1. No category

DELOVNA VERZIJA
RAZVOJNI PROGRAM OBČINE LENDAVA
ZA OBDOBJE 2015 – 2020
V Lendavi, januarja 2015
mag. Anton BALAŽEK
© mag. Anton Balažek - Vse pravice pridržane
1
POVZETEK
Občina potrebuje Razvojni dokument, ki bo podlaga za sprejemanje
strateških odločitev in za oblikovanje potrebnih razvojnih partnerstev.
Razpoložljive analize kažejo na razvojne probleme občine, ki ne dosega
slovenskega povprečja na področju demografskih kazalnikov, zaposlovanja
in angažiranosti prebivalstva. To so razvojne cokle saj na drugih področjih
občina beleži dobre razvojne rezultate in nadpovprečno razvojno
angažiranost. Skozi desetletja se je podjetje Nafta Lendava postavljalo, kot
nosilec gospodarskega razvoja. Vpliv tega podjetja je bil tolikšen, da so se
njegove težave močno odrazile na razvoj občine in širše regije. Izgubljenih
delovnih mest se kratkoročno ne da nadomestiti. Občina se je spopadla s
tem izzivom, tako da ohranja visoko raven razvojnih aktivnosti na vseh
področjih delovanja z namenom, da te preidejo v večjo razvojno dinamiko in
spremembe, ki bi trajno spremenile sliko brezposelnosti in pasivnosti. Temu
sama ne bo kos, zaradi tega upravičeno pričakuje sodelovanje državnih
institucij in vidi delno rešitev tudi v črpanju sredstev EU. Gospodarski razvoj je
ključni izziv obravnavanega razvojnega obdobja. Analize kažejo, da je v
občini zagotovljena relativno visoka kakovost bivanja, dobra je prometna
povezanost s celotnim srednjeevropskim prostorom in razmeroma veliko je
podjetniških priložnost, ki temeljijo na gospodarski aktivnosti podjetij in na
naravnih danostih. Občina bo iskala razvojne priložnosti v prednostih, ki jih ima
na področju trajnostnega razvoja, obnovljivih virov energije in prometne
povezanosti. Strateškega pomena so konkretne spremembe na področju
demografskih gibanj, povečanja deleža aktivnega prebivalstva, omogočanje
pri selitvenega prirasta, znižanja brezposelnosti in povečanja angažiranosti
lokalnega prebivalstva. Ob vseh razvojnih naporih mora Občina Lendava
ostati povezana in solidarna skupnost, z občutkom za posebne potrebe
narodnostne skupnosti. Prav po zaslugi narodne skupnosti je v občini visok
standard na področju družbenih dejavnosti. Razvojna priložnost je tudi v tem,
da narodna skupnost to svojo izkušnjo in uspešnost prenese na gospodarska
področja.
Finančne analize in projekcije občinskega proračuna dokazujejo, da občina
nima dovolj lastnih sredstev za vsa potrebna vlaganja. Osnovni nabor
potrebnih vlaganj smo prikazali po klasifikacijskih področjih obravnavanih v
občinskem proračunu. Nabor je narejen za obdobje do leta 2025 z
namenom, da bi imeli večjo možnost izbire in optimiranja vlaganj glede na
razpoložljive zmožnosti. Te zmožnosti so glede na potrebe razmeroma šibke
zaradi tega bo doseganje ciljev v veliki meri odvisno od kreativnosti pri
oblikovanju projektov in od sposobnosti pridobivanja različnih vlagateljev.
Občina mora ohranjati stabilnost proračuna in pridobiti na učinkovitosti
proračunskih porabnikov. Na tak način bo ohranjena nadpovprečna
razvojna aktivnost in priložnost, da postopoma, v odvisnosti od uspešnosti,
povečujemo tudi proračunske izdatke. Razvoj občine bo potekal v
sodelovanju s sosednjimi občinami, regijami in območji. Velja rek »sami vsega
ne moremo imeti, skupaj imamo lahko vse, kar potrebujemo«!
2
1. UVOD, OPREDELITEV PROBLEMA IN PRISTOPA
Razvojni program Občine Lendava je strateški dokument v katerem se
opredelijo razvojne prioritete v obdobju 2015–2020. Na podlagi tega
dokumenta se bo vzpostavila politična platforma ter soglasje v okolju glede
tega kakšne so razvojne prioritete in vizija razvoja lokalne skupnosti. Konsenz
glede razvojnih prioritet je pomemben za vzpostavljanje potrebne razvojne
klime, za razvojno angažiranje razpoložljivih resursov in doseganje sinergijskih
učinkov. Razvojni program je osnova za sprejemanje občinskega proračuna
ter letnih načrtov dela občinske uprave in proračunskih porabnikov.
V dokumentu se obravnavajo splošna vprašanja vezana na kakovost bivanja
občanov na območju lokalne skupnosti ne glede na njihov socialni status,
narodnost, starost in izobrazbo. Gre za vprašanja razvoja lokalne skupnosti,
odpiranja čim širše palete možnosti angažiranja lokalnega prebivalstva na
področju zadovoljevanja eksistenčnih vprašanj (zaposlovanje, izobraževanje,
zdravje in varnost) in kakovostnega preživljanja prostega časa (kultura, šport,
medgeneracijsko sodelovanje, vseživljenjsko učenje). Razvojni program je
namenjen tudi usklajevanju razvojnih aktivnosti v ožjem in širšem prostoru, kjer
imamo skupen življenjski prostor in skupno odgovornost za njegov razvoj. Kot
ožji prostor razumemo območje Upravne enote Lendava, ki je pomembno za
skupen razvoj komunalnih storitev in različnih družbenih dejavnosti. Kot širši
prostor je treba razumeti Pomurje in vzhodno kohezijsko regijo, kjer se v okviru
nacionalnih politik oblikujejo skupni razvojni projekti in izvajajo strukturne
spremembe na katere se moramo aktivno odzivati. Glede na strateško
obmejno lokacijo in zgodovinsko zapuščino pa je za Občino Lendava
pomembno tudi sodelovanje s sosednjimi županijami Madžarske in Hrvaške ter
vključevanje v razvojne tokove srednjeevropskega prostora. Učinkovitost v
realnem času in prostoru je odvisna od jasno opredeljenih in realističnih ciljev,
od sposobnosti odzivanja na dinamične spremembe, od sposobnosti
vzpostavljanja partnerskih odnosov (ugled, finančna in kadrovska zmožnost
ter
komuniciranje)
in
prevzemanja
odgovornosti
za
uresničitev
dogovorjenega.
Razvojni program 2015 – 2020 daje osnovo za pripravo razvojnih in
investicijskih programov, s katerimi bomo kandidirali na razpisih za pridobitev
državnih in evropskih sredstev. Predstavlja dokument, ki v strnjeni obliki
povzema razvojne ambicije Občine Lendava v naslednjem srednjeročnem
obdobju. Za uresničitev razvojnih programov bo potrebno sodelovanje,
kreativnost, marljivost in finančna disciplina. Metodološko smo uporabili že
opravljene analize Združenja slovenskih občin za obdobje 2010 – 2014, ki
kažejo razvitost občine v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami in njeno
razvojno dinamiko (primerjava z drugimi). Omenjeni analizi smo dodali
preglednico komunalne opremljenosti in komunalnega standarda, ki je na
razpolago v krajevnih skupnostih (praktično identično naseljem) na območju
občine. Na podlagi ugotovitev analize in zastavljenih strateških ciljih je
narejena SWOT analiza (prednosti, slabosti, priložnosti nevarnosti). Razvojni
3
ukrepi in načrtovane razvojne aktivnosti se nanašajo na strateška področja
delovanja in podpiranje doseganja konkretnih ciljev. V operativnem delu
razvojnega programa so opredeljeni izzivi na področju tekoče proračunske
porabe ter prikazan nabor razvojnih projektov. Za doseganje razvojnih ciljev je
potrebno oblikovati razvojno partnerstvo. Ena od možnih rešitev je prikazana v
predloženem gradivu. Dokument bi lahko bil obsežnejši, tako da bi posebej
obravnavali vsako od razvojnih področij posebej. S takšnim pristopom bi
izgubili na preglednosti in operativnosti. Dokument se lahko sproti dopolnjuje z
resornimi programi (kultura, šport, gospodarske javne službe, krajevne
skupnosti).
4
2. ANALIZA STANJA (povzetek analize Združenja slovenskih občin)
Lendava sodi med občine, ki se dolgoročno soočajo z najzahtevnejšimi
razvojnimi izzivi. Analiza ISSO to podobo v glavnem potrjuje, ob tem pa
vendarle odkriva vrsto premikov z drugačnim, bolj pozitivnim predznakom, ki
puščajo bolj optimističen vtis. Občina ima dokaj ugodne kazalnike aktivnosti –
po sestavljenem indeksu aktivnosti je na solidnem 58. mestu. Vrednosti
kazalnikov v glavnem ne izstopajo, kar kaže, da priložnosti za izboljšanje
verjetno še niso izčrpane. Izjema je zmanjševanje odhodkov za javno upravo,
kjer je občina na zelo visokem 10. mestu v Sloveniji. Sicer so vrednosti
kazalnikov aktivnosti v glavnem nekoliko nad slovenskim povprečjem. Pod
povprečjem sta zlasti raven investicijske aktivnosti in raven sredstev, ki jih
občina namenja za spodbujanje malega gospodarstva. Investicijska
dejavnost se delno odvija preko skupnih projektov in je prikazana v realizaciji
drugih občin, sredstva za malo gospodarstvo so v proračunu zajeta, ni pa
lokalne podjetniške iniciative, ki bi to izkoristila.
