1. No category

Predkalkulacija poslovnega
uspeha.
Igor Pompe
• Poslovni uspeh podjetja je praviloma sestavljen iz
poslovnega uspeha posameznih izdelkov. Za
vsakega bi morali vedeti, kakšna so pričakovanja in
koliko prispeva k uspehu.
• Zato je modro vsako produktno skupino podvreči
ločeni analizi, kalkulaciji, ki naj bi pokazala njen
sedanji in pričakovani uspeh, upoštevaje
predvidevanja bodočega tehnološkega razvoja in
trženja ter pogojev proizvodnje.
• Iz tega laže ugotovimo pomen in vpliv produktne
skupine na pričakovan uspeh podjetja in začnemo
ustrezne akcije.
• Še zlasti pa mora vodstvo podjetja oceniti
smiselnost vlaganja v razvoj in v proizvodnjo
novih skupin proizvodov ali vlaganj v inoviranje
proizvodnje.
• Oceniti je možno tudi občutljivost »novega podjetja«
na spremembe pogojev v okolju (cene, obrestne
mere, čas amortizacije, plačilne roke kupcev in
plačilne pogoje dobaviteljev, … ).
• V excelu sem izdelal program, ki to omogoča.
• POTEK:
• Pripravimo (vnesemo) vhodne pogoje in naredimo
predkalkulacijo izkaza uspeha, izkaza finančnih
tokov in predkalkulacijo izkaza stanja. Izračunamo
neto sedanjo vrednost (vsi donosi in vsa vlaganja
se preslikajo na začetek projekta), interno stopnjo
donosnosti (maksimalno obrestno mero, pri kateri je
neto sedanja vrednost še pozitivna), dodano
vrednost na zaposlenega, profitno maržo (ROA,
ROE), točko preloma, prag rentabilnosti ter še
nekatere pomembne kazalce. Pri tem moramo
seveda upoštevati vsa uporabljena obstoječa in nova
sredstva (vlaganje v inovacijo: opremo in znanje in
vse stroške).
• S programom lahko predvidevamo bodoče
poslovanje celega podjetja ali ločeno
poslovanje posameznega programa,
največkrat pa izvršimo ločeno pred-oceno
novega programa, preden se odločimo za
nova vlaganja (v razvoj in investicijo za redno
proizvodnjo). Zanimivo je narediti projekcijo
poslovanja najprej brez inovacioje in nato z
inovacijo in primerjati rezultata.
• Predkalkulacijo uspešnosti vlaganja v razvoj in
proizvodnjo novega izdelka (skupine) izvedemo
tako, da gledamo bodoče poslovanje le tega izdelka
tako, kot da bi vso potrebno obstoječo, uporabljeno
opremo in prostore najeli v svojem podjetju (za
najemnino, ki pokrije ustrezen del amortizacije in vse
stroške). Finančni tok, ki upošteva pričakovane neto
dobičke/izgube v prihodnjem (5 ali 7 ali 10 letnem)
obdobju, povečane za amortizacijo, povečevanje
zalog in terjatev do kupcev in povečano dolgovanje
dobaviteljem ter vse naložbe in predvideno izplačilo
dividend pa izravnamo tako, da predpostavimo,
koliko lastnih sredstev bi morali vložiti ali koliko
dolgoročnih in kratkoročnih kreditov in kdaj bi morali
najeti po veljavnih tržnih pogojih. (poenostavitev:
delamo le z lastnimi sredstvi ali le s krediti ( – saj se
nam morajo lastna sredstva obrestovati vsaj tako
dobro, kot je cena kreditov).
•
• Vnesene robne pogoje lahko poljubno
spreminjamo in opazujemo vpliv in kritičnost
določenih sprememb na končni uspeh inovacije.
• Tako lahko opazujemo občutljivost – rizičnost projekta.
• Program je pripravljen tako, da v osenčena polja
vnašamo robne pogoje in naše predpostavke. Ostala
polja se avtomatično izračunavajo. Tako je možno
hitro tudi spreminjati posamezne predpostavke in
ugotavljati njihov vpliv – občutljivost na spremembe.
Ko opazujemo le nov proizvod, ostane nekaj
osenčenih polj praznih. Po potrebi je možno program
prilagoditi trenutnim potrebam.
• Objektivnost ocene zavisi od;
• -objektivnosti vnešenih robnih pogojev (%
amortizacije, obr.mera za kredite, ..)
• -ocene gibanja cen in količin izdelkov
• -kompletnosti obsega in višine upoštevanih
predvidenih vlaganj in uporabljenih obstoječih
sredstev
• -kompletnosti obsega in višine upoštevanih
predvidenih stroškov.
• Program za izdelavo pred-kalkulacije
• Program je univerzalen (za opazovanje le novega
izdelka ali celotnega podjetja ob vpeljavi novega
izdelka). Kadar opazujemo ločen nov izdelek, je
najprimerneje, da računamo z najeto opremo v najetih
prostorih in vračunamo najemnino. Vložki v razvoj in
marketing se smatrajo kot vložki in se morajo
amortizirati.
