKALNA SAMOUPRAVA – KS-i (06) .................................................................... 36 7.2.3 OBRAMBA, ZAŠČITA IN VARNOST (07 + 08) ........................................................ 37 7.2.4 TRG DELA IN POGOJI (10) ..................................................................................... 38 7.2.5 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO (11) ..................................................... 40 7.2.6 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGENTOV (12) .......................................... 42 7.2.7 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE (13) ...................... 42 7.2.8 GOSPODARSTVO (14) ........................................................................................... 46 7.2.9 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE (15) ......................................... 47 7.2.10 PROSTOR IN STANOVANJSKA DEJAVNOST (16) ............................................... 48 7.2.11 ZDRAVSTVENO VARSTVO (17) ............................................................................ 50 3 7.2.12 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE (18) ....................................... 50 7.2.13 IZOBRAŽEVANJE (19) ........................................................................................... 52 8. ZAKLJUČEK .......................................................................................................................... 53 4 1. UVOD, OPREDELITEV PROBLEMA IN PRISTOPA Razvojni program Občine Lendava je strateški dokument v katerem se opredelijo razvojne prioritete v obdobju 2015–2020. Na podlagi tega dokumenta se bo vzpostavila politična platforma ter soglasje v okolju glede tega kakšne so razvojne prioritete in vizija razvoja lokalne skupnosti. Konsenz glede razvojnih prioritet je pomemben za vzpostavljanje potrebne razvojne klime, za razvojno angažiranje razpoložljivih resursov in doseganje sinergijskih učinkov. Razvojni program je osnova za sprejemanje občinskega proračuna ter letnih načrtov dela občinske uprave in proračunskih porabnikov. V dokumentu se obravnavajo splošna vprašanja vezana na kakovost bivanja občanov na območju lokalne skupnosti ne glede na njihov socialni status, narodnost, starost in izobrazbo. Gre za vprašanja razvoja lokalne skupnosti, odpiranja čim širše palete možnosti angažiranja lokalnega prebivalstva na področju zadovoljevanja eksistenčnih vprašanj (zaposlovanje, izobraževanje, zdravje in varnost) in kakovostnega preživljanja prostega časa (kultura, šport, medgeneracijsko sodelovanje, vseživljenjsko učenje). Razvojni program je namenjen tudi usklajevanju razvojnih aktivnosti v ožjem in širšem prostoru, kjer imamo skupen življenjski prostor in skupno odgovornost za njegov razvoj. Kot ožji prostor razumemo območje Upravne enote Lendava, ki je pomembno za skupen razvoj komunalnih storitev in različnih družbenih dejavnosti. Kot širši prostor je treba razumeti Pomurje in vzhodno kohezijsko regijo, kjer se v okviru nacionalnih politik oblikujejo skupni razvojni projekti in izvajajo strukturne spremembe na katere se moramo aktivno odzivati. Glede na strateško obmejno lokacijo in zgodovinsko zapuščino pa je za Občino Lendava pomembno tudi sodelovanje s sosednjimi županijami Madžarske in Hrvaške ter vključevanje v razvojne tokove srednjeevropskega prostora. Učinkovitost v realnem času in prostoru je odvisna od jasno opredeljenih in realističnih ciljev, od sposobnosti odzivanja na dinamične spremembe, od sposobnosti vzpostavljanja partnerskih odnosov (ugled, finančna in kadrovska zmožnost ter komuniciranje) in prevzemanja odgovornosti za uresničitev dogovorjenega. Razvojni program 2015 – 2020 daje osnovo za pripravo razvojnih in investicijskih programov, s katerimi bomo kandidirali na razpisih za pridobitev državnih in evropskih sredstev. Predstavlja dokument, ki v strnjeni obliki povzema razvojne ambicije Občine Lendava v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za uresničitev razvojnih programov bo potrebno sodelovanje, kreativnost, marljivost in finančna disciplina. Metodološko smo uporabili že opravljene analize Združenja slovenskih občin za obdobje 2010 – 2014, ki kažejo razvitost občine v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami in njeno razvojno dinamiko (primerjava z drugimi). Omenjeni analizi smo dodali preglednico komunalne opremljenosti in komunalnega standarda, ki je na razpolago v krajevnih skupnostih (praktično identično naseljem) na območju občine. Na podlagi ugotovitev analize in zastavljenih strateških ciljih je narejena SWOT analiza (prednosti, slabosti, priložnosti nevarnosti). Razvojni ukrepi in načrtovane razvojne aktivnosti se nanašajo na strateška področja delovanja in podpiranje 5 doseganja konkretnih ciljev. V operativnem delu razvojnega programa so opredeljeni izzivi na področju tekoče proračunske porabe ter prikazan nabor razvojnih projektov. Za doseganje razvojnih ciljev je potrebno oblikovati razvojno partnerstvo. Ena od možnih rešitev je prikazana v predloženem gradivu. Dokument bi lahko bil obsežnejši, tako da bi posebej obravnavali vsako od razvojnih področij posebej. S takšnim pristopom bi izgubili na preglednosti in operativnosti. Dokument se lahko sproti dopolnjuje z resornimi programi (kultura, šport, gospodarske javne službe, krajevne skupnosti). 6 2. ANALIZA STANJA 2.1 Primerjava s slovenskimi občinami Lendava sodi med občine, ki se dolgoročno soočajo z najzahtevnejšimi razvojnimi izzivi. Analiza ISSO to podobo v glavnem potrjuje, ob tem pa vendarle odkriva vrsto premikov z drugačnim, bolj pozitivnim predznakom, ki puščajo bolj optimističen vtis. Občina ima dokaj ugodne kazalnike aktivnosti – po sestavljenem indeksu aktivnosti je na solidnem 58. mestu. Vrednosti kazalnikov v glavnem ne izstopajo, kar kaže, da priložnosti za izboljšanje verjetno še niso izčrpane. Izjema je zmanjševanje odhodkov za javno upravo, kjer je občina na zelo visokem 10. mestu v Sloveniji. Sicer so vrednosti kazalnikov aktivnosti v glavnem nekoliko nad slovenskim povprečjem. Pod povprečjem sta zlasti raven investicijske aktivnosti in raven sredstev, ki jih občina namenja za spodbujanje malega gospodarstva. Investicijska dejavnost se delno odvija preko skupnih projektov in je prikazana v realizaciji drugih občin, sredstva za malo gospodarstvo so v proračunu zajeta, ni pa lokalne podjetniške iniciative, ki bi to izkoristila. Gledano v celoti občina deluje dokaj varčno, učinkovito in uravnoteženo. Indeks dinamike sprememb je pod povprečjem: na to vrednost močno vplivata dve področji, ki sta za občino kritični. To sta demografija in trg dela. Na teh dveh področjih še ni znamenj, da bi lahko prišlo do razvojnega preobrata. Bolj ugodna gibanja so na področju življenjskega standarda, ki se – tudi upoštevaje zahtevne socialne razmere v občini – vendarle izboljšuje. Po rasti povprečnih bruto prejemkov na posameznika v zadnjih letih je Lendava na zelo spodobnem 61. mestu v Sloveniji. Ce pogledamo doseženo raven življenjskega standarda, občina sicer ne dosega slovenskega povprečja. V nekaj točkah Lendava to povprečje vseeno dosega, ali pa celo presega. Po plačah je uvrščena na solidnem 81. mestu, posebej pa občina izstopa po opremljenosti stanovanj s priključkom na kanalizacijo. Prav posebna je situacija na gospodarskem področju. Kazalniki podjetniške dinamike dajejo mešano podobo. Po dinamiki nastajanja (in preživetja) novih podjetij je Lendava blizu slovenskega povprečja. Po rasti (oziroma padanju) prihodka gospodarstva je uvrščena precej nizko in je med občinami, ki jo je po tej plati kriza prizadela najbolj. Toda če iz skupne bilance občinskega gospodarstva izločimo največje podjetje – in obenem prvega bolnika v občini – znaša padec prihodka v petih letih le še dobre 3 odstotke – to pa je precej boljši rezultat od Slovenije v celoti, kjer so prihodki zdrsnili za več kot 8 odstotkov. Kazalniki stanja za gospodarstvo imajo solidne, nekoliko nadpovprečne vrednosti. To velja zlasti za investicije, po katerih je Lendava na 35. mestu. 7 2.2 Indeks razvitosti Vrednost sestavljenega indeksa: 36,84 (najvišja vrednost 52,78 v Sloveniji) Podindeksi, ki tvorijo sestavljeni indeks: Tabela št. 1: Indeks razvitosti Opomba: Najvišjo vrednost dosega Šempeter – Vrtojba. Slika št. 1: Indeks razvitosti Vir: Informacijski sistem slovenskih občin, www.zlatikamen.si Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je za Lendavo nizka – kar na splošno velja za občine v severovzhodnem delu Slovenije. Področja, kjer občina posebej zaostaja za slovenskim povprečjem, so demografija (tu je zaostanek največji), socialna kohezija in trg dela. Na petih področjih Lendava dosega slovensko povprečje – ali pa je zaostanek minimalen. Po učinkovitosti Lendava slovensko povprečje rahlo presega. 8 Statistični podatki po definiciji opisujejo preteklo stanje – to je omejitev kvantitativne analize. Če pogledamo tudi kvalitativne dejavnike, bi lahko sklepali, da je kriza gospodarstva v občini dosegla dno. Znaki, da bi lahko prišlo do preobrata, so ureditev lastništva velikih podjetij, odpiranje novih trgov in prihod oziroma intenzivnejši vstop strateških partnerjev v delovanje ključnih družb. Če pogledamo osem področij, ki so vključena v indeks ISSO, lahko ugotovimo, da je Lendava na petih področjih blizu ali iznad slovenskega povprečja. Tabela št. 2: Kazalniki razvitosti Slovenija* Lendava Indeks AS 35,24 39,58 Indeks DIS 43,34 35,41 Indeks QS 48,68 40,05 * srednja vrednost Uvrstitev Vrsta indeksa 58 Kazalniki aktivnosti - AS 180 Kazalniki dinamike - DIS 186 Kazalniki doseženega stanja - QS Vir: Informacijski sistem slovenskih občin, www.zlatikamen.si Slika št. 2: Kazalniki razvitosti Poznavanje logike razvojnih stopenj je pomembna za razumevanje vloge občine pri zagotavljanju razvoja. Občine ima pomembno vlogo pri ohranjanju razvojnih aktivnosti, nima pa dovolj potenciala za razvojni preobrat, ki ga lahko naredi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti ob znatni podpori države. 