Gledano v celoti občina deluje dokaj varčno, učinkovito in uravnoteženo.
Indeks dinamike sprememb je pod povprečjem: na to vrednost močno
vplivata dve področji, ki sta za občino kritični. To sta demografija in trg dela.
Na teh dveh področjih še ni znamenj, da bi lahko prišlo do razvojnega
preobrata. Bolj ugodna gibanja so na področju življenjskega standarda, ki se
– tudi upoštevaje zahtevne socialne razmere v občini – vendarle izboljšuje. Po
rasti povprečnih bruto prejemkov na posameznika v zadnjih letih je Lendava
na zelo spodobnem 61. mestu v Sloveniji. Če pogledamo doseženo raven
življenjskega standarda, občina sicer ne dosega slovenskega povprečja. V
nekaj točkah Lendava to povprečje vseeno dosega ali pa celo presega. Po
plačah je uvrščena na solidnem 81. mestu, posebej pa občina izstopa po
opremljenosti stanovanj s priključkom na kanalizacijo. Prav posebna je
situacija na gospodarskem področju. Kazalniki podjetniške dinamike dajejo
mešano podobo. Po dinamiki nastajanja (in preživetja) novih podjetij je
Lendava blizu slovenskega povprečja. Po rasti (oziroma padanju) prihodka
gospodarstva je uvrščena precej nizko in je med občinami, ki jo je po tej plati
kriza prizadela najbolj. Toda če iz skupne bilance občinskega gospodarstva
izločimo največje podjetje – in obenem prvega bolnika v občini – znaša
padec prihodka v petih letih le še dobre 3 odstotke – to pa je precej boljši
rezultat od Slovenije v celoti, kjer so prihodki zdrsnili za več kot 8 odstotkov.
Kazalniki stanja za gospodarstvo imajo solidne, nekoliko nadpovprečne
vrednosti. To velja zlasti za investicije, po katerih je Lendava na 35. mestu.
5
2.1 Indeks razvitosti
Vrednost sestavljenega indeksa: 36,84 (najvišja vrednost 52,78 v Sloveniji)
Podindeksi, ki tvorijo sestavljeni indeks:
Tabela št. 1: Indeks razvitosti
Opomba: Najvišjo vrednost dosega Šempeter – Vrtojba.
Slika št. 1: Indeks razvitosti
Vir: Informacijski sistem slovenskih občin, www.zlatikamen.si
Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je za Lendavo nizka – kar na splošno
velja za občine v severovzhodnem delu Slovenije. Področja, kjer občina
posebej zaostaja za slovenskim povprečjem, so demografija (tu je zaostanek
največji), socialna kohezija in trg dela. Na petih področjih Lendava dosega
slovensko povprečje – ali pa je zaostanek minimalen. Po učinkovitosti
Lendava slovensko povprečje rahlo presega.
6
Statistični podatki po definiciji opisujejo preteklo stanje – to je omejitev
kvantitativne analize. Če pogledamo tudi kvalitativne dejavnike, bi lahko
sklepali, da je kriza gospodarstva v občini dosegla dno. Znaki, da bi lahko
prišlo do preobrata, so ureditev lastništva velikih podjetij, odpiranje novih
trgov in prihod oziroma intenzivnejši vstop strateških partnerjev v delovanje
ključnih družb. Če pogledamo osem področij, ki so vključena v indeks ISSO,
lahko ugotovimo, da je Lendava na petih področjih blizu ali iznad
slovenskega povprečja.
Tabela št. 2: Kazalniki razvitosti
Slovenija*
Lendava
Indeks AS
35,24
39,58
Indeks DIS
43,34
35,41
Indeks QS
48,68
40,05
* srednja vrednost
Uvrstitev
Vrsta indeksa
58 Kazalniki aktivnosti - AS
180 Kazalniki dinamike - DIS
186 Kazalniki doseženega stanja - QS
Vir: Informacijski sistem slovenskih občin, www.zlatikamen.si
Slika št. 2: Kazalniki razvitosti
Poznavanje logike razvojnih stopenj je pomembna za razumevanje vloge
občine pri zagotavljanju razvoja. Občine ima pomembno vlogo pri
ohranjanju razvojnih aktivnosti, nima pa dovolj potenciala za razvojni
preobrat, ki ga lahko naredi v sodelovanju z gospodarskimi subjekti ob znatni
podpori države.
7
Lendava 2010 – 2014: prvi znaki preobrata in razvojna sprememba v obdobju
2015 – 2020?
Po izsledkih analize ISSO, ki je bila v sklopu projekta Zlati kamen opravljena za
občino Lendava, lahko slutimo prve znanilce razvojnega preobrata v občini.
Lendava v analizi, ki primerja razvojne dosežke občine z ostalimi 210 občinami
v Sloveniji, dosega solidne rezultate blizu povprečja na petih vsebinskih
področjih od osmih, ki so vključena v sestavljeni kazalnik ISSO. Ta področja so
učinkovitost delovanja občine, izobrazba, gospodarstvo, življenjski standard in
okolje.
Posebej velja omeniti učinkovitost delovanja: Lendava je po zmanjšanju
odhodkov za javno upravo med vsemi občinami na desetem mestu. Pri
gospodarstvu je na rezultate močno vplival položaj največjega podjetja v
Lendavi, družbe Nafte Petrochem. Močno zmanjšanje prihodka te družbe je
prispevalo največ k poslovnim rezultatom občine. Skupni prihodek celotnega
gospodarstva občine se je v petih letih zmanjšal za petino. Brez Nafte
Petrochem bi zmanjšanje prihodka znašalo le 3 odstotke, kar je precej bolje
od Slovenije v celoti. Ostali podjetniški kazalniki dajejo dokaj ugodno sliko, kjer
posebej izstopajo investicije. Da bi na gospodarskem področju v občini lahko
prišlo do preobrata že v kratkem, kažejo tudi zadnja dogajanja: prihajajo novi
strateški partnerji in lastniško vstopajo v družbe, odpirajo pa se tudi novi trgi.
Lendava sodi med občine z največjimi razvojnimi izzivi v Sloveniji. Stanje je
posebej zahtevno na področju demografskih gibanj, trga dela in socialne
kohezije. Ob tem se prebivalstvo stara, kar kaže, da se odseljujejo predvsem
mlajši prebivalci. To odseljevanje je povezano s stanjem na trgu dela. Vsi ti
podatki močno zaznamujejo uvrstitev Lendave pri dveh vrstah kazalnikov, ki
so vključeni v indeks ISSO: pri kazalnikih dinamičnih sprememb in pri kazalnikih
doseženega stanja. Indeksa za ti dve področji ne dosegata povprečne
vrednosti za Slovenijo.
Zato pa ima Lendava zelo dobre rezultate pri tretji skupini podatkov, ki jih
vključuje analiza. To so kazalniki aktivnosti, ki razkrivajo varčno in učinkovito
vodenje občine, ki – vsaj kolikor je to mogoče sklepati iz analize zaključnih
računov - ne zanemarja nobenega od bistvenih razvojnih elementov.
Analiza ISSO primerja vse slovenske občine in je sestavljena s pomočjo 54
kazalnikov z osmih področij.
Opravili smo tudi notranjo analizo razvitosti komunalne infrastrukture na
območju 18-ih krajevnih skupnosti. Analiza kaže na teritorialno enakomerno
razvitost v smislu komunalne opremljenosti območij glede na število
prebivalcev oziroma gostoto naseljenosti posameznih območij.
8
xx
xx
xx
x
Genterovci
xx
xx
xx
x
xx
xx
xx
xx
x
x
Radmožanci
xx
xx
xx
xx
xx
xx
x
●
x
●
xx
xx
xx
xx
xx
xx
x
x
x
x
xx
xx
xx
xx
xx
xx
●
●
x
x
x
x
x
o
x
x
x
●
x
x
x
x
x
xx
x
vodovod
2
3
4
Dolnji Lakoš
5
Gornji Lakoš
Lendava
Gorice pri
Lendavi
Pince MarofBenica
xx
x
x
x
●
x
●
●
xx
xx
x
●
x
Petišovci
x
x
xx
xx
x
x
Čentiba
xx
x
●
●
Hotiza
x
xx
xx
xx
x
xx
xx
xx
6
7
8
9
10
11
12
Kapca
13
Mostje-Banuta
14
Kot
15
Gaberje
16
Trimlini
17
Dolina
18
Pince
Legenda:
xx
xx
●
xx
x
●
xx
xx
x
xx
xx
x
xx
xx
x
x
xx
x
xx
xx
xx
xx
xx
xx
x
x
x
x
●
xx
xx
xx
xx
xx
xx
x
x
xx
x
x
●
●
●
●
xx
x
xx
xx
xx
x
●
●
xx
xx
x
x
o
xx
x
xx
o
x
xx
oo
x
xx
x
xx
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
xx
x
●
●
x
x
x
x
o
x
x
x
x
x
xx
x
xx
x
o
x
x
gostinsko turist.
ponudba
x
ekološki otoki
o
ulična
razsvetljava
x
vaški dom
xx
pokopališče
širokopasovne
povezave
xx
1
pločniki
xx
KS
cestna
povezava
Dolga vas
OPREMA
kanalizacija
kolesarska
steza
Zap. št.