• Izdelamo:
•
•
•
•
•
•
-izkaz uspeha
-izkaz finančnega toka
-izračun neto sedanje vrednosti in stopnje donosnosti
-izkaz stanja (sredstva in obveznosti)
-razne kazalce
-diagram točke preloma
• Robni pogoji in vnos podatkov:
•
•
•
•
-vnašati le tam, kjer piše "vnos" (osenčena polja).
-Pripravljene so tabele, v katere vnašamo podatke:
.tabela predvidene realizacije
.tabela predvidenih materialnih stroškov in stroškov
dela za predvideno realizacijo
• .tabela vlaganj
• (vendar je možno te podatke kar direktno vnašati v
Izkaz uspeha, ...!- Pozor! porušijo se formule za
prenos iz tabel!. Nekatere podatke pa vnašamo sproti
v izkaze)
• -v vrsticah 105 do 110 vnašamo začetne = prenesene
vrednosti iz prejšnjega obdobja
• Izkaz uspeha:
• Prikazani so prihodki in odhodki, amortizacija,
dodana vrednost, profit, finančni prihodki-stroški,
uporabljena sredstva
Izkaz finančnega toka:
•
Pozitvni tok predstavlja neto profit, povečan za povečano
dolgovanje dobaviteljem (=prejeto brezobrestno kreditiranje) in
amortizacijo (ki je v izkazu uspeha pomenila strošek, zanjo pa iz
podjetja ni odtekel denar).
• Negativni tok predstavljajo vse naložbe in povečanje naših
terjatev (mi kreditiramo kupce) in zalog.
• Razlika se prenaša iz leta v leto.
• Tako dobimo kumulativni gotovinski saldo (iz njega se vidi točka
preloma), ki ga moramo izravnati z novimi vložki kapitala ali z
najemom kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. (Pri tem pa
moramo paziti, da imamo pokrita potrebna obratna sredstva.).
Stremeti je primerno, da so vsa dolgoročna = osnovna sredstva
pokrita z lastnim kapitalom.
• Viške lahko porabimo za izplačilo dividend ali za finančne
naložbe (=izven tega projekta). Kapital mora biti stalno v funkciji
in se obrestovati! V nasprotnem se nam ROA poslabša!
• Izračun neto sedanje vrednosti in stopnje
donosnosti:
• Za vsako leto izračunamo donos = neto profit,
povečan za amortizacijo in odhodke od financiranja in
zmanjšan za vlaganja.
• Vsota vseh donosov projeciranih na začetno leto
(= ustrezno zmanjšanih, ker je danes vrednost
denarja, ki ga bomo prejeli čez nekaj let seveda
manjša!) predstavlja neto sedanjo vrednost. Na
začetek projeciramo tudi končno vrednost (koncem
opazovanega obdobja bo podjetje imelo neko
vrednost!), ki neto sedanjo vrednost ustrezno poveča.
Neto sedanja vrednost (na začetek projecirani vsi
profiti in vsa vlaganja) mora biti pozitivna.
• Izračunamo tudi interno stopnjo donosnosti - IRR
(to je obrestna mera, pri kateri bi bila neto sedanja
vrednost 0, torej največja še dopustna – mejna
obrestna mera). Bila naj bi višja od dejanske cene
kreditov in od pričakovane donosnosti vloženega
kapitala.
• Pokažemo tudi indeks donosnosti = neto sedanja
vrednost deljena s sedanjo vrednostjo vseh vlaganj.
• Izkaz stanja:
• V tem izkazu vidimo stalna in obratna sredstva (ki
morajo biti zadosti velika) ter njihove vire, obveznosti,
za njihovo pokritje.
• Kot vplačan trajni kapital v izračunih rentabilnosti
posameznih novih izdelkov upoštevamo tudi vrednost
uporabljene obstoječe opreme in prostorov.
• Z amortiziranjem se vrednost osnovnih sredstev
zmanjšuje in prehaja v denarna sredstva.
• Kazalci:
• Med drugim nas zanima dodana vrednost (=prih.
+zaloge – (var.str. - plače dir. del) – (fiks.str – plače
administracije)) na zaposlenega, donosnost
delniškega kapitala (ROE) in donosnost vseh
uporabljenih sredstev (ROA) ne glede na njihov vir.
Izračunan je tudi prag rentabilnosti, ki pove, pri
kakšni vrednosti prihodkov postane poslovanje v
določenem letu pozitivno (taktat je vsota variabilnih in
fiksnih stroškov enaka prihodku).
• Primer 1 :
V tem primeru gledamo poslovanje celega podjetja
s tremi programskimi skupinami, vpeljanimi v različnih
časih in z različno donosnostjo. Če poslujemo z
izgubo, lahko vidimo, če/kdaj bomo poslovali uspešno.
• Primer 2 :
V tem primeru gledamo le uspešnost novega
programa/izdelka
V tem primeru je donos v prvih letih praviloma
negativen in se izravna šele po točki preloma
• Hvala za pozornost !