9 2.3 Napovedi Lendava 2010 – 2014: prvi znaki preobrata in razvojna sprememba v obdobju 2015 – 2020 ? Po izsledkih analize ISSO, ki je bila v sklopu projekta Zlati kamen opravljena za občino Lendava, lahko slutimo prve znanilce razvojnega preobrata v občini. Lendava v analizi, ki primerja razvojne dosežke občine z ostalimi 210 občinami v Sloveniji, dosega solidne rezultate blizu povprečja na petih vsebinskih področjih od osmih, ki so vključena v sestavljeni kazalnik ISSO. Ta področja so učinkovitost delovanja občine, izobrazba, gospodarstvo, življenjski standard in okolje. Posebej velja omeniti učinkovitost delovanja: Lendava je po zmanjšanju odhodkov za javno upravo med vsemi občinami na desetem mestu. Pri gospodarstvu je na rezultate močno vplival položaj največjega podjetja v Lendavi, družbe Nafte Petrochem. Močno zmanjšanje prihodka te družbe je prispevalo največ k poslovnim rezultatom občine. Skupni prihodek celotnega gospodarstva občine se je v petih letih zmanjšal za petino. Brez Nafte Petrochem bi zmanjšanje prihodka znašalo le 3 odstotke, kar je precej bolje od Slovenije v celoti. Ostali podjetniški kazalniki dajejo dokaj ugodno sliko, kjer posebej izstopajo investicije. Da bi na gospodarskem področju v občini lahko prišlo do preobrata že v kratkem, kažejo tudi zadnja dogajanja: prihajajo novi strateški partnerji in lastniško vstopajo v družbe, odpirajo pa se tudi novi trgi. Lendava sodi med občine z največjimi razvojnimi izzivi v Sloveniji. Stanje je posebej zahtevno na področju demografskih gibanj, trga dela in socialne kohezije. Ob tem se prebivalstvo stara, kar kaže, da se odseljujejo predvsem mlajši prebivalci. To odseljevanje je povezano s stanjem na trgu dela. Vsi ti podatki močno zaznamujejo uvrstitev Lendave pri dveh vrstah kazalnikov, ki so vključeni v indeks ISSO: pri kazalnikih dinamičnih sprememb in pri kazalnikih doseženega stanja. Indeksa za ti dve področji ne dosegata povprečne vrednosti za Slovenijo. Zato pa ima Lendava zelo dobre rezultate pri tretji skupini podatkov, ki jih vključuje analiza. To so kazalniki aktivnosti, ki razkrivajo varčno in učinkovito vodenje občine, ki – vsaj kolikor je to mogoče sklepati iz analize zaključnih računov - ne zanemarja nobenega od bistvenih razvojnih elementov. Analiza ISSO primerja vse slovenske občine in je sestavljena s pomočjo 54 kazalnikov z osmih področij. Opravili smo tudi notranjo analizo razvitosti komunalne infrastrukture na območju 18-ih krajevnih skupnosti. Analiza kaže na teritorialno enakomerno razvitost v smislu komunalne opremljenosti območij glede na število prebivalcev oziroma gostoto naseljenosti posameznih območij. 10 2.4 Krajevne skupnosti in enakomerni razvoj o x xx xx xx x Genterovci 307 5,11 xx xx xx x xx xx xx xx x x Radmožanci 229 11,93 xx xx xx xx xx xx x ● x ● xx xx xx xx xx xx x x x x xx xx xx xx xx xx ● ● x x x x x o x x x ● x x x x x xx x 2 3 4 Dolnji Lakoš 253 2,44 Gornji Lakoš 411 5,14 Lendava Gorice pri Lendavi Pince MarofBenica 2918 6,28 1021 7,44 180 Petišovci 5 xx x x x ● x ● ● 20,69 xx xx x ● x 852 6,33 x x 836 7,33 xx xx x x Čentiba xx x ● ● Hotiza 806 5,16 x xx xx xx x xx xx xx 6 7 8 9 10 11 12 Kapca 427 6,01 Mostje-Banuta 420 117 8,54 1,19 Gaberje 535 6,06 Trimlini 318 4,98 13 14 Kot 15 16 17 Dolina 343 6,69 Pince 212 2,29 18 xx xx ● xx x ● xx xx x xx xx x xx xx x x xx x xx xx xx xx xx xx x x x x ● xx xx xx xx xx xx x x xx x x ● ● ● ● xx x xx xx xx x ● ● xx xx x x o xx x xx o x xx oo x xx x xx x x x x x x x x x x x x x xx x ● ● x x x x o x x x x x xx x xx x o x Vir: Interna dokumentacija občinske uprave Legenda: x dobro xx zelo dobro o slabo o o zelo slabo ● nima ekološki otoki x ulična razsvetljava xx vaški dom širokopasovne povezave xx pokopališče kolesarska steza xx pločniki 9,95 cestna povezava 624 1 kanalizacija km² Dolga vas KS vodovod št. preb. OPREMA Tabelarni prikaz stanja komunalne opremljenosti krajevnih skupnosti oziroma naselij kaže na dober komunalni standard in uravnovešen razvoj ne glede na koncentracijo prebivalstva. 11 x gostinsko turist. ponudba Zap. št. športno igrišče Tabela št.3: Analiza komunalne opremljenosti in značilnosti krajevnih skupnosti x o o o oo xx x o x x x x o o x o o o 3. RAZVOJNI CILJI Analiza za obdobje 2010 – 2014 kaže, da moramo nadaljevati z nadpovprečno razvojno aktivnostjo, ki bo sčasoma prinesla boljšo razvojno dinamiko in spremembo sedanjega stanja tam, kjer ne dosegamo slovenskega povprečja. Pri oblikovanju razvojnih ciljev za obdobje 2015-2020 je potrebno izhajati iz ugotovljenih strukturnih problemov, dejanskih potencialov in priložnosti, ki se ponujajo v širšem čezmejnem prostoru. Predvsem pa je potrebno, vztrajati pri nadaljnji razvojni aktivnosti in sodelovanju v srednjeevropskem prostoru ter odzivnosti na izzive, ki jih prinaša realni čas in prostor. Občina Lendava se po razvitosti mora primerjati s skupino 212 slovenskih občin in se po razvojnih dosežkih na vseh področjih uvrščati med 60 najuspešnejših, tam kjer je to možno pa tudi med 30 najuspešnejših občin. Težje so primerjave v čezmejnem prostoru, kjer sodelujemo z županijskimi središči Madžarske in Hrvaške. To v razvojnem smislu veliko pomeni, v kolikor bomo izbrali tista področja sodelovanja, na katerih smo lahko zanesljiv in zanimiv partner. Pri tem velja načelo, da »sami vsega ne moremo imeti, skupaj z drugimi pa si lahko zagotovimo vse kar potrebujemo«. 3.1 Vizija in poslanstvo VIZIJA: Občina Lendava bo gospodarsko, turistično, kulturno in jezikovno stičišče obmejnih območij Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Razpoznavna bo po kakovosti bivanja, jezikovni raznolikosti, turistični ponudbi, odprtosti in sodelovanju. Dosegla bo nadpovprečno razvojno dinamiko, ki bo prinesla trajne razvojne spremembe. POSLANSTVO: Občina Lendava bo zagotavljala kakovostne (srednjeevropske) pogoje bivanja občanom ter kakovostne in konkurenčne pogoje za poslovanje podjetij. Odpirala bo možnosti razvoja, skrbela za kakovostno sožitje, spodbujala iniciativnosti, kreativnosti in solidarnost. Občina Lendava je zavezana k trajnostnemu razvoju, energetski učinkovitosti, aktiviranju lokalnih potencialov in varovanju okolja. Enako velja za odnos do naravne in kulturne dediščine ter do vprašanja sožitja in položaja narodne skupnosti. Občina Lendava mora biti učinkovita, solidarna, odprta in povezana skupnost. 12 3.2 Strateški razvojni cilji Strateški razvojni cilji so tisti, ki prinašajo dolgoročne in srednjeročne pozitivne spremembe. Vse aktivnosti in ukrepi morajo podpirati te strateške cilje in prispevati k njihovi uresničljivosti. Strateški cilji pripomorejo k jasnosti razvojne vizije, konkretizaciji razvojnih projektov in k optimalnemu koriščenju razpoložljivih resursov (kadrovskih, finančnih in organizacijskih). 3.2.1 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE IN ZAPOSLOVANJE (Cilj C-I) Ukrepi: U1 : Spodbujati spremembe na trgu dela (povečati zaposlitvene možnosti, zmanjšati dnevne delovne migracije v občino, povečati podjetniško iniciativo) U2 : Razvoj kakovosti bivanja v občini in priselitvenih možnosti (neizkoriščene priložnosti, stanovanjska politika, odprava jezikovnih ovir, kakovostne javne storitve, odprtost in spodbujanje priselitev že zaposlenih v občini, zlasti mladih družin) U3 : Izboljšanje položaja mladih na trgu (učinkovitejši pretok znanj in informacij, vključevanje v podjetniške iniciative in mreženje, odpiranje možnosti alternativnih oblik zaposlovanja, medgeneracijsko sodelovanje in prenos izkušenj) U4 : Povečanje zaposlitvenih možnosti lokalnega prebivalstva (tuja in domača podjetniška vlaganja, razvoj turizma, razvoj lokalne ekonomije in povpraševanja, povezovanje za učinkovitejše trženjske nastope) 3.2.2 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIVANJA, OPTIMALNEGA RAZVOJA NASELIJ IN JAVNE INFRASTRUKTURE (Cilj C-II) Ukrepi: U5 : Optimiranje komunalne infrastrukture ter storitev glede na dejanske potrebe in danosti (večji izkoristek zmogljivosti, ohranjanje cene storitev, pametna širitev sistemov oskrbe, odprava sivih lis) U6 : Povečanje varnosti za občane in stvarno premoženje (vzpostavitev Centra za zaščito in reševanje, prilagajanje podnebnim spremembam in odzivnosti nanje, vlaganja v opremo in ljudi, opustitev nesmotrnih posegov v okolje) 13 U7 : Razvoj naselij ter komunalne in prometne povezanosti (oblikovanje vaških in mestnih jeder, komunalno in prometno opremljanje naselij, razvoj turistične ponudbe in lokalnih storitev za boljši izkoristek zmogljivosti komunalne infrastrukture) U8 : Spodbujanje povezovanja in aktivnosti krajanov (družbene organizacije in društva, KS, razvojni okoliši in gospodarska aktivnost) 3.2.3 ZAGOTAVLJANJE VLAGANJ IN AKTIVIRANJE POTENCIALOV (Cilj C-III) Ukrepi: U9 : Učinkovitejše upravljanje z javnim premoženjem na vseh ravneh (avtonomija in odgovornost KS, optimiranje in racionalizacija tekoče porabe občinskega proračuna, vzpostavitev odgovornosti proračunskih porabnikov, ki upravljajo s stvarnim premoženjem občine, investicijska naravnanost ) U10: Povečanje prihodkov občine in investicijske dejavnosti (povečati trženjsko uspešnost in lastne prihodke javnih zavodov, vzpostaviti realne cene za koriščenje javne infrastrukture, oblikovanje projektov za prijave na razpise, prodaja nepotrebnega premoženja, produktivne in smiselne naložbe) U11: Spodbujanje javno-zasebnega partnerstva za odpiranje delovnih mest (razvoj in promoviranje razvojno zanimivih lokacij, razvoj in trženje turističnih produktov vezanih na javno infrastrukturo in resurse) U12: Aktiviranje lokalnih resursov in javnega stvarnega premoženja za razvoj novih podjetniških priložnosti (nov pristopi pri širitvi stanovanjskega fonda, lokalna oskrba, zelena delovna mesta, geotermija, industrijska cona) 3.2.4 IZBOLJŠANJE INICIATIVNOSTI, KREATIVNOSTI IN SOCIALNE VKLJUČENOSTI (Cilj C-IV) Ukrepi: U13: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja (ponudba novih programov na vseh ravneh izobraževanja občanov, štipendije, nagrade za diplomske naloge) 14 U14: Prenos dobrih praks v lokalno okolje in vključevanje lokalnega prebivalstva (gostujoči izobraževalni programi, izmenjave, delavnice, mreženje, podjetniški inkubator) U15: Razvoj lokalnih iniciativ, projektov in produktov območja, lokalna oskrba, turistični produkti) U16: Informiranje in obveščanje javnosti (splet, glasilo, mediji, tematski razgovori in razprave, osveščanje prebivalstva na vseh področjih) U17: Skrb za uresničevanje pravic avtohtone madžarske narodne skupnosti (jezik, kultura, participacija v odločanju, delovna mesta) U18: Razvoj krajevnih skupnosti in pozitivne razvojne klime (kakovost bivanja, iniciativnost krajanov, sodelovanje, solidarnost) (razvojna 15 4. SWOT ANALIZA Namen swot analize je, da z njo ugotovimo močne in šibke točke lokalne skupnosti glede na opravljeno analizo in opredeljene cilje. Bistvo strateškega pristopa je v tem, da odpravimo šibke točke, ki nas ovirajo pri doseganju ciljev in krepimo tisto, kar že sedaj pomeni določeno prednost. Glede na vizijo in poslanstvo občine je pomembno, da je razvoj uravnovešen in se tako odpira široka paleta priložnosti, ki jih občani izkoristijo skladno s svojimi potrebami in zmožnostmi. Hkrati z odpiranjem priložnosti je treba