športno igrišče
Tabela št.3: Analiza komunalne opremljenosti po KS-ih
x
o
o
o
oo
xx
x
o
x
x
x
x
o
o
x
o
o
o
x dobro
xx zelo dobro
o slabo
o o zelo slabo
● nima
Tabelarni prikaz stanja komunalne opremljenosti krajevnih skupnosti oziroma
naselij kaže na dober komunalni standard in uravnovešen razvoj ne glede na
koncentracijo prebivalstva.
9
Slika št. 3: Zemljevid občine s krajevnimi skupnostmi
10
3. RAZVOJNI CILJI IN PODROČJA UKREPANJA
Analiza za obdobje 2010 – 2014 kaže, da moramo nadaljevati z
nadpovprečno razvojno aktivnostjo, ki bo sčasoma prinesla boljšo razvojno
dinamiko in spremembo sedanjega stanja tam, kjer ne dosegamo
slovenskega povprečja.
Pri oblikovanju razvojnih ciljev za obdobje 2015-2020 je potrebno izhajati iz
ugotovljenih strukturnih problemov, dejanskih potencialov in priložnosti, ki se
ponujajo v širšem čezmejnem prostoru. Predvsem pa je potrebno vztrajati pri
nadaljnji razvojni aktivnosti in sodelovanju v srednjeevropskem prostoru ter
odzivnosti na izzive, ki jih prinaša realni čas in prostor.
Občina Lendava se po razvitosti mora primerjati s skupino 212 slovenskih
občin in se po razvojnih dosežkih na vseh področjih uvrščati med 60
najuspešnejših, tam kjer je to možno, pa tudi med 30 najuspešnejših občin.
Težje so primerjave v čezmejnem prostoru, kjer sodelujemo z županijskimi
središči Madžarske in Hrvaške. To v razvojnem smislu veliko pomeni, v kolikor
bomo izbrali tista področja sodelovanja, na katerih smo lahko zanesljiv in
zanimiv partner. Pri tem velja načelo, da »sami vsega ne moremo imeti,
skupaj z drugimi pa si lahko zagotovimo vse, kar potrebujemo«.
3.1 Vizija in poslanstvo
VIZIJA:
Občina Lendava bo gospodarsko, turistično, kulturno in jezikovno stičišče
obmejnih območij Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Razpoznavna bo po
kakovosti bivanja, jezikovni raznolikosti, turistični ponudbi, odprtosti in
sodelovanju. Dosegla bo nadpovprečno razvojno dinamiko, ki bo prinesla
trajne razvojne spremembe.
POSLANSTVO:
Občina Lendava bo zagotavljala kakovostne (srednjeevropske) pogoje
bivanja občanom ter kakovostne in konkurenčne pogoje za poslovanje
podjetij. Odpirala bo možnosti razvoja, skrbela za kakovostno sožitje,
spodbujala iniciativnosti, kreativnosti in solidarnost.
Občina Lendava je zavezana k trajnostnemu razvoju, energetski učinkovitosti,
aktiviranju lokalnih potencialov in varovanju okolja. Enako velja za odnos do
naravne in kulturne dediščine ter do vprašanja sožitja in položaja narodne
skupnosti. Občina Lendava mora biti učinkovita, solidarna, odprta in
povezana skupnost.
11
3.2 Strateški razvojni cilji
Strateški razvojni cilji so tisti, ki prinašajo dolgoročne in srednjeročne pozitivne
spremembe. Vse aktivnosti in ukrepi morajo podpirati te strateške cilje in
prispevati k njihovi uresničljivosti. Strateški cilji pripomorejo k jasnosti razvojne
vizije, konkretizaciji razvojnih projektov in k optimalnemu koriščenju
razpoložljivih resursov (kadrovskih, finančnih in organizacijskih).
C-I:
DEMOGRAFSKE SPREMEMBE IN ZAPOSLOVANJE
Ukrepi:
U1 :
Spodbujati spremembe na trgu dela (povečati zaposlitvene
možnosti, zmanjšati dnevne delovne migracije v občino, povečati
podjetniško iniciativo)
U2 :
Razvoj kakovosti bivanja v občini in priselitvenih možnosti
(neizkoriščene priložnosti, stanovanjska politika, odprava
jezikovnih ovir, kakovostne javne storitve, odprtost in spodbujanje
priselitev že zaposlenih v občini, zlasti mladih družin)
U3 :
Izboljšanje položaja mladih na trgu (učinkovitejši pretok znanj in
informacij, vključevanje v podjetniške iniciative in mreženje,
odpiranje
možnosti
alternativnih
oblik
zaposlovanja,
medgeneracijsko sodelovanje in prenos izkušenj)
U4 :
Povečanje zaposlitvenih možnosti lokalnega prebivalstva (tuja in
domača podjetniška vlaganja, razvoj turizma, razvoj lokalne
ekonomije in povpraševanja, povezovanje za učinkovitejše
trženjske nastope)
C-II: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIVANJA,
NASELIJ IN JAVNE INFRASTRUKTURE
OPTIMALNEGA
RAZVOJA
Ukrepi:
U5 :
Optimiranje komunalne infrastrukture ter storitev glede na
dejanske potrebe in danosti (večji izkoristek zmogljivosti,
ohranjanje cene storitev, pametna širitev sistemov oskrbe,
odprava sivih lis)
12
U6 :
Povečanje varnosti za občane in stvarno premoženje
(vzpostavitev Centra za zaščito in reševanje, prilagajanje
podnebnim spremembam in odzivnosti nanje, vlaganja v opremo
in ljudi, opustitev nesmotrnih posegov v okolje)
U7 :
Razvoj naselij ter komunalne in prometne povezanosti
(oblikovanje vaških in mestnih jeder, komunalno in prometno
opremljanje naselij, razvoj turistične ponudbe in lokalnih storitev za
boljši izkoristek zmogljivosti komunalne infrastrukture)
U8 :
Spodbujanje povezovanja in aktivnosti krajanov (družbene
organizacije in društva, KS, razvojni okoliši in gospodarska
aktivnost)
C-III: ZAGOTAVLJANJE VLAGANJ IN AKTIVIRANJE POTENCIALOV
Ukrepi:
U9 :
Učinkovitejše upravljanje z javnim premoženjem na vseh ravneh
(avtonomija in odgovornost KS, optimiranje in racionalizacija
tekoče
porabe
občinskega
proračuna,
vzpostavitev
odgovornosti proračunskih porabnikov, ki upravljajo s stvarnim
premoženjem občine, investicijska naravnanost )
U10:
Povečanje prihodkov občine in investicijske dejavnosti
(povečati trženjsko uspešnost in lastne prihodke javnih zavodov,
vzpostaviti realne cene za koriščenje javne infrastrukture,
oblikovanje projektov za prijave na razpise, prodaja
nepotrebnega premoženja, produktivne in smiselne naložbe)
U11:
Spodbujanje javno-zasebnega partnerstva za odpiranje delovnih
mest (razvoj in promoviranje razvojno zanimivih lokacij, razvoj in
trženje turističnih produktov vezanih na javno infrastrukturo in
resurse)
U12:
Aktiviranje lokalnih resursov in javnega stvarnega premoženja za
razvoj novih podjetniških priložnosti (nov pristopi pri širitvi
stanovanjskega fonda, lokalna oskrba, zelena delovna mesta,
geotermija, industrijska cona)
13
C-IV: IZBOLJŠANJE INICIATIVNOSTI, KREATIVNOSTI IN SOCIALNE VKLJUČENOSTI
Ukrepi:
U13:
Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega
učenja (ponudba novih programov na vseh ravneh
izobraževanja občanov, štipendije, nagrade za diplomske
naloge)
U14:
Prenos dobrih praks v lokalno okolje in vključevanje lokalnega
prebivalstva (gostujoči izobraževalni programi, izmenjave,
delavnice, mreženje, podjetniški inkubator)
U15:
Razvoj lokalnih iniciativ, projektov in produktov
območja, lokalna oskrba, turistični produkti)
U16:
Informiranje in obveščanje javnosti (splet, glasilo, mediji, tematski
razgovori in razprave, osveščanje prebivalstva na vseh področjih)
U17:
Skrb za uresničevanje pravic avtohtone madžarske narodne
skupnosti (jezik, kultura, participacija v odločanju, delovna
mesta)
U18:
Razvoj krajevnih skupnosti in pozitivne razvojne klime (kakovost
bivanja, iniciativnost krajanov, sodelovanje, solidarnost)
(razvojna
14
4. SWOT ANALIZA
Namen swot analize je, da z njo ugotovimo močne in šibke točke lokalne
skupnosti glede na opravljeno analizo in opredeljene cilje. Bistvo strateškega
pristopa je v tem, da odpravimo šibke točke, ki nas ovirajo pri doseganju ciljev
in krepimo tisto, kar že sedaj pomeni določeno prednost. Glede na vizijo in
poslanstvo občine je pomembno, da je razvoj uravnovešen in se tako odpira
široka paleta priložnosti, ki jih občani izkoristijo skladno s svojimi potrebami in
zmožnostmi. Hkrati z odpiranjem priložnosti je treba poskrbeti za vključevanje
in iniciativnost občanov.