poskrbeti za vključevanje in iniciativnost občanov. PREDNOSTI SLABOSTI Dobra cestna prometna povezanost v Srednji Evropi Večjezičnost in narodnostni dejavnik kot gibalo razvoja Okoljska učinkovitost in ohranjeni resursi Visok standard družbenih dejavnosti in relativno visoka kakovost življenja učinkovitost aktivnega demografski Visoka brezposelnost in šibka podjetniška neiniciativnost Odvisnost od javnih financ na vseh področjih Razvita komunalna infrastruktura in ugodne cene komunalnih storitev Proračunska racionalnost Nizek delež prebivalstva in problemi in Socialni transferji Neizkoriščenost javne infrastrukture in s tem povezani stroški Nizka stopnja angažiranja lokalnega prebivalstva 16 PRILOŽNOSTI Zanimanje vlagateljev ponudba zemljišč NEVARNOSTI in Neizkoriščene podjetniške priložnosti na področju energetike, logistike in malega gospodarstva Razvoj turizma, povpraševanja in zaposlitvenih priložnosti na podlagi EU projektov Potenciali geotermije naravnih resursov Odvisnost od javnih financ in šibak investicijski potencial Pomanjkanje lokalne podjetniške iniciative Nekonkurenčnost lokalnega prebivalstva na trgu dela in dnevne delovne migracije in Čezmejno sodelovanje, večjezičnost in strateška lega na stičišču držav Vlaganja v energetsko učinkovitost in lokalno oskrbo ŠIBKA TOČKA: Gospodarska kriza, ki zavira odločitve potencialnih vlagateljev Slaba izkoriščenost in visoki stroški javne infrastrukture na vseh področjih Blokade lokalnih razvojnih resursov (topla voda, kmetijska zemljišča, plinsko polje itd…) MOČNA TOČKA: Šibka podjetniška iniciativa, visoka Komunalna in prometna urejenost, brezposelnost in visok delež strateška lega, naravne danosti in neaktivnega prebivalstva razvojna aktivnost Opravljena analiza kaže, da je v okolju dovolj neizkoriščenih potencialov za doseganje gospodarskega razvoja, ki ne sledi ambicijam ter potrebam lokalnega okolja. Zavoro temu razvoju je v zadnjih desetletjih predstavljala Nafta Lendava, zaradi tega je ključnega pomena kaj se bo zgodilo po stečaju tega podjetja. Občina potrebuje vlagatelje, ki bodo aktivirali lokalne podjetniške potenciale. Lokalno okolje ima premalo aktivnega prebivalstva glede na naravne resurse, ki jih območje premore. Aktiviranje teh potencialov bo odvisno od zunanje podjetniške iniciative in kapitala. Vlaganja se bodo zgodila, ko bo za to primerna klima v Sloveniji in Evropski uniji. Vztrajati je treba na visoki razvojni aktivnosti občine, ki bo v sodelovanju z gospodarskimi subjekti spremenila razvojno dinamiko. 17 Občina ima veliko neizkoriščenih potencialov javne infrastrukture tako na področju komunalne dejavnosti, kot tudi na področju kulture in drugih družbenih dejavnosti. To je lahko prednost, če se bomo lotili trženja, ki bo prineslo več lastnih prihodkov in omogočilo večji obseg vlaganj v razvoj. Dodatna razvojna sredstva lahko prinesejo tudi odgovornejše ravnanje z javnim stvarnim premoženjem ter njegovim aktiviranjem v prid novim podjetniškim priložnostim. Široka javnost mora spoznati, da je takšen pristop v širokem javnem interesu in se ga ne sme opustiti. Ključnega razvojnega pomena bo stališče narodnostne skupnosti, ki je močno vpeta v javno financiranje. Pomembno je spoznanje, da javno financiranje prinaša navidezno lagodje, v bistvu pa neučinkovitost in razvojno pasivnost. Prava alternativa je gospodarski razvoj, večji obseg lastnih virov, s tem povezana iniciativnost uspešnih posameznikov in celotne skupnosti. Obdobje 2015 – 2020 ponuja priložnost, da povečamo lastno angažiranost ter poskrbimo za gospodarski preobrat in prihodnost. Dinamika tega preobrata bo odvisna od uspešnosti pridobivanja investicijskih virov, zaposlovanja in sodelovanja 18 5. STRATEGIJA RAZVOJA 5.1 Razvojni scenariji Delovanje za doseganje ciljev je odvisno od zastavljenih strateških ciljev, ki morajo biti uresničljivi v danem času in prostoru ter od okoliščin (okolja) v katerem se bo delovalo. Strategija delovanja se praviloma oblikuje na podlagi različnih možnih scenarijev zaradi procesov in okoliščin na katere ne moremo vplivati, smo pa od njih odvisni. V analizi je ugotovljeno, da imamo solidna razvojna izhodišča in ustvarjene razvojne pogoje na podlagi katerih so strateški cilji uresničljivi. Dinamika doseganja zastavljenih ciljev je odvisna od razvojne klime v celotni Sloveniji in občini ter od motivacije in angažiranosti celotnega okolja pri uresničevanju razvojnih nalog. Merljive učinke je težko precizno napovedati, ker ne poznamo pogojev v katerih bomo delovali zaradi tega je pomembno, da se na vseh definiranih področjih zagotovijo vidni pozitivni premiki in pozitivni trendi ne glede na njihovo intenziteto. a) Pesimistični scenarij Pri oblikovanju pesimističnega scenarija bi izhajali iz trenutnih razmer v Sloveniji in nadaljnji gospodarski stagnaciji, ki bi povzročila nadaljnje zaostrovanje na področju javnih financ. Del negativnega scenarija bi bila tudi sedanja podjetniška pasivnost lokalnega okolja. V takšnih okoliščinah se pozitivnih premikov ne da zagotoviti in bi kot uspeh lahko šteli ohranjanje sedanjih pokazateljev na ravni razvojne aktivnosti (ni preboja). b) Optimistični scenarij Optimistični scenarij bi temeljil na intenzivni gospodarski rasti, ki bi presegla več kot 3 % rast DBP in omogočila večji obseg javnega financiranja ter izboljšanje gospodarskih trendov in zaposlovanja v lokalnem okolju. Optimistično lahko predvidevamo, da bi se na takšna pozitivna dogajanja ustrezno odzvalo tudi lokalno prebivalstvo in občutno zagnalo lokalno podjetniško aktivnost. V takšnih okoliščinah bi v Občini Lendava naredili hiter pozitiven premik in močno izboljšali sedanje pokazatelje (sprememba stanja). c) Realistični scenarij Realističen scenarij bo predvidoma nekje med pesimističnim in realističnim, kar pomeni konec gospodarske recesije ter zmerno gospodarsko rast na ravni 2 – 3 % letne rast DBP. V takšnih okoliščinah bo potrebno veliko vlagati v spodbujanje iniciativnosti lokalnega prebivalstva ter spodbujati vlaganja od drugod, da bi zagotovili pozitivne in kontinuirano zaznane premike (razvojna dinamika). Pogoji za pridobivanje investicijskih sredstev bodo zaostreni, kar bo zahtevalo še večjo učinkovitost na področju investicijske dejavnosti. 19 5.2 Razvojna strategija Strategija delovanja s katero bomo dosegli sinergijske učinke in kontinuirano pozitivno rast pokazateljev je sledeča (prehod v razvojno dinamiko nad slovenskim povprečjem in visoka razvojna dinamika): STRATEŠKA PODROČJA IN NAČINI DELOVANJA PODROČJA DELOVANJA NAČINI DELOVANJA 1. Gospodarski razvoj in delovna 1. Odgovorno upravljanje z javnim mesta premoženjem in vlaganja vlaganja obstoječih in novih uravnovešen občinski podjetij proračun razvoj turizma, kmetijstva, optimiranje premoženja vinogradništva in lokalne občine oskrbe odgovornost (povečana) za nove oblike sodelovanja in sredstva v upravljanju zaposlovanja (spodbude) javno-zasebna partnerstva Kdo? Podjetja, podjetniška združenja in iniciative Kdo? Občina, krajevne skupnosti, javni zavodi in podjetja, država Podpora ukrepom: U1, U3, U5, U4, U5, Podpora ukrepom: U2, U5, U7, U9, U10, U8, U10, U11, U12, U14, U15, U17, U18 U11, U12, U15, U17, U18 2. Razvoj komunalne infrastrukture, 2. Sodelovanje in pozitivna razvojna mesta in naselij (KS-ov) ter kakovosti klima bivanja optimiranje komunalnih storitev posodobitev in razvoj lokalne razvoj mestnega jedra, vaških samouprave jeder in turistične ponudbe izboljšanje informiranja in razvoj javnih storitev in obveščanja družbenih dejavnosti spodbujanje iniciativnosti in povečano investiranje sodelovanje razvoj in promocija znanja na Kdo? Občina, krajevne skupnosti, vseh področjih izvajalci, turistične iniciative Kdo? Vsi nivoji lokalne samouprave, Podpora ukrepom: U2, U3, U5, U6, U7, mediji, izobraževalne ustanove, U8, U12, U13, U14, U15, U17, U18 društva in organizacije, ki povezujejo občane (interesno), politične stranke Podpora ukrepom: U2, U3, U6, U8, U11, U12, U13, U14, U15, U17, U18 20 3. Varnost občanov in premoženja 3. Povečana učinkovitost na vseh varnost oskrbe z javnimi področjih storitvami javne investicije požarna in poplavna varnost upravljanje s premoženjem javni red in mir javni zavodi in lastni prihodki prometna varnost javna podjetja in cene storitev proračunski porabniki in Kdo? Država, občina, koncesionarji pogodbene obveze javnih storitev, društva, občani koristniki javne infrastrukture in plačilo tega Podpora ukrepom: U2, U6, U7, U8, U11, javno-zasebna partnerstva U13, U14, U15, U17, U18 Podpora ukrepom: U2, U4, U9, U10, U12, U13, U14, U15, U17, U18 KOMUNIKACIJSKA PODPORA AKTIVNOSTIM – U16 Navedena področja delovanja in opredeljeni principi funkcioniranja zagotavljajo močne sinergijske učinke s čemer bomo v veliki meri nadoknadili evidenten primanjkljaj kadrovskih in finančnih resursov. Vse aktivnosti morajo biti finančno podprte iz lokalnih virov ter predvsem iz državnih in evropskih sredstev ter lastnih prihodkov nosilcev dejavnosti. Upoštevati je potrebno državne strategije na različnih področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, lokalna samouprava) in prioritetna področja delovana Evropske unije (obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, javno-zasebna partnerstva, inovativnost in tehnološka razvoj). Razmeroma velika odvisnost od državnih in evropskih virov zahteva veliko angažiranja ter vlaganj v pripravo projektov s katerimi se bo kandidiralo na razpisih. Projekti morajo biti skladni s tem razvojnim programom in oblikovani tako, da se jih da razmeroma hitro prilagoditi različnim razpisnim kriterijem. Uspešnost pri kandidiranju za pridobitev takšnih sredstev je odvisna od številnih dejavnikov med katerimi posebej izstopajo: sodobna razvojna naravnanost ter upoštevanje razvojnih prioritet Slovenije in Evropske unije; sodelovanje za oblikovanje regijskih ter mednarodnih bilateralnih in multilateralnih projektov; pravočasna in kakovostna priprava projektov ter fleksibilnost pri prijavi na razpise; finančna sredstva za lastno udeležbo; kadrovsko-organizacijski resursi za kakovostno izvedbo projektov in doseganje predvidenih učinkov; enotnost glede razvojnih prioritet in pozitivna razvojna klima; 21 5.3 Razvojna partnerstva in nosilci aktivnosti Zaradi pomanjkanja javnih investicijskih virov bo v večji meri potrebno prakticirati različne modele javno-zasebnega partnerstva pri aktiviranju neizkoriščenih resursov. Javni interes in podjetniška iniciativa sta lahko ključen dejavnik povečane razvojne dinamike in sprememb v okolju. Za usklajevanje razvojnih pobud in aktiviranja razpoložljivih človeških potencialov je potrebno aktivirati tri področja sodelovanja in sicer: Predstavniki treh vsebinskih področij bodo zastopani v razvojnem svetu občine v katerega bodo vključeni tudi predstavniki razvojnih okrajev (skupine krajevnih skupnosti) in civilnih organizacij. Razvojni svet je strokovni in posvetovalni organ, ki sodeluje pri kreiranju predlogov ter se v svojem okolju zavzema za njihovo uresničevanje. Člani razvojnega sveta so osebe, ki s svojim znanjem, socialno mrežo in položajem lahko aktivno prispevajo k uresničevanju Razvojnega programa Občine Lendava. 22 6. RAZVOJNI IZZIVI PO PROGRAMSKIH PODROČJIH 6.1 Primerna poraba in tekoči del proračuna Razvojne izzive in naloge opredeljujemo po programski klasifikaciji izdatkov občinskega proračuna (tekoča proračunska poraba). Tekoča proračunska poraba se praviloma financira iz glavarine (delež dohodnine, ki pripada občini in solidarnostne izravnave, če se ne dosega potrebna višina prihodkov) in namenskih prihodkov za izvrševanje posebnih nalog občine (dvojezično poslovanje, turistična taksa). Tabela št. 4: Analiza tekočega dela proračuna v EUR Prejemki za tekočo porabo Leto Tekoči del proračuna Primerna poraba Leto 5.704.583 5.122.290 2006 Leto 5.313.371 5.578.044 2007 Leto 6.762.936 5.765.404 2008 Leto 6.361.560 6.366.908 2009 Leto 6.304.383 6.480.007 2010 Leto 6.566.038 6.186.956 2011 Leto 6.373.501 6.108.748 2012 Leto 6.469.423 5.914.482 2013 Leto 6.282.127 5.742.720 2014 Vir: Zaključni računi občine Namenski prejemki 437.725 580.580 785.481 751.119 628.352 749.254 703.628 793.710 615.436 Skupaj Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo porabo 5.560.015 -144.568 6.158.624 845.253 6.550.885 -212.051 7.118.027 756.467 7.108.359 805.976 6.981.193 415.155 6.812.376 438.875 6.708.192 238.769 6.358.156 76.029 Opomba: Namenski prejemki so: sredstva za dvojezično poslovanje, za skupno OU, za ZKPL, prihodki od najemnin (stanovanja, posl. prostori, kmet. zemlj.), turistična taksa. Ugotovitev: Glede na zaključena pogajanja slovenskih občin z Vlado z RS bo glavarina 500 evrov po prebivalcu. To pomeni da je pri finančnih projekcijah »referenčno leto 2007«, ko je tekoča poraba bila najbližje temu izhodišču. 23 Slika št. 3: Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo porabo Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo porabo 1.000.000 845.253 756.467 800.000 805.976 Vrednost v EUR 600.000 415.155 438.875 400.000 238.769 200.000 76.029 0 2006 -200.000 -144.568 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 -212.051 -400.000 Leto Iz prikaza lahko ugotovimo, da je občina v obravnavanem obdobju upoštevala načelo uravnovešenosti tekoče porabe z namenskimi prihodki (glavarino). Država je v zadnjih letih ohranjala raven glavarine, vendar je povečevala obveznosti občin in tako realno povečevala izdatke občinskih proračunov. Posledica takšnih ukrepov je manjša investicijska sposobnost občin. Združenje slovenskih občin se pogaja z državo, ki namerava ustvariti dodatne prihodke pri financiranju občin. Iz prikazane analize je razvidno, da smo dosegli takšen obseg tekoče porabe, da jo bomo morali zniževati, če želimo ohranjati investicijsko dejavnost. Nekaj rezerve imamo v terjatvah, vendar je vprašljiva njihova izterljivost. Uspešnost na področju izterjav bi omogočila manj drastične posege v tekočo porabo občine. 6.2 Projekcije tekoče – primerne porabe Za financiranje osnovne dejavnosti (tekoče porabe) bo občina v letu 2015 imela na razpolago 5.602.675 evrov, od tega 464.458 evrov finančne izravnave in približno 600.000 evrov namenskih prihodkov (narodnostni program, turistična taksa, najemnine). Analiza denarnih sredstev pri proračunskih porabnikih na dan 31.12.2014 kaže, da je velika večina proračunskih porabnikov v solidni finančni kondiciji s tem, da ostajajo tudi neizkoriščene možnosti pri povečevanju lastnih prihodkov. To kaže na priložnost in potrebo, da se angažirajo pri zagotavljanju večjega deleža lastnih prihodkov. 24 Tekočo proračunsko porabo bo treba korigirati na podlagi treh kriterijev: a) na podlagi % gibanja glavarine oziroma namenskih prihodkov b) na podlagi realno zastavljenih ciljev pri povečevanju lastnih prihodkov proračunskih porabnikov, ki morajo znašati vsaj 30 % vseh prihodkov (prioritete nove finančne perspektive EU so mehki projekti) c) na podlagi izkušenj in podatkov »referenčnega leta 2007« Namenske prihodke za financiranje tekoče porabe bomo povečevali z: izterjavami terjatev, zaračunavanjem realne najemnine za koriščenje javne infrastrukture, pogajanji z državo, financiranjem vsebin skozi razvojne projekte financirane z EU sredstvi, opustitvijo financiranja programov, ki ne dajejo pričakovanih učinkov, zagotavljanjem variabilnega dela tekoče porabe za sofinanciranje proračunskih porabnikov, ki so uspešni na razpisih. Tabela št. 5: Projekcije tekočega dela proračuna v EUR Leto Tekoči del proračuna Skupni prihodki Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo porabo (najmanj) 2015 2016 2017 2018 2019 2020 6.000.000 6.100.000 6.200.000 6.300.000 6.300.000 6.400.000 6.500.000 6.600.000 6.700.000 6.800.000 6.900.000 7.000.000 500.000 500.000 500.000 500.000 600.000 600.000 Slika št. 4: Graf projekcije tekočega dela proračuna 8.000.000 7.000.000 v mio EUR 6.000.000 5.000.000 4.000.000 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 1 2 3 4 5 6 Leto Tekoči del proračuna Skupni prihodki 25 Opomba: V projicirani tekoči porabi bomo oblikovali do cca. 500.000 evrov variabilnega dela. Ta se lahko v celoti ali delno vgradi v proračun in prihrani v realizaciji s strogim nadzorom upravičenosti porabe. 6.3 Razvojni izzivi in prioritete 2015 – 2020-tekoči izdatki 6.3.1 Politični sistem: Občinski svet in župan (01) Sprejemanje kakovostnih občinskih predpisov na vseh področjih in spodbujanje nastajanja večje razvojne dinamike. Potrebna bodo vlaganja v sodobne informacijske tehnologije in opremo. Razvojni izziv: enotnost ter odzivnost na izzive časa in prostora na podlagi razvojnega dokumenta znižanje števila članov občinskega sveta iz sedanjih 19 na 12 članov v naslednjem mandatu definiranje vloge krajevnih skupnosti ustvarjanje pozitivne razvojne klime optimiranje financiranja javnih zavodov in tekoče proračunske porabe 6.3.2 Ekonomsko in fiskalno področje: Občinska uprava (02) Optimiranje občinskega premoženja ter kakovostno in učinkovito upravljanje z javnim premoženjem. Potrebna bodo vlaganja v programska orodja, opremo in kadre. Razvojni izzivi: zniževanje in obvladovanje terjatev zagotavljanje lastnih investicijskih sredstev aktiviranje premoženje za razvojno dinamiko omejevanje javne porabe optimalno zadolževanje 6.3.3 Zunanja politika in sodelovanje: župan, proračunski porabniki, občinski svet (03) Sodelovanje z obmejnimi območji sosednjih držav in vključevanje v srednjeevropske razvojne iniciative. Potrebna bodo vlaganja v različne projekte, logistiko in projektno pisarno ter angažiranje v okviru Pannon EGTC . 26 Razvojni izzivi: skupni projekti in črpanje EU sredstev skupno reševanje komunalnih, razvojnih in gospodarskih problemov večjezičnost in sodelovanje ugled občine v mednarodnem prostoru 6.3.4 Administracija in javne storitve: Občinska uprava (04) Kakovostno in sodobno servisiranje občanov in organizacij je odvisno od vlaganj v razvoj e-uprave, programska orodja, opremo, kadre in prevozna sredstva. Razvojni izzivi: e-uprava komunalni informacijski sistem razvojno načrtovanje in ravnanje učinkovita projektna pisarna (medobčinska uprava) uvedba »komunalne blagajne« 6.3.5 Lokalna samouprava: Občinska uprava, medobčinska uprava in krajevne skupnosti (06) Preoblikovanje v sodobno, učinkovito, občanom prijazno in razvojno naravnano vsebino. Potrebna bodo vlaganja v vzdrževanje prostorov, posodabljanje opreme, informatiko in znanje. Razvojni izzivi: optimiranje občinske uprave in povečanje učinkovitosti oblikovanje razvojnih vsebin na medobčinski ravni ureditev statusa in pogojev dela za krajevne skupnosti Lendava-mesto po kriterijih EU prenos dela premoženja v upravljanje krajevnim skupnostim 6.3.6 Obramba in ukrepi ob posebnih dogodkih: Občinska uprava, Civilna zaščita, Gasilska zveza (07) Izboljšanje organiziranosti, sodelovanja in razvoj kadrov. Potrebna bodo vlaganja v prostore, opremo, organizacijo in kadre. Razvojni izzivi: Center za zaščito in reševanje organiziran na eni lokaciji odzivnost na ekstremne naravne pojave na različnih organiziranosti razvoj prostovoljstva in preventivnega delovanja ravneh 27 6.3.7 Notranje zadeve in varnost: Občinska uprava, država in Svet za preventivo (08) Povečanje prometne in splošne varnosti občanov. Potrebna bodo vlaganja v vzdrževanje fizične infrastrukture ter vzgojo in preventivo. Razvojni izzivi: izboljšanje prometne infrastrukture in signalizacije razvoj preventive med občani sodelovanje z državnimi organi in občani povečanje učinkovitosti komunalne inšpekcije in redarstva 6.3.8 Trg dela: Projektni in razvojni pristop vseh akterjev – Razvojni svet (10) To je eden od ključnih razvojnih izzivov, ki sloni na sproženju procesov, ki bodo pripomogli k strukturnim spremembam. Nabor potencialnih projektov se naredi na podlagi prostorskih danosti, neizkoriščenih priložnosti in razpoložljivih kadrov. Razvojni izzivi: vključevanje občanov v javna dela oblikovanje občinskega programa javnih del za mlade spodbujanje gospodarskih investicij in odpiranje delovnih mest prenos dobrih praks in sodelovanje spodbujanje lokalne ekonomije in podjetniške iniciative na vseh področjih promocija zaposljivih poklicev in spodbujanje razvoja kompetenc 6.3.9 Kmetijstvo, gozdarstvo: Lokalni izvajalci in iniciative (11) Povečanje lokalne ponudbe, povpraševanja po lokalnih produktih, zaposlovanja in učinkovitosti. Potrebna bodo vlaganja v ključne nosilne projekte ter pridobivanje EU sredstev za te namene. Razvojni izzivi: spodbujanje povezovanja lokalnih pridelovalcev v zadruge kooperative pomoč pri organizaciji trženja in promociji lokalnih produktov povezovanje s turizmom in prodajnimi mrežami spodbujanje pridobivanja uporabnih znanj in kompetenc vzpostavljanje javne infrastrukture s pomočjo EU sredstev in 28 6.3.10 Pridobivanje in distribucija energentov: Občina, država, koncesionarji, razvojni svet (12) Topla voda in plinsko polje so lahko ključni dejavniki razvoja občine, kar je tudi v državnem interesu. Ključnega pomena je Petišovsko plinsko polje, lokacija Nafte Lendava in vrtine s potencialom za izkoriščanje tople vode. Razvojni izzivi: zagotavljanje cenejših in trajnih virov za gospodarske dejavnosti komunalno in energetsko opremljanje lokacij vzpostavitev kompetenčnega centra razvoj uporabe geotermije povečanje prihodkov