PREDNOSTI
SLABOSTI
 Dobra
cestna
prometna
povezanost v Srednji Evropi
 Večjezičnost in narodnostni
dejavnik kot gibalo razvoja
 Okoljska učinkovitost in
ohranjeni resursi
 Visok
standard
družbenih
dejavnosti in relativno visoka
kakovost življenja
učinkovitost
aktivnega
demografski
 Visoka brezposelnost in šibka
podjetniška neiniciativnost
 Odvisnost od javnih financ na
vseh področjih
 Razvita
komunalna
infrastruktura in ugodne cene
komunalnih storitev
 Proračunska
racionalnost
 Nizek
delež
prebivalstva in
problemi
in
 Socialni transferji
 Neizkoriščenost
javne
infrastrukture in s tem povezani
stroški
 Nizka
stopnja
angažiranja
lokalnega prebivalstva
15
PRILOŽNOSTI
 Zanimanje
vlagateljev
ponudba zemljišč
NEVARNOSTI
in
 Neizkoriščene
podjetniške
priložnosti
na
področju
energetike, logistike in malega
gospodarstva
 Razvoj turizma, povpraševanja
in zaposlitvenih priložnosti na
podlagi EU projektov
 Potenciali
geotermije
naravnih resursov
in
 Čezmejno
sodelovanje,
večjezičnost in strateška lega
na stičišču držav
 Vlaganja
v
energetsko
učinkovitost in lokalno oskrbo
ŠIBKA TOČKA:
 Gospodarska kriza, ki zavira
odločitve potencialnih
vlagateljev
 Odvisnost od javnih financ in
šibak investicijski potencial
 Pomanjkanje lokalne
podjetniške iniciative
 Nekonkurenčnost lokalnega
prebivalstva na trgu dela in
dnevne delovne migracije
 Slaba izkoriščenost in visoki
stroški javne infrastrukture na
vseh področjih
 Blokade lokalnih razvojnih
resursov (topla voda, kmetijska
zemljišča, plinsko polje itd…)
MOČNA TOČKA:
Šibka podjetniška iniciativa, visoka Komunalna in prometna urejenost,
brezposelnost
in
visok
delež strateška lega, naravne danosti in
neaktivnega prebivalstva
razvojna aktivnost
Opravljena analiza kaže, da je v okolju dovolj neizkoriščenih potencialov za
doseganje gospodarskega razvoja, ki ne sledi ambicijam ter potrebam
lokalnega okolja. Zavoro temu razvoju je v zadnjih desetletjih predstavljala
Nafta Lendava, zaradi tega je ključnega pomena kaj se bo zgodilo po
stečaju tega podjetja. Občina potrebuje vlagatelje, ki bodo aktivirali lokalne
podjetniške potenciale. Lokalno okolje ima premalo aktivnega prebivalstva
glede na naravne resurse, ki jih območje premore. Aktiviranje teh potencialov
bo odvisno od zunanje podjetniške iniciative in kapitala. Vlaganja se bodo
zgodila, ko bo za to primerna klima v Sloveniji in Evropski uniji. Vztrajati je treba
na visoki razvojni aktivnosti občine, ki bo v sodelovanju z gospodarskimi
subjekti spremenila razvojno dinamiko.
16
Občina ima veliko neizkoriščenih potencialov javne infrastrukture tako na
področju komunalne dejavnosti, kot tudi na področju kulture in drugih
družbenih dejavnosti. To je lahko prednost, če se bomo lotili trženja, ki bo
prineslo več lastnih prihodkov in omogočilo večji obseg vlaganj v razvoj.
Dodatna razvojna sredstva lahko prinesejo tudi odgovornejše ravnanje z
javnim stvarnim premoženjem ter njegovim aktiviranjem v prid novim
podjetniškim priložnostim. Široka javnost mora spoznati, da je takšen pristop v
širokem javnem interesu in se ga ne sme opustiti. Ključnega razvojnega
pomena bo stališče narodnostne skupnosti, ki je močno vpeta v javno
financiranje. Pomembno je spoznanje, da javno financiranje prinaša
navidezno lagodje, v bistvu pa neučinkovitost in razvojno pasivnost. Prava
alternativa je gospodarski razvoj, večji obseg lastnih virov, s tem povezana
iniciativnost uspešnih posameznikov in celotne skupnosti.
Obdobje 2015 – 2020 ponuja priložnost, da povečamo lastno angažiranost ter
poskrbimo za gospodarski preobrat in prihodnost. Dinamika tega preobrata
bo odvisna od uspešnosti pridobivanja investicijskih virov, zaposlovanja in
sodelovanja
5. STRATEGIJA DELOVANJA
5.1 Razvojni scenarij
Delovanje za doseganje ciljev je odvisno od zastavljenih strateških ciljev, ki
morajo biti uresničljivi v danem času in prostoru ter od okoliščin (okolja) v
katerem se bo delovalo. Strategija delovanja se praviloma oblikuje na
podlagi različnih možnih scenarijev zaradi procesov in okoliščin na katere ne
moremo vplivati, smo pa od njih odvisni. V analizi je ugotovljeno, da imamo
solidna razvojna izhodišča in ustvarjene razvojne pogoje na podlagi katerih so
strateški cilji uresničljivi. Dinamika doseganja zastavljenih ciljev je odvisna od
razvojne klime v celotni Sloveniji in občini ter od motivacije in angažiranosti
celotnega okolja pri uresničevanju razvojnih nalog. Merljive učinke je težko
precizno napovedati, ker ne poznamo pogojev v katerih bomo delovali
zaradi tega je pomembno, da se na vseh definiranih področjih zagotovijo
vidni pozitivni premiki in pozitivni trendi ne glede na njihovo intenziteto.
Pri oblikovanju pesimističnega scenarija bi izhajali iz trenutnih razmer v Sloveniji
in nadaljnji gospodarski stagnaciji, ki bi povzročila nadaljnje zaostrovanje na
področju javnih financ. Del negativnega scenarija bi bila tudi sedanja
podjetniška pasivnost lokalnega okolja. V takšnih okoliščinah se pozitivnih
premikov ne da zagotoviti in bi kot uspeh lahko šteli ohranjanje sedanjih
pokazateljev na ravni razvojne aktivnosti (ni preboja).
Optimistični scenarij bi temeljil na intenzivni gospodarski rasti, ki bi presegla
več kot 3 % rast DBP in omogočila večji obseg javnega financiranja ter
izboljšanje gospodarskih trendov in zaposlovanja v lokalnem okolju.
17
Optimistično lahko predvidevamo, da bi se na takšna pozitivna dogajanja
ustrezno odzvalo tudi lokalno prebivalstvo in občutno zagnalo lokalno
podjetniško aktivnost. V takšnih okoliščinah bi v Občini Lendava naredili hiter
pozitiven premik in močno izboljšali sedanje pokazatelje (sprememba stanja).
Realističen scenarij bo predvidoma nekje med pesimističnim in realističnim,
kar pomeni konec gospodarske recesije ter zmerno gospodarsko rast na ravni
2 – 3 % letne rast DBP. V takšnih okoliščinah bo potrebno veliko vlagati v
spodbujanje iniciativnosti lokalnega prebivalstva ter spodbujati vlaganja od
drugod, da bi zagotovili pozitivne in kontinuirano zaznane premike (razvojna
dinamika). Pogoji za pridobivanje investicijskih sredstev bodo zaostreni, kar bo
zahtevalo še večjo učinkovitost na področju investicijske dejavnosti.
5.2 Razvojna strategija
Strategija delovanja s katero bomo dosegli sinergijske učinke in kontinuirano
pozitivno rast pokazateljev je sledeča (prehod v razvojno dinamiko nad
slovenskim povprečjem in visoka razvojna dinamika):
STRATEŠKA PODROČJA IN NAČINI DELOVANJA
PODROČJA DELOVANJA
NAČINI DELOVANJA
1. Gospodarski razvoj in delovna 1. Odgovorno upravljanje z javnim
mesta
premoženjem in vlaganja
 vlaganja obstoječih in novih
 uravnovešen občinski proračun
podjetij
 optimiranje premoženja občine
 razvoj
turizma,
kmetijstva,
 odgovornost (povečana) za
vinogradništva
in
lokalne
sredstva v upravljanju
oskrbe
 javno-zasebna partnerstva
 nove oblike sodelovanja in
zaposlovanja (spodbude)
Kdo? Občina, krajevne skupnosti,
javni zavodi in podjetja, država
Kdo? Podjetja, podjetniška združenja
in iniciative
Podpora ukrepom: U2, U5, U7, U9, U10,
U11, U12, U15, U17, U18
Podpora ukrepom: U1, U3, U5, U4, U5,
U8, U10, U11, U12, U14, U15, U17, U18
18
2. Razvoj komunalne infrastrukture, 2. Sodelovanje in pozitivna razvojna
mesta in naselij (KS-ov) ter kakovosti klima
bivanja
 optimiranje komunalnih storitev
 posodobitev in razvoj lokalne
 razvoj mestnega jedra, vaških
samouprave
jeder in turistične ponudbe
 izboljšanje
informiranja
in
 razvoj
javnih
storitev
in
obveščanja
družbenih dejavnosti
 spodbujanje iniciativnosti in
 povečano investiranje
sodelovanje
 razvoj in promocija znanja na
Kdo? Občina, krajevne skupnosti,
vseh področjih
izvajalci, turistične iniciative
Kdo? Vsi nivoji lokalne samouprave,
Podpora ukrepom: U2, U3, U5, U6, U7, mediji,
izobraževalne
ustanove,
U8, U12, U13, U14, U15, U17, U18
društva in organizacije, ki povezujejo
občane (interesno), politične stranke
Podpora ukrepom: U2, U3, U6, U8, U11,
U12, U13, U14, U15, U17, U18
3. Varnost občanov in premoženja
3. Povečana učinkovitost na vseh
 varnost
oskrbe
z
javnimi področjih
storitvami
 javne investicije
 požarna in poplavna varnost
 upravljanje s premoženjem
 javni red in mir
 javni zavodi in lastni prihodki
 prometna varnost
 javna podjetja in cene storitev
 proračunski
porabniki
in
Kdo? Država, občina, koncesionarji
pogodbene obveze
javnih storitev, društva, občani
 koristniki javne infrastrukture in
plačilo tega
Podpora ukrepom: U2, U6, U7, U8, U11,
 javno-zasebna partnerstva
U13, U14, U15, U17, U18
Podpora ukrepom: U2, U4, U9, U10, U12,
U13, U14, U15, U17, U18
KOMUNIKACIJSKA PODPORA AKTIVNOSTIM – U16
19
Navedena področja delovanja in opredeljeni principi funkcioniranja
zagotavljajo močne sinergijske učinke s čemer bomo v veliki meri nadoknadili
evidenten primanjkljaj kadrovskih in finančnih resursov. Vse aktivnosti morajo
biti finančno podprte iz lokalnih virov ter predvsem iz državnih in evropskih
sredstev. Upoštevati je potrebno državne strategije na različnih področjih
(gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, lokalna samouprava) in prioritetna
področja delovanja Evropske unije (obnovljivi viri energije in energetska
učinkovitost, javno-zasebna partnerstva, inovativnost in tehnološka razvoj).
Razmeroma velika odvisnost od državnih in evropskih virov zahteva veliko
angažiranja ter vlaganj v pripravo projektov s katerimi se bo kandidiralo na
razpisih. Projekti morajo biti skladni s tem razvojnim programom in oblikovani
tako, da se jih da razmeroma hitro prilagoditi različnim razpisnim kriterijem.
Uspešnost pri kandidiranju za pridobitev takšnih sredstev je odvisna od številnih
dejavnikov med katerimi posebej izstopajo:
 sodobna razvojna naravnanost ter upoštevanje razvojnih prioritet
Slovenije in Evropske unije
 sodelovanje za oblikovanje regijskih ter mednarodnih bilateralnih in
multilateralnih projektov
 pravočasna in kakovostna priprava projektov ter fleksibilnost pri prijavi
na razpise
 finančna sredstva za lastno udeležbo
 kadrovsko-organizacijski resursi za kakovostno izvedbo projektov in
doseganje predvidenih učinkov
20
5.3 Razvojna partnerstva in nosilci aktivnosti
Zaradi pomanjkanja javnih investicijskih virov bo v večji meri potrebno
prakticirati različne modele javno-zasebnega partnerstva pri aktiviranju
neizkoriščenih resursov. Javni interes in podjetniška iniciativa sta lahko ključen
dejavnik povečane razvojne dinamike in sprememb v okolju. Za usklajevanje
razvojnih pobud in aktiviranja razpoložljivih človeških potencialov je potrebno
aktivirati tri področja sodelovanja in sicer:
Predstavniki treh vsebinskih področij bodo zastopani v razvojnem svetu
občine v katerega bodo vključeni tudi predstavniki razvojnih okrajev (skupine
krajevnih skupnosti) in civilnih organizacij. Razvojni svet je strokovni in
posvetovalni organ, ki sodeluje pri kreiranju predlogov ter se v svojem okolju
zavzema za njihovo uresničevanje. Člani razvojnega sveta so osebe, ki s
svojim znanjem, socialno mrežo in položajem lahko aktivno prispevajo k
uresničevanju Razvojnega programa Občine Lendava.
21
6. RAZVOJNI IZZIVI PO PROGRAMSKIH PODROČJIH
6.1 Analiza
Razvojne izzive in naloge opredeljujemo po programski klasifikaciji izdatkov
občinskega proračuna (tekoča proračunska poraba). Tekoča proračunska
poraba se praviloma financira iz glavarine (delež dohodnine, ki pripada
občini in solidarnostne izravnave, če se ne dosega potrebna višina prihodkov)
in namenskih prihodkov za izvrševanje posebnih nalog občine (dvojezično
poslovanje, turistična taksa).
Tabela št. 4: Analiza tekočega dela proračuna
Prejemki za tekočo porabo
Leto
Tekoči del
proračuna
Primerna
poraba
Leto 2006
5.704.583
5.122.290
Leto 2007
5.313.371
5.578.044
Leto 2008
6.762.936
5.765.404
Leto 2009
6.361.560
6.366.908
Leto 2010
6.304.383
6.480.007
Leto 2011
6.566.038
6.186.956
Leto 2012
6.373.501
6.108.748
Leto 2013
6.469.423
5.914.482
Leto 2014
6.282.127
5.742.720
Vir: Zaključni računi občine
Namenski
prejemki
Skupaj
437.725
580.580
785.481
751.119
628.352
749.254
703.628
793.710
615.436
5.560.015
6.158.624
6.550.885
7.118.027
7.108.359
6.981.193
6.812.376
6.708.192
6.358.156
v EUR
Presežek/primanjkljaj
med prihodki in
odhodki za tekočo
porabo
-144.568
845.253
-212.051
756.467
805.976
415.155
438.875
238.769
76.029
Opomba: Namenski prejemki so: sredstva za dvojezično poslovanje, za skupno OU,
za ZKPL, prihodki od najemnin (stanovanja, posl. prostori, kmet. zemlj.), turistična
taksa.
22
Slika št. 4: Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo porabo
Presežek/primanjkljaj med prihodki in odhodki za tekočo
porabo
1.000.000
845.253
756.467
800.000
805.976
Vrednost v EUR
600.000
415.155 438.875
400.000
238.769
200.000
76.029
0
2006
-200.000
-144.568
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
-212.051
-400.000
Leto
Iz prikaza lahko ugotovimo, da je občina v obravnavanem obdobju
upoštevala načelo uravnovešenosti tekoče porabe z namenskimi prihodki
(glavarino). Država je v zadnjih letih ohranjala raven glavarine, vendar je
povečevala obveznosti občin in tako realno povečevala izdatke občinskih
proračunov. Posledica takšnih ukrepov je manjša investicijska sposobnost
občin. Združenje slovenskih občin se pogaja z državo, ki namerava ustvariti
dodatne prihodke pri financiranju občin. Iz prikazane analize je razvidno, da
smo dosegli takšen obseg tekoče porabe, da jo bomo morali zniževati, če
želimo ohranjati investicijsko dejavnost. Nekaj rezerve imamo v terjatvah,
vendar je vprašljiva njihova izterljivost. Uspešnost na področju izterjav bi
omogočila manj drastične posege v tekočo porabo občine.
Za financiranje osnovne dejavnosti (tekoče porabe) bo občina v letu 2015
imela na razpolago 5.602.675 evrov, od tega 464.458 evrov finančne
izravnave in približno 600.000 evrov namenskih prihodkov (narodnostni
program, turistična taksa, najemnine).
Analiza denarnih sredstev pri proračunskih porabnikih na dan 31.12.2014 kaže,
da je velika večina proračunskih porabnikov v solidni finančni kondiciji s tem,
da ostajajo tudi neizkoriščene možnosti pri povečevanju lastnih prihodkov. To
kaže na priložnost in potrebo, da se angažirajo pri zagotavljanju večjega
deleža lastnih prihodkov.