iz naslova koncesij varovanje okolje 6.3.11 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije: Država, občina in razvojni svet (13) Izkoristiti odlično lokacijo in prometno povezanost v Srednji Evropi za povečanje razvojne dinamike. V prilogi so prikazani ključni infrastrukturni projekti. Razvojni izzivi: železniška povezava Lendava-Beltinci in Lendava-Rédics dogradnja mestne obvoznice preusmeritev dela prometa na železnico rešitev prometne povezave z Murskim Središćem izgradnja mostu na Benici 6.3.12 Gospodarstvo: Gospodarski subjekti, občina in razvojni svet (14) Širitev dejavnosti obstoječih podjetij, razvojna sanacija lokacije Nafte Lendava in nova vlaganja. V prilogi so prikazane ključne lokacije, kjer bo občina sodelovala pri njihovem razvoju. Razvojni izzivi: pakirni center Novartis aktiviranje komunalno opremljenih zemljišč za nove vlagatelje povečanje hotelskih in turističnih zmogljivosti sodelovanje pri razvojni sanaciji lokacije Nafte Lendava sofinanciranje programa Podjetniško obrtne zbornice spodbujanje razvoja turizma in malega gospodarstva promocija in štipendije za zaposljive poklice definiranje in aktiviranje nosilnega projekta za kmetijstvo vinogradništvo in 29 6.3.13 Varovanje okolja in naravne dediščine: Občinska uprava, Eko-park d.o.o, država in razvojni svet (15) Na področju varovanja okolja so največje možnosti za povečanje investicijske dejavnosti občine s pretežno tujimi viri. Ključen projekt bo upravljanje z meteornimi vodami in ukrepi varstva pred poplavami. Razvojni izzivi: dokončanje projekta »Regijska vodooskrba« dokončanje protipoplavnih ukrepov ukrepi za preprečitev plazov vzpostavitev inteligentnega sistema upravljanja z meteornimi vodami širitev sistema ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami v gričevnatem delu posodabljanje kanalizacijskega sistema v Lendavi 6.3.14 Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja: Občinska uprava, izvajalci in občinski svet (16) Spremembe prostorskih planov morajo omogočiti razvojno dinamiko, trajnostni razvoj in aktiviranje potencialov. Prostorski plani bodo opredelili prostorske potenciale, ključne razvojne lokacije in način gospodarjenja za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Razvojni izzivi: razgrnitev novih prostorskih planov v letu 2015 rezervacija prostora za javno infrastrukturo in ključne naložbe vzpostavitev večje odgovornosti za posege v prostor optimiranje stanovanjskega fonda zgradba bivše srednje šole legalizacija romskega naselja moto šport v Petišovcih vodni športi ob meji s Hrvaško (gramoznice) turistično rekreacijski center in letališče v Mostju 6.3.15 Zdravstveno varstvo: Zdravstveni dom in ustanovitelji zavoda (17) Ohranitev ponudbe zdravstvenih storitev in izboljšanje pogojev za izvajanje storitev. Potrebna bodo vlaganja v razvoj lokacije in opreme. Razvojni izzivi: ohranitev nujne medicinske pomoči v sedanji obliki širitev lekarniške ponudbe in dostopnosti izboljšanje pogojev dela in ponudbe specialističnih ambulant preventivno delovanje (osveščanje občanov) 30 6.3.16 Kultura, šport in nevladne organizacije: Občinska uprava, izvajalci javnih storitev, društva in organizacije (18) Jasna opredelitev javnega interesa, izdelava območnih strategij in povečanje vključenosti občanov, zlasti mladine. Potrebna bodo vlaganja v razvoj vsebin in podjetniške iniciative. Razvojni izzivi: povečanje lastnih prihodkov in učinkovitosti na področju kulture strategija kulture strategija mladih strategija športa pridobivanje virov financiranja in investiranja na razpisih izboljšanje pogojev dela za knjižnico učinkovitejše upravljanje z infrastrukturo in večji izkoristek zmogljivosti 6.3.17 Izobraževanje: Javni zavodi, občinska uprava in ustanovitelji (19) Razvoj človeških virov je ključnega pomena za občino. Šola mora izobraževati, vzgajati in sodelovati z okoljem. Potrebno je zagotoviti prostorske pogoje za knjižnico in glasbeno šolo ter projektna vlaganja v ohranitev kulturne dediščine. Razvojni izzivi: preselitev glasbene šole ohranitev financiranja osnovnih in srednje šole razvojna strategija DOŠ II Lendava razvojna strategija Ljudske univerze Lendava in vseživljenjskega učenja širitev dejavnosti DSŠ Lendava energetska učinkovitost objektov vključevanje in solidarnost 6.3.18 Socialno varstvo: Center za socialno delo, izvajalci javnih programov, občinska uprava (20) Socialna vključenost je eden od najšibkejših razvojnih dejavnikov občine. To je hkrati razlog in posledica brezposelnosti. Spodbujanje lokalne podjetniške iniciative in nova delovna mesta bodo ključnega pomena za spremembo razmer in znižanje izdatkov. Razvojni izzivi: hitrejše vključevanje mladih na trg dela medgeneracijsko sodelovanje na vseh področjih zlasti v organizacijah in društvih razvoj prostovoljstva in volonterstva 31 nove vsebine dela na ravni krajevnih skupnosti za povečanje vključevanja in sodelovanja občanov programi za romsko skupnost programi za težko zaposljive osebe selektivna solidarnost skupnosti 6.3.19 Servisiranje javnega dolga: Občinska uprava in občinski svet (22) Občina nima težav s servisiranjem javnega dolga in ima možnosti zadolževanja brez posebnih tveganj. Potrebno je narediti strategijo zadolževanje za ključne razvojne projekte. Razvojni izzivi: priprava projektov za katere je smiselno zadolževanje produktivno zadolževanje (tisto, kar bo vračalo denar) dezinvesticiranje ter prodaja nepotrebnega premoženja občine in krajevnih skupnosti obvladovanje terjatev 6.3.20 Intervencijski programi in obveznosti: Občinska uprava, država, občinski svet (23) Naravne ujme, poplave in sanacija plazišč zahtevajo posebne ukrepe. Potrebno bo zagotavljati primeren obseg intervencijskih sredstev in proračunske rezerve. Razvojni izzivi: zagotavljanje virov za sanacije in preventivo razvoj občinskega inšpektorata in redarstva sodelovanje z državnimi institucijami 32 7. INVESTICIJSKI PRORAČUNSKI IZDATKI IN RAZVOJNE AKTIVNOSTI 7.1. Investicije in investicijski odhodki Razvojne aktivnosti občine so v zadnjih desetih letih temeljile na razmeroma visoki investicijski dejavnosti in vlaganjih v različno javno infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, ceste, komunalno opremljanje zemljišč, javni objekti itd.). Zgrajena infrastruktura se da še boljše izkoristiti (vodovod in vodni viri, kulturni dom, kolesarske steze) in predstavlja resen razvojni potencial, vključno z neizkoriščenimi naravnimi resursi kot so zaloge plina, geotermalna energija, vodni viri in kmetijska zemljišča. Pri investicijski dejavnosti je pomemben lasten investicijski potencial, ki se giblje na ravni 1 – 1,5 mio evrov. Investicijska dejavnost varira skozi proračunska leta. V povprečju znaša 4 – 5 mio evrov, kar pomeni veliko uspešnost pri pridobivanju investicijskih virov. Pri lastnih investicijskih prihodkih se vidno znižujejo prihodki iz naslova okoljske dajatve, ker smo temu primerno izboljšali infrastrukturo in znižali vplive na okolje. Znižuje se tudi prispevek države za investicijsko dejavnost občine, tako da se je ta v primerjavi z letom 2013 prepolovila. Najbolj zaskrbljujoč podatek pa je zniževanje presežka na tekočem delu proračuna, ki ga moramo povečati, če želimo ohraniti investicijsko dejavnost. Za razvojno dinamiko je pomembno ohraniti investicijsko dejavnost z vlaganji v javno infrastrukturo, ki bo imela pozitivne povratne finančne učinke (neposredno preko najemnin, turistične takse in povečanih prihodkov iz naslova glavarine). Finančna perspektiva 2014 – 2020 je namenjena pretežno mehkim projektom, kar je priložnost za razvoj vsebin in prihodkov na že izgrajeni infrastrukturi. Potreba po večji učinkovitosti vseh uporabnikov javne infrastrukture je pomembna za nadaljnjo razvojno dinamiko. Prehajamo v razvojno obdobje, ko bodo različni proračunski porabniki imeli priložnost za povečanje lastnih prihodkov in dejavnosti, ki jo opravljajo. Težje bo priti do državnih in evropskih sredstev, ker bo večja konkurenčnost in selekcija. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo imeli razvojno vizijo ter projekte, s katerimi se bodo povezovali na državni in meddržavni ravni (bilaterala in mutilaterala). Uspešna bodo tista okolja, ki bodo imela možnosti koriščenja večjega obsega EU sredstev in okolja, ki imajo možnosti sklepanja javno-zasebnih partnerstev. Občina ima naravne, gospodarske in infrastrukturne potenciale, da izkoristi te priložnosti. Vprašanje pa je, če premoremo dovolj znanj in ustreznih kadrovskih resursov. Investicijska dejavnost bo v večji meri usmerjena v to, da se bodo skozi investicijske projekte v večjem deležu financirale mehke vsebine (razvoj, trženje, razvoj kadrov …). 33 Tabela št. 6: Investicijski del proračuna ter namenski prejemki v obdobju 2006 2014 Prihodki za investicije (stalni prihodki) v EUR Suficit na Leto Okoljska 21. člen Najemnina NUSZ tekočem SKUPAJ dajatev ZFO za infrastr. delu 2006 7.810.069 399.668 484.102 169.706 / (-144.568) 1.053.476 2007 3.018.500 597.142 165.518 186.652 / 845.253 1.794.565 2008 4.550.393 680.170 147.357 194.239 / (-212.051) 1.021.766 2009 4.052.841 497.718 93.458 289.152 / 756.467 1.636.795 2010 4.434.316 478.145 300.556 298.735 201.206 805.976 2.084.618 2011 3.204.525 511.651 167.854 240.350 98.384 415.155 1.433.394 2012 3.905.226 518.537 150.556 260.937 124.642 438.875 1.493.547 2013 6.201.701* 655.837 109.486 251.063 149.183 238.769 1.404.338 2014 5.079.308* 782.844 99.994 125.932 88.500 76.029 1.173.299 *Op.: Pri investicijah v letu 2013 in 2014 je upoštevana še realizacija na projektu Pomurski vodovod in sicer, za leto 2013 v višini 829.857,82 EUR in v letu 2014 v višini 2.284.450,50 EUR. Investicijski del proračuna Slika št. 5: Grafični prikaz lastnega investicijskega potenciala občine 2500000 vrednost v € 2000000 Suficit na tekočem delu 1500000 Najemnina za infrastr. 