Tekočo proračunsko porabo bo treba korigirati na podlagi dveh kriterijev:
a) na podlagi % gibanja glavarine oziroma namenskih prihodkov
b) na podlagi realno zastavljenih ciljev pri povečevanju lastnih prihodkov
proračunskih porabnikov, ki morajo znašati vsaj 30 % vseh prihodkov
(prioritete nove finančne perspektive EU so mehki projekti)
23
Namenske prihodke za financiranje tekoče porabe bomo povečevali z:






izterjavami terjatev,
zaračunavanjem realne najemnine za koriščenje javne infrastrukture,
pogajanji z državo,
financiranjem vsebin skozi razvojne projekte financirane z EU sredstvi,
opustitvijo financiranja programov, ki ne dajejo pričakovanih učinkov,
zagotavljanjem variabilnega dela tekoče porabe za sofinanciranje
proračunskih porabnikov, ki so uspešni na razpisih.
Tabela št. 5: Projekcije tekočega dela proračuna
Skupni prihodki
Leto
Tekoči del
proračuna
2015
2016
2017
2018
2019
2020
5.900.000
5.900.000
6.000.000
6.000.000
6.100.000
6.300.000
6.200.000
6.200.000
6.300.000
6.300.000
6.500.000
7.000.000
v EUR
Presežek/primanjkljaj
med prihodki in
odhodki za tekočo
porabo (najmanj)
300.000
300.000
300.000
300.000
400.000
700.000
Slika št. 5: Graf projekcije tekočega dela proračuna
Opomba:
V projicirani tekoči porabi bomo oblikovali do 400.000 evrov variabilnega
dela za sofinanciranje projektov proračunskih porabnikov.
24
6.2 Razvojni izzivi in prioritete 2015 - 2020
01 Politični sistem: Občinski svet in župan
Sprejemanje kakovostnih občinskih predpisov na vseh področjih in
spodbujanje nastajanja večje razvojne dinamike. Potrebna bodo vlaganja v
sodobne informacijske tehnologije in opremo.
Razvojni izziv:
 enotnost ter odzivnost na izzive časa in prostora na podlagi
razvojnega dokumenta
 znižanje števila članov občinskega sveta iz sedanjih 19 na 12 članov
v naslednjem mandatu
 definiranje vloge krajevnih skupnosti
 ustvarjanje pozitivne razvojne klime
 optimiranje financiranja javnih zavodov in tekoče proračunske
porabe
02 Ekonomsko in fiskalno področje: Občinska uprava
Optimiranje občinskega premoženja ter kakovostno in učinkovito upravljanje z
javnim premoženjem. Potrebna bodo vlaganja v programska orodja, opremo
in kadre.
Razvojni izzivi:
 zniževanje in obvladovanje terjatev
 zagotavljanje lastnih investicijskih sredstev
 aktiviranje premoženje za razvojno dinamiko
 omejevanje javne porabe
 optimalno zadolževanje
03 Zunanja politika in sodelovanje: župan, proračunski porabniki, občinski svet
Sodelovanje z obmejnimi območji sosednjih držav in vključevanje v
srednjeevropske razvojne iniciative. Potrebna bodo vlaganja v različne
projekte, logistiko in projektno pisarno ter angažiranje v okviru Pannon EGTC .
Razvojni izzivi:
 skupni projekti in črpanje EU sredstev
 skupno reševanje komunalnih, razvojnih in gospodarskih problemov
 večjezičnost in sodelovanje
 ugled občine v mednarodnem prostoru
25
04 Administracija in javne storitve: Občinska uprava
Kakovostno in sodobno servisiranje občanov in organizacij je odvisno od
vlaganj v razvoj e-uprave, programska orodja, opremo, kadre in prevozna
sredstva.
Razvojni izzivi:
 e-uprava
 komunalni informacijski sistem
 razvojno načrtovanje in ravnanje
 učinkovita projektna pisarna (medobčinska uprava)
 uvedba »komunalne blagajne«
06 Lokalna samouprava: Občinska uprava, medobčinska uprava in krajevne
skupnosti
Preoblikovanje v sodobno, učinkovito, občanom prijazno in razvojno
naravnano vsebino. Potrebna bodo vlaganja v vzdrževanje prostorov,
posodabljanje opreme, informatiko in znanje.
Razvojni izzivi:
 optimiranje občinske uprave in povečanje učinkovitosti
 oblikovanje razvojnih vsebin na medobčinski ravni
 ureditev statusa in pogojev dela za krajevne skupnosti
 Lendava-mesto po kriterijih EU
 prenos dela premoženja v upravljanje krajevnim skupnostim
07 Obramba in ukrepi ob posebnih dogodkih: Občinska uprava, Civilna
zaščita, Gasilska zveza
Izboljšanje organiziranosti, sodelovanja in razvoj kadrov. Potrebna bodo
vlaganja v prostore, opremo, organizacijo in kadre.
Razvojni izzivi:
 Center za zaščito in reševanje organiziran na eni lokaciji
 odzivnost na ekstremne naravne pojave na različnih
organiziranosti
 razvoj prostovoljstva in preventivnega delovanja
ravneh
26
08 Notranje zadeve in varnost: Občinska uprava, država in Svet za preventivo
Povečanje prometne in splošne varnosti občanov. Potrebna bodo vlaganja v
vzdrževanje fizične infrastrukture ter vzgojo in preventivo.
Razvojni izzivi:
 izboljšanje prometne infrastrukture in signalizacije
 razvoj preventive med občani
 sodelovanje z državnimi organi in občani
 povečanje učinkovitosti komunalne inšpekcije in redarstva
10 Trg dela: Projektni in razvojni pristop vseh akterjev – Razvojni svet
To je eden od ključnih razvojnih izzivov, ki sloni na sproženju procesov, ki bodo
pripomogli k strukturnim spremembam. Nabor potencialnih projektov se
naredi na podlagi prostorskih danosti, neizkoriščenih priložnosti in razpoložljivih
kadrov.
Razvojni izzivi:
 vključevanje občanov v javna dela
 oblikovanje občinskega programa javnih del za mlade
 spodbujanje gospodarskih investicij in odpiranje delovnih mest
 prenos dobrih praks in sodelovanje
 spodbujanje lokalne ekonomije in podjetniške iniciative na vseh
področjih
 promocija zaposljivih poklicev in spodbujanje razvoja kompetenc
11 Kmetijstvo, gozdarstvo: Lokalni izvajalci in iniciative
Povečanje lokalne ponudbe, povpraševanja po lokalnih produktih,
zaposlovanja in učinkovitosti. Potrebna bodo vlaganja v ključne nosilne
projekte ter pridobivanje EU sredstev za te namene.
Razvojni izzivi:
 spodbujanje povezovanja lokalnih pridelovalcev v zadruge
kooperative
 pomoč pri organizaciji trženja in promociji lokalnih produktov
 povezovanje s turizmom in prodajnimi mrežami
 spodbujanje pridobivanja uporabnih znanj in kompetenc
 vzpostavljanje javne infrastrukture s pomočjo EU sredstev
in
27
12 Pridobivanje in distribucija energentov: Občina, država, koncesionarji,
razvojni svet
Topla voda in plinsko polje so lahko ključni dejavniki razvoja občine, kar je tudi
v državnem interesu. Ključnega pomena je Petišovsko plinsko polje, lokacija
Nafte Lendava in vrtine s potencialom za izkoriščanje tople vode.
Razvojni izzivi:
 zagotavljanje cenejših in trajnih virov za gospodarske dejavnosti
 komunalno in energetsko opremljanje lokacij
 vzpostavitev kompetenčnega centra
 razvoj uporabe geotermije
 povečanje prihodkov iz naslova koncesij
 varovanje okolje
13 Promet, prometna infrastruktura in komunikacije: Država, občina in razvojni
svet
Izkoristiti odlično lokacijo in prometno povezanost v Srednji Evropi za
povečanje razvojne dinamike. V prilogi so prikazani ključni infrastrukturni
projekti.
Razvojni izzivi:
 železniška povezava Lendava-Beltinci in Lendava-Rédics
 dogradnja mestne obvoznice
 preusmeritev dela prometa na železnico
 rešitev prometne povezave z Murskim Središćem
 izgradnja mostu na Benici
14 Gospodarstvo: Gospodarski subjekti, občina in razvojni svet
Širitev dejavnosti obstoječih podjetij, razvojna sanacija lokacije Nafte
Lendava in nova vlaganja. V prilogi so prikazane ključne lokacije, kjer bo
občina sodelovala pri njihovem razvoju.
Razvojni izzivi:
 pakirni center Novartis
 aktiviranje komunalno opremljenih zemljišč za nove vlagatelje
 povečanje hotelskih in turističnih zmogljivosti
 sodelovanje pri razvojni sanaciji lokacije Nafte Lendava
 sofinanciranje programa Podjetniško obrtne zbornice
 spodbujanje razvoja turizma in malega gospodarstva
 promocija in štipendije za zaposljive poklice
 definiranje in aktiviranje nosilnega projekta za kmetijstvo
vinogradništvo
in
28
15 Varovanje okolja in naravne dediščine: Občinska uprava, Eko-park d.o.o,
država in razvojni svet
Na področju varovanja okolja so največje možnosti za povečanje investicijske
dejavnosti občine s pretežno tujimi viri. Ključen projekt bo upravljanje z
meteornimi vodami in ukrepi varstva pred poplavami.