21. člen ZFO Okoljska dajatev 1000000 NUSZ 500000 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Opomba: Lasten investicijski potencial predstavljajo tudi koncesijski prejemki, ki so lahko ključen vzvod za nadaljnjo investicijsko dejavnost. Pomemben vir je potencial dezinvestiranja v višini 1 – 2 mi EUR in kreditni potecial v višini ~ 4 mio EUR. 34 7.2. Projekcije investicijskih odhodkov V projekcijah smo prikazali pomemben razvojni cilj, da investicijsko dejavnost ohranjamo na dosedanji ravni in jo v razvojnem ciklu do leta 2020 povečamo. Ocenjujemo, da bomo razvojno dinamiko in spremembo sedanjega stanja lahko dosegali s proračunsko porabo 6,5 mio evrov tekočega dela in 8 mio evrov investicijskega dela proračuna. Pri investicijah je potreben odmik od kvantitete h kvaliteti vlaganj. Slika št. 6 : Grafični prikaz investicijske dejavnosti V sedanjih javnofinančnih razmerah je razvojni cilj postavljen zelo ambiciozno, kar zahteva veliko disciplino in angažiranost vseh akterjev. Odstopanja od tega cilja bodo upočasnila razvojno dinamiko okolja, ki jo bistveno lahko pospešijo razvojna vlaganja obstoječih in novih podjetij, ki razpolagajo z velikim investicijskim potencialom. Investicijska dejavnost občine ne bo ključnega pomena za razvojno dinamiko in preobrat. Kljub temu pa so vlaganja občine pomembna za razvoj malega gospodarstva, podjetniške iniciative in ohranjanja visoke razvojne aktivnosti. Brez teh vlaganj se bodo razvojne aktivnosti zmanjšale in razvojni zaostanek povečeval v primerjavi s slovenskim povprečjem. Pomembna ugotovitev je: Občina s svojimi vlaganji mora ohranjati visoko raven razvojnih aktivnosti, da bi se odpirale priložnosti za podjetniško iniciativo in večjo razvojno dinamiko. Razvojne dinamike, ki bo privedle do razvojnega preobrata, pa se ne da doseči brez večjih vlaganj države in podjetij. 35 Vlaganja države je potrebno zagotoviti na prometni infrastrukturi ter vzgoji in izobraževanju. Varovanje kulturne dediščine, razvoj turizma in mednarodnih povezav lahko zagotovimo s sredstvi EU ob sodelovanju državnih resorjev in partnerjev. 7.2. Nabor razvojnih in investicijskih projektov 2015 – 2025 7.2.1 ADMINISTRACIJA IN JAVNE STORITVE (04) Naziv vlaganja: Odkup prostorov gostinskega lokala v zgradbi Mestne hiše Vrednost: ~ 150.000 EUR Viri: občinski + EU Namen in vsebina: Vinarium (za lokalno vinogradniško območje) promocijsko-prodajni center za vina, muzejski gostinski lokal vključen v turistično ponudbo mesta in občine. Javni interes: Zaokrožitev lastništva v dominantni zgradbi mestne hiše z relativno poceni nakupom. Spodbuditi razvoj malega gospodarstva, gostinske ponudbe na podlagi javno-zasebnega partnerstva in prispevek k promociji vinogradništva. Status projekta: Idejni projekt. Časovno omejena (kratkoročna) možnost realizacije (3. licitacija). 7.2.2 LOKALNA SAMOUPRAVA – KS-i (06) Naziv vlaganja: Energetska sanacija in obnova vaških domov Vrednost: ~ 250.000 EUR Viri: občinski + država Namen in vsebina: Vaški domovi so potrebni stalnih vlaganj. Smiselna je energetska sanacija (zamenjava oken, izolacijske fasade) z namenom, da se uredi izgled in znižajo režijski stroški. Prostore vaških domov je treba boljše izkoristiti in večnamensko uporabljati. Javni interes: Urejeni javni objekti kažejo podobo kraja. Nizki režijski stroški prispevajo k temu, da se več denarja lahko nameni vsebinam, ki povečajo tudi prihodke. Infrastrukturo je potrebno maksimalno izkoristiti. 36 Status projekta: V letu 2014 se je iztekel 4-letni program obnove objektov, ki ni bil dovolj naravnan na energetsko učinkovitost, ker je frekvenca v objektih nizka. Nov 4letni program mora upoštevati zahtevo po večji izkoriščenosti objektov in nižjih stroških. 7.2.3 OBRAMBA, ZAŠČITA IN VARNOST (07 + 08) a) Naziv vlaganja: Prostorski pogoji in oprema »centra za zaščito in reševanje« Varianta št. 1: Ureditev prizidka zgradbe bivše srednje šole in povezava z gasilskim domom Vrednost: ~ 500.000 EUR Varianta št. 2: Odkup dela parcele in zgradbe Integral v stečaju Vrednost: ~ 750.000 EUR Viri: občina, požarni sklad Javni interes: Na enem mestu povezati najboljšo opremo, kadre in organizacijo za usklajeno delovanje gasilstva in CZ (vključno z industrijsko brigado). Status projekta: Preučili smo model Murske Sobote, Velenja in Ptuja. Pripravljena je idejna zasnova, ki jo moramo razviti v odvisnosti od izbrane lokacije. Vlagatelji v industrijski coni (Novartis – Lek) imajo pobudo, da se zadeva uredi. Postopek za vrnitev zgradbe srednje šole je v teku. b) Naziv vlaganja: Gradnja obrambnih zidov za umiritev plazišč Lendavske gorice – glinokop cesta po Sv. Trojico urejanje hudournikov Vrednost: ~ 350.000 EUR Viri: lastna sredstva + država Javni interes: Zaščita javne infrastrukture in lokalno pomembnih prometnic. Varovanje premoženja občanov in preprečitev večje škode. Status projekta: Občina bo opravila najnujnejša sanacijska dela ob cestišču nad opuščenim glinokopom. Nadaljnjo sanacijo bo morala prevzeti država – Sklad kmetijskih zemljišč. Za nujna sanacijska dela na tej lokaciji in pod Sv. Trojico je izbran izvajalec. Dela se pričenjajo. Občina bo morala vlagati tudi v urejanje hudournikov ter prevzeti močno iniciativo, da se celotna 37 problematika prenese na EU projekt in vire financiranja (sodelovanje vseh pomurskih občin). c) Naziv vlaganja: Posegi za povečanje poplavne varnosti, obvladovanje meteornih voda in sanacije plazišč Vrednost: ~ 15 mio EUR Viri: EU sredstva + lastna udeležba Javni interes: Povečati varnost pred vodami in plazovi ter urejanje prostora in komunalne infrastrukture za ravnanje z vodami. Status projekta: Iniciativa 27 pomurskih občin. 7.2.4 TRG DELA IN POGOJI (10) a) Naziv vlaganja: Kompletiranje zemljišča za razvoj nočitvenih kapacitet (hotel in gostinska ponudba) Vrednost: ~ 500.000 EUR Viri: občinski, ki se povrnejo Javni interes: Lastniško zaokrožiti območje med nogometnim stadionom in KG Lendava z namenom, da se ponudi investitorjem, ki bi vlagali v turistično ponudbo in širitev nočitvenih zmogljivosti. S takšno investicijo bi pripomogli tudi k urbanem razvoju Lendave. Poseben javni interes so delovna mesta in prihodki od turistične takse. Status projekta: Aktivnosti so v teku. Opravljeno je osnovno komunalno in prometno urejanje območja ob potoku Ledava. Oblikujejo se tudi manjši investicijski projekti (kegljišče in večnamenska tržnica). b) Naziv vlaganja: Oblikovanje ponudbe projektov in lokacije za gradnjo večnamenskega turistično-gostinskega objekta ter nadaljnjo komunalno opremljanje lokacije (most, kegljišče, tržnica) Vrednost: ~ 250.000 EUR Viri: občina + EU sredstva Javni interes: Spodbujati razvoj podjetništva, malega gospodarstva in zaposlovanja. Urbano urejanje mesta in širitev turistične ponudbe. Priložnosti za mlade in podjetne. 38 Status projekta: Pripravljeni so osnovni investicijski projekti. Potrebno je lastniško urediti zemljišča ob nogometnem igrišču. Pripraviti gradbeno dovoljeje in kandidirati za EU sredstva. c) Naziv vlaganja: Izgradnja razglednega stolpa in razvoj turistične ponudbe na vinsko-turistični cesti Vrednost: 1,5 mio EUR + ddv Viri: EU + občina Javni interes: Spodbujati razvoj masovnejšega turizma ter povpraševanje na podlagi katerega se bo razvijalo malo gospodarstvo in podjetništvo. Vključiti okolje v turistične pakete in ponudbe turističnih agencij. Promocijski efekt, ki prinaša priložnosti za mlade in podjetne ter nova delovna mesta. Status projekta: Gradnja se je pričela. Pričenjajo se aktivnosti za poziv in izbor najprimernejših najemnikov – ponudnikov storitev, poziv in izbor trženjskih partnerjev in animacija širšega podjetniškega okolja. d) Naziv vlaganja: Ureditev prireditvenega prostora pri hotelu Elizabeta in tržnice (varianta) Vrednost: ni ocene Viri: razpisi + lastni delež občine Namen vsebina: Turistično promocijske prireditve (Bogračfest) so prerasle obstoječo infrastrukturo in imajo potencial rasti. Potrebno jih je koristiti za povečanje gostinsko turistične ponudbe, tako da se oblikuje trg na katerem bo tudi stalen prireditveni prostor za ~ 2.500 obiskovalcev in večnamenska tržnica. Javni interes: Zagotavljanje pogojev za razvoj gostinske in turistične ponudbe ter prodaja lokalnih produktov. Večja frekvenca prireditev, več obiskovalcev in več zaposlitvenih možnosti. Status projekta: Inicialna faza, kar pomeni, da je zadeva še na idejni ravni. Obdelan je segment možne lokacije za tržnico in narejene so korekcije na ureditvi prometa. Stekli so pogovori s Petrol Geotermom glede zamenjave zemljišč. 39 7.2.5 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO (11) a) Naziv vlaganja: Ureditev tržnice in komunalne infrastrukture za trženje lokalnih produktov Vrednost: ni znana Viri: razpisi ter lastna sredstva občine in zainteresiranih vlagateljev Namen in vsebina: Postopoma na različnih lokacijah v občini vzpostaviti infrastrukturo za trženje lokalnih produktov. Občanom omogočiti boljšo oskrbo, malim podjetnikom pa spodbudo. Javni interes: Razvoj lokalne ekonomije na podlagi kmetijske dejavnosti. Lokalna oskrba z zdravo hrano. Razvoj podjetniške iniciative in zaposlovanja (lahko tudi dopolnilnega). Status projekta: Lokacija pri hotelu Elizabeta je v idejni zasnovi, poizkusno trženje v brunaricah pa v neki poizkusni fazi. Lokacija pri nogometnem igrišču je razdelana na ravni projektne dokumentacije. Lokacija v Genterovcih (trgovina) je odkupljena, ni pa projektantsko razdelana. b) Naziv vlaganja: Oskrba z geotermalno energijo za proizvodnjo v rastlinjakih Vrednost: ni ocene Viri: Petrol Geoterm in občina z vložkom zemljišč, EU sredstva Namen in vsebina: Izkoristiti geotermalni energetski potencial za kmetijsko proizvodnjo v rastlinjakih in pridobivanje izkušenj na tem področju. Priprava lokacij v sodelovanju s Petrol Geotermom. Javni interes: Povečanje lokalne kmetijske proizvodnje z inovativnimi pristopi. Razvoj dobrih praks, ki bi spodbudile podjetniško iniciativo in zaposlovanje. Pridobivanje izkušenj pri koriščenju geotermalne energije za kmetijske namene. Zasebna vlaganja in zaposlovanje. Status projekta: Reinjekcijska vrtina Petrol Geoterma je na občinskem zemljišču v velikosti ~ 3,5 hektarjev. Topla voda na povratni vrtini ima ~ 40 °C. Naredili bomo poziv za namensko oddajo zemljišča v najem ter predhodno sklenili dogovor o pogojih koriščenja tolpe vode. 40 c) Naziv vlaganja: Predelovalni in prodajni agrarni center v Dolgi vasi Vrednost: ~ 2,5 mio EUR Viri: EU razpisi + lastni delež Namen in vsebina: Na lokaciji bivše opekarne v Dolgi vasi vzpostaviti infrastrukturo za sodoben agrarni center (skladiščenje, predelava, pakiranje, prodaja in distribucija). Javni interes: Spodbuditi podjetniško iniciativo, zaposlovanje in povezovanje pridelovalcev na različnih področjih. Omogočiti pogoje za celoten tehnološki ciklus od skladiščenja do distribucije. Status projekta: Lokacija je odkupljena in v velik meri infrastrukturno opremljena. Potrebujemo nosilca, ki bo prevzel razvoj vsebine, ki se ji bo prilagodila projektna dokumentacija potrebna za prijavo na razpise. Naredili boo poziv za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva. d) Naziv vlaganja: Vzpostavitev vinogradniškega centra in vinarske kooperative Vrednost: ni znana Viri: EU sredstva, sofianciranje vlagateljev in občine Namen vsebina: Vzpostavitev sodobnega vinogradniškega centra manjših zmogljivosti, ki bo interesno povezal velike pridelovalce in omogočil sodelovanje malih vinogradnikov. Javni interes: Kljub številnim propadlim poizkusom v preteklih desetletjih (različne zadruge, javno-zasebna partnerstva, iniciative) je potrebno nadaljevati z iniciativo, da se interes pokaže pri vinogradnikih. Spremeniti bo treba pristop, ki mora biti bolj inovativen. Status projekta: Bilo je veliko iniciativ, vlaganj in propadlih projektov. Takšno izhodišče za projekt ni dobro, ker gre za negativne izkušnje in klimo, ki jo bo treba povsem na novo oblikovati. Prostorskih možnosti je več, zainteresiranih vinogradnikov pa ni. 41 7.2.6 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGENTOV (12) Občina Lendava je opredelila javni interes na tem področju in ga povezala z aktiviranjem lokacije Nafte Lendava in celotne industrijske cone. Petišovsko plinsko polje je iz vidika Slovenije strateškega pomena. Občina bo sodelovala z vidika zagona lokalne ekonomije, zaposlovanja in varstva okolja. Za razvoj je pomembna tudi oskrba z električno energijo in realizacija državnih investicij oziroma investicij distributerjev v zanesljivejšo oskrbo. 7.2.7 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE (13) a) Naziv vlaganja: Izgradnja kolesarske steze in posodobitev cestne povezave Lendava – Pince Vrednost: 3 – 4 mio EUR Viri: država in sofinanciranje občine Namen in vsebina: Izgradnja kolesarskih poti prispeva k povečanju prometne varnosti in razvoju turizma. Obnova cestišča je potrebna. Javni interes: Prometna varnost, širitev prometne infrastrukture in pogojev za razvoj turizma. Status projekta: Pripravljena je celotna projektna dokumentacija. Projekt bo vodila Direkcija RS za ceste v sodelovanju z občino. Potrebno je zagotoviti sredstva v državnem proračunu 2016 in pričeti z odkupi zemljišč. b) Naziv vlaganja: Izgradnja kolesarske steze Genterovci – Radmožanci Vrednost: 200.000 EUR Viri: občina in razpisi Namen in vsebina: Povečati prometno varnost z izgradnjo kolesarske steze ob glavni cesti in razširiti infrastrukturo za razvoj kolesarskega turizma. Javni interes: Prometna varnost, enake razvojne možnosti za vsa naselja in razvoj turizma. Status projekta: Projektna dokumentacija je pripravljena. Izgradnja mostu pomeni realizacijo prve faze tega projekta. Potrebno je pridobiti soglasja lastnikov zemljišč. 42 c) Naziv vlaganja: Ureditev mostov za kolesarski promet na relaciji Dolga vas – Mostje Vrednost: 150.000 EUR Viri: občina in razpisi Namen in vsebina: Dokončati projekt izgradnje kolesarske steze z izgradnjo treh manjkajočih mostov. Javni interes: Prometna varnost in razvoj turizma. Status projekta: Projektna dokumentacija je pripravljena. Pridobljena so soglasja ARSO za posege v vodotoke, ki so dalj časa onemogočala realizacijo projekta. d) Naziv vlaganja: Dokončanje rekonstrukcije Kidričeve ulice in preplastitev Ulice heroja Mohorja Vrednost: 500.000 EUR Viri: občina + razpisi Namen in vsebina: Generalna obnova komunalne infrastrukture (Kidričeva ulica) in obnova cestišč (Kidričeva ulica in Ulica heroja Mohorja). Javni interes: Zanesljiva oskrba s komunalnimi storitvami, prometna varnost in izgled kraja. Status projekta: Projekt je v izvajanju. e) Naziv vlaganja: Obnova in ureditev prometnega režima v Kranjčevi ulici Vrednost: ~ 300.000 EUR Viri: občina + država Namen in vsebina: Izgraditi manjkajoče pločnike, obnoviti cestišče in urediti prometni režim. Javni interes: Prometna varnost in razvoj gostinsko – turistične ponudbe. 43 Status projekta: Projekt je skladen s Prometno študijo za mesto Lendava. Projektna dokumentacija ni pripravljena. f) Naziv vlaganja: Izgradnja mostu na Benici Vrednost: 450.000 EUR Viri: občina + država Namen in vsebina: Most na Ledavi ni primeren za varen promet. Potrebno ga je na novo zgraditi. Javni interes: Prometna varnost, enake možnosti za vse občane in razvoj turizma. Status projekta: Projektne dokumentacije in soglasij ARSO še nimamo. g) Naziv vlaganja: Izgradnja manjkajočega dela obvoznice za mestno jedro Vrednost: ~ 500.000 EUR Viri: občina, država, EU sredstva Namen in vsebina: Zgraditi je potrebno ~ 300 m povezovalne ceste med Glavno ulico in Mlinsko ulico, kar je ključnega pomena za ureditev prometnega režima v mestu. Javni interes: Posodobitev prometne infrastrukture mesta. Prometna razbremenitev Glavne ulice in mestnega jedra ter povečanje možnosti za razvoj gostinske dejavnosti in varstva kulturne dediščine. Status projekta: Projekt je skladen s Prometno študijo za mesto Lendava. Izvedljiv bo po sprejetju novih prostorskih planov. h) Naziv vlaganja: Železniška povezava Vrednost: ni znana Viri: država in EU sredstva Namen in vsebina: Traso železniške povezave Lendava – Beltinci in Lendava – Rédics je potrebno umestiti v prostor in lobirati za njihovo izvedbo. 44 Javni interes: Sodobna prometna povezanost Lendave in preusmeritev tovornega prometa na železnico, kar je skladno z direktivami EU. Zniževanje izpustov in varstvo okolja. Status projekta: Za železniško povezavo Lendava – Beltinci so izdelane tri možne variante umestitve v prostor. Potrebno je doseči, da država nadaljuje z aktivnostmi. Spodbuditi je potrebno razgovore med Madžarsko in Slovenijo glede gradnje železniške proge Lendava – Rédics. i) Naziv vlaganja: Posodobitev cestne povezave Lendava – Mursko Središće Vrednost: ni znana Viri: država Namen in vsebina: Mursko Središče ima velike težave zaradi povečanega kamionskega prometa in neustreznih prometnic. Skupaj je potrebno poiskati prostorsko rešitev in posodobiti prometno infrastrukturo. Potrebna je rešitev tudi za kolesarje in pešce. Javni interes: Gre za pristojnosti države in lokalni interes, ki se ne bo uresničil brez našega angažiranja. Javni interes je v prometni varnosti in razvoju vseh oblik sodelovanja. Status projekta: Iniciativa posredovana obema državama. Podana so mnenja in stališča urbanistične stroke. j) Naziv vlaganja: Izgradnja manjkajočih širokopasovnih povezav Vrednost: ni znana Viri: izvajalci storitev Namen in vsebina: Odpraviti sive lise, ki jih imamo na področju širokopasovnih povezav v občini in vpihniti optiko v postavljene kanale. Javni interes: Pokritost celotnega povezavami. območja občine s kvalitetnimi optičnimi 45 Status projekta: Izvajamo ga postopoma v sodelovanju z izvajalci telekomunikacijskih storitev. Ob rekonstrukcijah cest vztrajamo na posodabljanju in vgrajevanju optike. Tam, kjer ni interesa, pa sami postavljamo kanale za optiko. 7.2.8 GOSPODARSTVO (14) a) Naziv vlaganja: Zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč in možnosti vlaganj Vrednost: ni znana Viri: lastni viri in vračilo ob prodaji zemljišč Namen in vsebina: Razvoj občine je odvisen od podjetniških vlaganj. Vlagateljem je potrebno oblikovati ponudbo komunalno opremljenih zemljišč, tako da je ta konkurenča z drugimi okolji. Javni interes: Spodbuditi podjetniška vlaganja in odpiranje delovnih mest. Vložki občine se morajo tudi finančno povrniti razen v tistem delu, kjer so pridobljena namenska EU sredstva. Status projekta: Pripravljene so lokacije v industrijski coni, v Dolgi vasi in za hotelom Lipa. Potrebna so še nadaljnja angažiranja na tem področju. b) Naziv vlaganja: Sodelovanje pri oživljanju lokacije Nafte Lendava in razvoju industrijskih komunalnih storitev Vrednost: ni znana Viri: podjetja, država, občina in EU viri Namen in vsebina: Območje Nafte Lendava bo potrebno komunalno posodobiti, povezati z ostalim delom industrijske cone in pospešiti vlaganja za odpiranje delovnih mest. Javni interes: Zagon gospodarskih dejavnosti, odpiranje delovnih mest in varovanje okolja (tudi požarna varnost). Status projekta: Predlogi so posredovani državi, državnem holdingu 'SDH', stečajnemu upravitelju Nafte Petrochem in podjetjem na tej lokaciji. Podana je zahteva do stečajne mase Petrochema. Razvoj dogodkov ni predvidljiv. 46 7.2.9 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE (15) a) Naziv vlaganja: Dokončanje projekta izgradnje regijskega vodovodnega sistema v letu 2015 Vrednost: ~ 3 mio EUR Viri: EU sredstva, država in občina Namen in vsebina: Povečati varnost oskrbe s pitno vodo in posodobiti vodovodni sistem. Javni interes: Zanesljiva in varna oskrba z vodo, razvoj komunalnih storitev in zaposlovanja. Status projekta: Zaključna faza se izvaja v letu 2015. b) Naziv vlaganja: Ločevanje meteornega in fekalnega kanalizacijskega sistema ter posodabljanje kanalizacijskega sistema Vrednost: ni znana Viri: občinski (omrežnina) in državni (okoljska dajatev) Namen in vsebina: Ločevanje meteornega in fekalnega sistema tam, kjer je to možno in smotrno. Zamenjava dotrajanih delov sistema. Javni interes: Varovanje okolja ter smotrno in trajnostno ravnanje z vodami. Status projekta: Del kanalizacijskega sistema je posnet. Označene so točke možnega ločevanja sistemov. Potrebno je pripraviti celovit projekt in terminski plan ter dokumentacijo za prijavo na razpise. c) Naziv vlaganja: Vlaganja v ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami v gričevnatem delu, kjer še ni kanalizacije Vrednost: ~ 350.000 EUR Viri: občina (omrežnina) in država (okoljska dajatev) 47 Namen in vsebina: Z direktivo EU je določeno, da morajo vsa gospodinjstva biti priključena na varen sistem do leta 2017. Potrebno je zgraditi manjkajoče odseke, kjer je to smiselno, pomagati pri gradnji malih bioloških čistilnih naprav in ekoloških greznic. Javni interes: Varovanje okolja in trajnostno ravnanje z vodami. Status projekta: Manjkajoči kanalizacijski sistem bomo gradili pod Sv. Trojico, kjer je razmeroma velika koncentracija gospodinjstev. Projekti so pripravljeni in že nekaj časa čakajo na realizacijo. Del problemov bomo rešili z malo čistilno napravo, ki bo služila tudi razglednemu stolpu. Nadaljevali bomo s pripravo projektne dokumentacije. d) Naziv vlaganja: Vzpostavitev nadomestnega naravnega habitata v Gaberju Vrednost: ~ 2 mio EUR Viri: država in ELES Namen in vsebina: Vzpostavitev nadomestnega naravnega habitata (gradnja daljnovoda) in njegova vključitev v lokalno turistično ponudbo. Javni interes: Ohranjanje habitatov, ohranjanje naravne dediščine in razvoj turistične ponudbe. Status projekta: Pripravljena je projektna dokumentacija. V pripravi je izvedba. 7.2.10 PROSTOR IN STANOVANJSKA DEJAVNOST (16) a) Naziv vlaganja: Dokončanje aktivnosti na pripravi novih prostorskih načrtov Vrednost: 150.000 EUR Viri: občina Namen in vsebina: Prostorski načrt je najpomembnejši občinski dokument, s katerim se definirajo prostorske razvojne možnosti in možnosti poseganja v prostor. 