Razvojni izzivi:
 dokončanje projekta »Regijska vodooskrba«
 dokončanje protipoplavnih ukrepov
 ukrepi za preprečitev plazov
 vzpostavitev inteligentnega sistema upravljanja z meteornimi
vodami
 širitev sistema ravnanja z odpadnimi komunalnimi vodami v
gričevnatem delu
 posodabljanje kanalizacijskega sistema v Lendavi
16 Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja: Občinska uprava, izvajalci
in občinski svet
Spremembe prostorskih planov morajo omogočiti razvojno dinamiko,
trajnostni razvoj in aktiviranje potencialov. Prostorski plani bodo opredelili
prostorske potenciale, ključne razvojne lokacije in način gospodarjenja za
zagotavljanje trajnostnega razvoja.
Razvojni izzivi:
 razgrnitev novih prostorskih planov v letu 2015
 rezervacija prostora za javno infrastrukturo in ključne naložbe
 vzpostavitev večje odgovornosti za posege v prostor
 optimiranje stanovanjskega fonda
 zgradba bivše srednje šole
 legalizacija romskega naselja
 moto šport v Petišovcih
 vodni športi ob meji s Hrvaško (gramoznice)
 turistično rekreacijski center in letališče v Mostju
29
17 Zdravstveno varstvo: Zdravstveni dom in ustanovitelji zavoda
Ohranitev ponudbe zdravstvenih storitev in izboljšanje pogojev za izvajanje
storitev. Potrebna bodo vlaganja v razvoj lokacije in opreme.
Razvojni izzivi:
 ohranitev nujne medicinske pomoči v sedanji obliki
 širitev lekarniške ponudbe in dostopnosti
 izboljšanje pogojev dela in ponudbe specialističnih ambulant
 preventivno delovanje (osveščanje občanov)
18 Kultura, šport in nevladne organizacije: Občinska uprava, izvajalci javnih
storitev, društva in organizacije
Jasna opredelitev javnega interesa, izdelava območnih strategij in povečanje
vključenosti občanov, zlasti mladine. Potrebna bodo vlaganja v razvoj vsebin
in podjetniške iniciative.
Razvojni izzivi:
 povečanje lastnih prihodkov in učinkovitosti na področju kulture
 strategija kulture
 strategija mladih
 strategija športa
 pridobivanje virov financiranja in investiranja na razpisih
 izboljšanje pogojev dela za knjižnico
 učinkovitejše upravljanje z infrastrukturo in večji izkoristek zmogljivosti
19 Izobraževanje: Javni zavodi, občinska uprava in ustanovitelji
Razvoj človeških virov je ključnega pomena za občino. Šola mora
izobraževati, vzgajati in sodelovati z okoljem. Potrebno je zagotoviti prostorske
pogoje za knjižnico in glasbeno šolo ter projektna vlaganja v ohranitev
kulturne dediščine.
Razvojni izzivi:
 preselitev glasbene šole
 ohranitev financiranja osnovnih in srednje šole
 razvojna strategija DOŠ II Lendava
 razvojna strategija Ljudske univerze Lendava in vseživljenjskega učenja
 širitev dejavnosti DSŠ Lendava
 energetska učinkovitost objektov
 vključevanje in solidarnost
30
20 Socialno varstvo: Center za socialno delo, izvajalci javnih programov,
občinska uprava
Socialna vključenost je eden od najšibkejših razvojnih dejavnikov občine. To je
hkrati razlog in posledica brezposelnosti. Spodbujanje lokalne podjetniške
iniciative in nova delovna mesta bodo ključnega pomena za spremembo
razmer in znižanje izdatkov.
Razvojni izzivi:
 hitrejše vključevanje mladih na trg dela
 medgeneracijsko sodelovanje na vseh področjih zlasti v organizacijah
in društvih
 razvoj prostovoljstva in volonterstva
 nove vsebine dela na ravni krajevnih skupnosti za povečanje
vključevanja in sodelovanja občanov
 programi za romsko skupnost
 programi za težko zaposljive osebe
 selektivna solidarnost skupnosti
22 Servisiranje javnega dolga: Občinska uprava in občinski svet
Občina nima težav s servisiranjem javnega dolga in ima možnosti
zadolževanja brez posebnih tveganj. Potrebno je narediti strategijo
zadolževanje za ključne razvojne projekte.
Razvojni izzivi:
 priprava projektov za katere je smiselno zadolževanje
 produktivno zadolževanje (tisto, kar bo vračalo denar)
 dezinvesticiranje ter prodaja nepotrebnega premoženja občine in
krajevnih skupnosti
 obvladovanje terjatev
23 Intervencijski programi in obveznosti: Občinska uprava, država, občinski
svet
Naravne ujme, poplave in sanacija plazišč zahtevajo posebne ukrepe.
Potrebno bo zagotavljati primeren obseg intervencijskih sredstev in
proračunske rezerve.
Razvojni izzivi:
 zagotavljanje virov za sanacije in preventivo
 razvoj občinskega inšpektorata in redarstva
 sodelovanje z državnimi institucijami
31
7. INVESTICIJSKI PRORAČUNSKI IZDATKI IN RAZVOJNE AKTIVNOSTI
7.1. Analiza
Razvojne aktivnosti občine so v zadnjih desetih letih temeljile na razmeroma
visoki investicijski dejavnosti in vlaganjih v različno javno infrastrukturo
(kanalizacija, vodovod, ceste, komunalno opremljanje zemljišč, javni objekti
itd.). Zgrajena infrastruktura se da še boljše izkoristiti (vodovod in vodni viri,
kulturni dom, kolesarske steze) in predstavlja resen razvojni potencial, vključno
z neizkoriščenimi naravnimi resursi kot so zaloge plina, geotermalna energija,
vodni viri in kmetijska zemljišča. Pri investicijski dejavnosti je pomemben lasten
investicijski potencial, ki se giblje na ravni 1 – 1,5 mio EUR. Investicijska
dejavnost varira skozi proračunska leta. V povprečju znaša 4 – 5 mio EUR, kar
pomeni veliko uspešnost pri pridobivanju investicijskih virov.
Pri lastnih investicijskih prihodkih se vidno znižujejo prihodki iz naslova okoljske
dajatve, ker smo temu primerno izboljšali infrastrukturo in znižali vplive na
okolje. Znižuje se tudi prispevek države za investicijsko dejavnost občine, tako
da se je ta v primerjavi z letom 2013 prepolovila. Najbolj zaskrbljujoč podatek
pa je zniževanje presežka na tekočem delu proračuna, ki ga moramo
povečati, če želimo ohraniti investicijsko dejavnost.
Za razvojno dinamiko je pomembno ohraniti investicijsko dejavnost z vlaganji
v javno infrastrukturo, ki bo imela pozitivne povratne finančne učinke
(neposredno preko najemnin, turistične takse in povečanih prihodkov iz
naslova glavarine).
Finančna perspektiva 2014 – 2020 je namenjena pretežno mehkim projektom,
kar je priložnost za razvoj vsebin in prihodkov na že izgrajeni infrastrukturi.
Potreba po večji učinkovitosti vseh uporabnikov javne infrastrukture je
pomembna za nadaljnjo razvojno dinamiko. Prehajamo v razvojno obdobje,
ko bodo različni proračunski porabniki imeli priložnost za povečanje lastnih
prihodkov in dejavnosti, ki jo opravljajo. Težje bo priti do državnih in evropskih
sredstev, ker bo večja konkurenčnost in selekcija.
Zmagovalci bodo tisti, ki bodo imeli razvojno vizijo ter projekte, s katerimi se
bodo povezovali na državni in meddržavni ravni (bilaterala in mutilaterala).
Uspešna bodo tista okolja, ki bodo imela možnosti koriščenja večjega obsega
EU sredstev in okolja, ki imajo možnosti sklepanja javno-zasebnih partnerstev.
Občina ima naravne, gospodarske in infrastrukturne potenciale, da izkoristi te
priložnosti. Vprašanje pa je, če premoremo dovolj znanj in ustreznih kadrovskih
resursov. Investicijska dejavnost bo v večji meri usmerjena v to, da se bodo
skozi investicijske projekte v večjem deležu financirale mehke vsebine (razvoj,
trženje, razvoj kadrov …).
32
Tabela št. 6: Investicijski del proračuna ter namenski prejemki v obdobju 2006 2014
Prihodki za investicije (stalni prihodki)
v EUR
Suficit na
Leto
Okoljska 21. člen Najemnina
NUSZ
tekočem
SKUPAJ
dajatev
ZFO
za infrastr.
delu
2006
7.810.069
399.668
484.102
169.706
/
(-144.568)
1.053.476
2007
3.018.500
597.142
165.518
186.652
/
845.253
1.794.565
2008
4.550.393
680.170
147.357
194.239
/
(-212.051)
1.021.766
2009
4.052.841
497.718
93.458
289.152
/
756.467
1.636.795
2010
4.434.316
478.145
300.556
298.735
201.206
805.976
2.084.618
2011
3.204.525
511.651
167.854
240.350
98.384
415.155
1.433.394
2012
3.905.226
518.537
150.556
260.937
124.642
438.875
1.493.547
2013
6.201.701*
655.837
109.486
251.063
149.183
238.769
1.404.338
2014
5.079.308*
782.844
99.994
125.932
88.500
76.029
1.173.299
*Op.: Pri investicijah v letu 2013 in 2014 je upoštevana še realizacija na projektu
Pomurski vodovod in sicer, za leto 2013 v višini 829.857,82 EUR in v letu 2014 v višini
2.284.450,50 EUR.