48 Javni interes: S prostorskimi načrti se definira kompleksno ravnanje in gospodarjenje s prostorom. Uresničitev razvojnih ambicij se mora odražati v prostorskih načrtih, ki so instrument razvoja in hkrati instrument varovanja okolja. Status projekta: Postopek priprave prostorskih načrtov prehaja v zaključno fazo tako, da pričnemo s pripravami na njihovo obravnavo, razgrnitve in sprejemanje. b) Naziv vlaganja: Obnova in preureditev objekta bivše srednje šole v stanovanja Vrednost: ~ 500.000 EUR Viri: občina z lastnimi viri in možnost partnerstva Namen in vsebina: Sprednji del objekta je nekdaj bil namenjen za stanovanja in se ga lahko znova preuredi za ta namen. Blizu je dom upokojencev, s čemer so dani tudi pogoji za oskrbo in vzpostavitev »varovanih stanovanj«. Javni interes: Občina ima zadosten stanovanjski fond, vendar se ne sme ustaviti pri njegovem razvoju. Potrebujemo zlasti stanovanja z nizkimi režijskimi stroški za socialno šibkejše družine. Status projekta: Izvajamo postopek pridobitve brezplačnega lastništva nad to nepremičnino. Nadaljevali bomo s pripravo projektne dokumentacije in ekonomike. Potrebni so inovativni pristopi v nadaljevanju projekta c) Naziv vlaganja: Komunalna ureditev kompleksa v starem mestnem jedru bodočega stanovanjskega Vrednost: ~ 100.000 EUR Viri: občina s tem, da se vlaganja povrnejo, mogoče tudi EU projekt Namen in vsebina: Vzpostavitev pogojev za izgradnjo sodobne stanovanjske soseske pasivnih hiš z inovativnimi pristopi. Naselje, ki bi ga energetsko optimirali, arhitekturno definirali in ga cenovno naredili atraktivnega za mlade družine. Javni interes: Zagotoviti pogoje za organizirano ter učinkovito gradnjo ter pritegnitev mladih družin, ki bodo prispevale k oživljanju starega mestnega jedra. 49 Status projekta: Zemljišča so v lasti občine. Osnovna komunalna oprema je zagotovljena. Potrebni so kreativni pristopi pri nadaljevanju projekta, kar omogoča vključevanje mladih. 7.2.11 ZDRAVSTVENO VARSTVO (17) a) Naziv vlaganja: Energetska sanacija objekta zdravstvenega doma v Lendavi Vrednost: ~ 750.000 EUR Viri: občina, država Namen in vsebina: Povečati energetsko učinkovitost objekta z zamenjavo stavbnega pohištva, fasade in režima ogrevanja. Javni interes: Znižanje stroškov poslovanja, zmanjšanje izpustov in urejenost lokacije. Status projekta: Projekt je v idejni fazi. Izvedbo bo potrebno časovno optimirati glede na funkcionalno amortizacijo objekta (ko bodo potrebne zamenjave starega pohištva). b) Naziv vlaganja: Zagotoviti pogoje za širitev ponudbe lekarniških storitev Vrednost: ni znana Viri: javno-zasebno partnerstvo Namen in vsebina: Omogočiti razvoj lekarniške dejavnosti in večje dostopnosti do teh storitev. Javni interes: Oskrba občanov, pritegnitev vlagateljev in delovna mesta. Status projekta: Inicialna faza ni izražen interes potencialnih vlagateljev. 7.2.12 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE (18) a) Naziv vlaganja: Oživitev starega mestnega jedra skozi projekt »muzejska ulica in dediščina« Vrednost: ~ 12 mio EUR Viri: EU sredstva, država, partnerji 50 Namen in vsebina: V finančni perspektivi 2014 – 2020 imajo prednost tako imenovani »mehki projekti«, veliki projekti in javno-zasebna partnerstva. Namen je ta, da pripravimo konkurenčni projekt v katerega bomo vključili široko paleto zaznanih potreb. Javni interes: Pridobiti zadosten obseg EU sredstev za kakovostno obnovo kulturne dediščine, tako da bodo obnovljeni objekti zagotavljali pogoje za različne vsebine, razvoj turistične ponudbe in odpiranje novih delovnih mest. Status projekta: Občina je na VIII. razpis za pridobitev EU sredstev prijavila projekt v vrednosti ~ 2 mio EUR za ureditev javnih objektov na Glavni ulici, ustreznejših pogojev za glasbeno šolo in širitev muzejsko - turistične dejavnosti na Glavni ulici. Projekt ni bil uspešen, vendar ne zaradi vsebine, ampak zaradi postopkov. Smiselno ga je preoblikovati, nadgraditi z novimi vsebinami (knjižnica, grajsko obzidje, povezovalna cesta) in znova kandidirati. V tem kontekstu so bili opravljeni tudi razgovori na državni ravni, kjer smo pridobili načelno podporo. b) Naziv vlaganja: Investicijska obnova sedanjega objekta knjižnice Vrednost: ~ 500.000 EUR Viri: občina in država Namen in vsebina: Sanacija zgradbe, ureditev dvorišča in širitev prostorskih zmogljivosti. Javni interes: Zagotovitev pogojev za knjižnično dejavnost, kulturne dogodke in varovanje kulturne dediščine. Status projekta: Nujna obnovitvena dela so definirana. Postavlja se vprašanje ureditve dvoriščnega objekta, za katerega je potrebno pridobiti projekte in soglasja. c) Naziv vlaganja: Športna infrastruktura Gradnja kegljišča je definirana v predhodnih poglavjih. Po enakem principu javno-zasebnega partnerstva bomo širili infrastrukturne pogoje za moto šport, vodne športe in plavanje. Ob športnih objektih DOŠ I je potrebno zgraditi zunanje garderobe, kar je lahko projekt javnozasebnega partnerstva, enako kot obnova starega objekta ob nogometnem stadionu. 51 d) Naziv vlaganja: Nevladne organizacije Pogoje dela za nevladne organizacije bomo zagotavljali tako, da bomo dali na razpolago javne objekte, za katere ni posebnega podjetniškega interesa. Potrebe nevladnih organizacij bomo vključili v različne razvojne projekte in infrastrukturno podpirali predvsem tiste, ki omogočajo nove zaposlitve, volonterstvo in so posebnega pomena za razvoj celotne lokalne skupnosti 7.2.13 IZOBRAŽEVANJE (19) a) Naziv vlaganja: Obnova objekta bivše DOŠ II Vrednost: ~ 200.000 EUR Viri: občina in država Namen in vsebina: Obnova objekta, ki sodi v skupino kulturne dediščine in zagotovitev pogojev za delovanje glasbene šole. Javni interes: Ohraniti javne glasbene šole, kljub napovedanim financiranju. Vzdrževanje objekta in kulturne dediščine. težavam pri Status projekta: Pripravljena je projektna dokumentacija za obnovo objekta. Dopolniti jo je treba s specifičnimi potrebami glasbene šole, da bi se zagotovili dobri pogoji dela. b) Naziv vlaganja: Širitev prostorskih pogojev za ljudsko univerzo ter vzpostavitev izobraževalnega središča in arhiva Vrednost: ~ 50.000 EUR Viri: občina in partnerji Namen in vsebina: Ljudska univerza in celoten koncept vseživljenjskega učenja je pred novimi razvojnimi izzivi. Občina Lendava in nosilci javnih pooblastil na tem področju se bomo morali aktivno odzvati na te izzive, za kar potrebujemo tudi prostorske pogoje. Zgradba na TLP 10 se ponuja kot ustrezna rešitev in lokacija. Javni interes: Vzpostaviti sodobno izobraževalno središče, ki bo imelo tudi razvojnoraziskovalno dejavnost in kadrovski inženiring za izboljšanje razmer na trgu dela. Status projekta: Idejna faza brez posebnih analiz, vendar javnih potreb v okolju. 52 8. ZAKLJUČEK Občina Lendava ima priložnost, da v kratkoročnem obdobju 2015 – 2020 in srednjeročnem investicijskem obdobju 2015 – 2025 naredi odločilne razvojne premike in se po več kot 60-ih letih znova uvrsti na seznam razvitejših slovenskih občin. Z veliko razvojno aktivnostjo smo ustvarili pogoje za vidne razvojne premike, večjo razvojno dinamiko in strukturne spremembe. Dosežke na petih razvojnih področjih je potrebno postopoma dograditi s spremembami na trgu dela, zaustavitvijo negativnih demografskih gibanj in večjo angažiranostjo lokalnega prebivalstva. Informacijski sistem slovenskih občin omogoča sprotno spremljanje stanja in premikov, kar bo zagotavljalo kakovostno podporo pri spremljanju učinkov. Strukturne spremembe so praviloma počasne, njihova dinamika in intenziteta pa je odvisna ne samo od delovanja občine, temveč od številnih dejavnikov, ki jih je potrebno pridobiti k sodelovanju. Partnerstvo med lokalno skupnostjo, gospodarstvom in civilno družbo je ključnega pomena za doseganje razvojnih ciljev. Sodelovanje v razvojnih odborih in razvojnem svetu občine ne bo zadostovalo, če ne bodo vzpostavljena tudi interesna partnerstva na realizaciji konkretnih projektov. Za uresničevanje razvojnih načrtov je pomembna država s svojimi resornimi politikami ter sposobnost črpanja evropskih sredstev. Občina nima dovolj lastnega finančnega in kadrovskega potenciala, da bi naredila želeni razvojni premik. Pomembna bodo vlaganja države, javne investicije nasploh ter vlaganja gospodarstva v razvoj in odpiranje novih delovnih mest. Pomembni razvojni dejavnik je madžarska narodna skupnost, ki ima razmeroma velike zasluge za visok standard na področju družbenih dejavnosti. To izkušnjo je potrebno prenesti na gospodarsko področje ter izkoristiti dobro lokacijo in povezanost v srednjeevropskem prostoru. Zmotno je pričakovati, da bo razvojni premik namesto nas naredil kdo drug. Lokalna razvojna iniciativa je ključnega pomena, da se to lahko uresniči. Razvojni program povzema močne in kritične točke razvoja ter kaže na premike, ki jih je potrebno narediti. Strateški cilji in opredeljene aktivnosti so neke vrst orientacija, da bi do zastavljenih ciljev prišlo zanesljivo, učinkovito in varno. Za visoko raven razvojnih aktivnosti bo občina morala ohraniti razmeroma visoko investicijsko sposobnost. Nekoliko bo potrebno zmanjšati in racionalizirati izdatke za tekoči del proračuna. Predvsem je potrebna večja učinkovitost in angažiranost proračunskih porabnikov pri zagotavljanju lastnih prihodkov. Zaradi tega je potreben motivacijski dejavnik tako, da bo več lahko dobil tisti, ki bo bolj angažiran in uspešen. Na daljši rok moramo povečevati tudi financiranje tekoče porabe in družbeni standard vendar tako, da bo to skladno s proračunskimi zmožnostmi. Investicijskih potreb je veliko. Pomembno je, da so konkretizirane do leta 2025, kar daje možnost in obveznost, da jih dobro pripravimo in uresničimo. Lastnih investicijskih virov razmeroma malo. Razliko je potrebno poiskati pri državi, v EU in zainteresiranih vlagateljih. Prednost morajo imeti tista vlaganja, ki imajo povratne učinke na javne finance, delovna mesta in iniciativnost občanov. 53 Razvojni program bomo uresničevali in usklajevali tudi z različnimi dejavniki v širšem prostoru izven občinskih meja. Pomembno je, da ostanemo prometno, kulturno, jezikovno in gospodarsko stičišče, dobri sosedje in zanesljivi razvojni partnerji. Razvojni program je dokument, ki ga je potrebno dobro skomunicirati in dograditi s številnimi področnimi programi, kar bo prispevalo k njegovi operativnosti. ___________________________________________________________________________ © Vsebina je v zakonsko dovoljenem okviru predmet avtorske zaščite ali druge oblike zaščite intelektualne lastnine. Vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje vsebine, ki je avtorsko delo, na voljo javnosti ali v tržne in druge namene je brez dovoljenja avtorja ali sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem prepovedana. 54 Slika št. 7: Zemljevid občine s krajevnimi skupnostmi 55
© Copyright 2024