Investicijski
del
proračuna
Slika št. 6: Grafični prikaz lastnega investicijskega potenciala občine
2500000
vrednost v €
2000000
Suficit na tekočem delu
1500000
Najemnina za infrastr.
21. člen ZFO
Okoljska dajatev
1000000
NUSZ
500000
0
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Leto
Opomba: Lasten investicijski potencial predstavljajo tudi koncesijski prejemki,
ki so lahko ključen vzvod za nadaljnjo investicijsko dejavnost. Pomemben vir je
potencial dezinvestiranja v višini 1 – 2 mi EUR in kreditni potencial v višini ~ 4
mio EUR.
33
Slika št.7 : Grafični prikaz investicijske dejavnosti
V projekcijah smo prikazali pomemben razvojni cilj, da investicijsko dejavnost
ohranjamo na dosedanji ravni in jo v razvojnem ciklu do leta 2020 povečamo.
Ocenjujemo, da bomo razvojno dinamiko in spremembo sedanjega stanja
lahko dosegali s proračunsko porabo 6,5 mio EUR tekočega dela in 8 mio EUR
investicijskega dela proračuna. Pri investicijah je potreben odmik od
kvantitete h kvaliteti vlaganj. V sedanjih javnofinančnih razmerah je razvojni
cilj postavljen zelo ambiciozno, kar zahteva veliko disciplino in angažiranost
vseh akterjev. Odstopanja od tega cilja bodo upočasnila razvojno dinamiko
okolja, ki jo bistveno lahko pospešijo razvojna vlaganja obstoječih in novih
podjetij, ki razpolagajo z velikim investicijskim potencialom. Investicijska
dejavnost občine ne bo ključnega pomena za razvojno dinamiko in preobrat.
Kljub temu pa so vlaganja občine pomembna za razvoj malega
gospodarstva, podjetniške iniciative in ohranjanja visoke razvojne aktivnosti.
Brez teh vlaganj se bodo razvojne aktivnosti zmanjšale in razvojni zaostanek
povečeval v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Pomembna ugotovitev je:
Občina s svojimi vlaganji mora ohranjati visoko raven razvojnih
aktivnosti, da bi se odpirale priložnosti za podjetniško iniciativo in
večjo razvojno dinamiko. Razvojne dinamike, ki bo privedle do
razvojnega preobrata, pa se ne da doseči brez večjih vlaganj
države in podjetij.
Vlaganja države je potrebno zagotoviti na prometni infrastrukturi ter vzgoji in
izobraževanju. Varovanje kulturne dediščine, razvoj turizma in mednarodnih
povezav lahko zagotovimo s sredstvi EU ob sodelovanju državnih resorjev in
partnerjev.
34
7.2. Nabor razvojnih in investicijskih projektov 2015 – 2025
7.2.1 ADMINISTRACIJA IN JAVNE STORITVE (04)
Naziv vlaganja: Odkup prostorov gostinskega lokala v zgradbi Mestne hiše
Vrednost: ~ 150.000 EUR
Viri: občinski + EU
Namen in vsebina:
Vinarium (za lokalno vinogradniško območje) promocijsko-prodajni center za
vina, muzejski gostinski lokal vključen v turistično ponudbo mesta in občine.
Javni interes:
Zaokrožitev lastništva v dominantni zgradbi mestne hiše z relativno poceni
nakupom. Spodbuditi razvoj malega gospodarstva, gostinske ponudbe na
podlagi javno-zasebnega partnerstva in prispevek k promociji vinogradništva.
Status projekta:
Idejni projekt. Časovno omejena (kratkoročna) možnost realizacije (3.
licitacija).
7.2.2 LOKALNA SAMOUPRAVA – KS-i (06)
Naziv vlaganja: Energetska sanacija in obnova vaških domov
Vrednost: ~ 250.000 EUR
Viri: občinski + država
Namen in vsebina:
Vaški domovi so potrebni stalnih vlaganj. Smiselna je energetska sanacija
(zamenjava oken, izolacijske fasade) z namenom, da se uredi izgled in znižajo
režijski stroški. Prostore vaških domov je treba boljše izkoristiti in večnamensko
uporabljati.
Javni interes:
Urejeni javni objekti kažejo podobo kraja. Nizki režijski stroški prispevajo k temu,
da se več denarja lahko nameni vsebinam, ki povečajo tudi prihodke.
Infrastrukturo je potrebno maksimalno izkoristiti.
Status projekta:
V letu 2014 se je iztekel 4-letni program obnove objektov, ki ni bil dovolj
naravnan na energetsko učinkovitost, ker je frekvenca v objektih nizka. Nov 4letni program mora upoštevati zahtevo po večji izkoriščenosti objektov in nižjih
stroških.
35
7.2.3 OBRAMBA, ZAŠČITA IN VARNOST (07 + 08)
a) Naziv vlaganja: Prostorski pogoji in oprema »centra za zaščito in
reševanje«
Varianta št. 1: Ureditev prizidka zgradbe bivše srednje šole in
povezava z gasilskim domom
Vrednost: ~ 500.000 EUR
Varianta št. 2: Odkup dela parcele in zgradbe Integral v stečaju
Vrednost: ~ 750.000 EUR
Viri: občina, požarni sklad
Javni interes:
Na enem mestu povezati najboljšo opremo, kadre in organizacijo za
usklajeno delovanje gasilstva in CZ (vključno z industrijsko brigado).
Status projekta:
Preučili smo model Murske Sobote, Velenja in Ptuja. Pripravljena je
idejna zasnova, ki jo moramo razviti v odvisnosti od izbrane lokacije.
Vlagatelji v industrijski coni (Novartis – Lek) imajo pobudo, da se zadeva
uredi. Postopek za vrnitev zgradbe srednje šole je v teku.
b) Naziv vlaganja: Gradnja obrambnih zidov za umiritev plazišč
 Lendavske gorice – glinokop
 cesta po Sv. Trojico
 urejanje hudournikov
Vrednost: ~ 350.000 EUR
Viri: lastna sredstva + država
Javni interes:
Zaščita javne infrastrukture in lokalno pomembnih prometnic. Varovanje
premoženja občanov in preprečitev večje škode.
Status projekta:
Občina bo opravila najnujnejša sanacijska dela ob cestišču nad
opuščenim glinokopom. Nadaljnjo sanacijo bo morala prevzeti država –
Sklad kmetijskih zemljišč. Za nujna sanacijska dela na tej lokaciji in pod
Sv. Trojico je izbran izvajalec. Dela se pričenjajo. Občina bo morala
vlagati tudi v urejanje hudournikov ter prevzeti močno iniciativo, da se
celotna problematika prenese na EU projekt in vire financiranja
(sodelovanje vseh pomurskih občin).
36
c) Naziv vlaganja: Posegi za povečanje poplavne varnosti, obvladovanje
meteornih voda in sanacije plazišč
Vrednost: ~ 15 mio EUR
Viri: EU sredstva + lastna udeležba
Javni interes:
Povečati varnost pred vodami in plazovi ter urejanje prostora in
komunalne infrastrukture za ravnanje z vodami.
Status projekta:
Iniciativa 27 pomurskih občin.
7.2.4 TRGE DELA IN POGOJI (10)
a) Naziv vlaganja: Kompletiranje zemljišča za razvoj nočitvenih kapacitet
(hotel in gostinska ponudba)
Vrednost: ~ 500.000 EUR
Viri: občinski, ki se povrnejo
Javni interes:
Lastniško zaokrožiti območje med nogometnim stadionom in KG
Lendava z namenom, da se ponudi investitorjem, ki bi vlagali v
turistično ponudbo in širitev nočitvenih zmogljivosti. S takšno investicijo bi
pripomogli tudi k urbanem razvoju Lendave. Poseben javni interes so
delovna mesta in prihodki od turistične takse.
Status projekta:
Aktivnosti so v teku. Opravljeno je osnovno komunalno in prometno
urejanje območja ob potoku Ledava. Oblikujejo se tudi manjši
investicijski projekti (kegljišče in večnamenska tržnica).
b) Naziv vlaganja: Oblikovanje ponudbe projektov in lokacije za gradnjo
večnamenskega
turistično-gostinskega
objekta
ter
nadaljnjo
komunalno opremljanje lokacije (most, kegljišče, tržnica)
Vrednost: ~ 250.000 EUR
Viri: občina + EU sredstva
Javni interes:
Spodbujati razvoj podjetništva, malega gospodarstva in zaposlovanja.
Urbano urejanje mesta in širitev turistične ponudbe. Priložnosti za mlade
in podjetne.
37
Status projekta:
Pripravljeni so osnovni investicijski projekti. Potrebno je lastniško urediti
zemljišča ob nogometnem igrišču. Pripraviti gradbeno dovoljenje in
kandidirati za EU sredstva.
c) Naziv vlaganja: Izgradnja razglednega stolpa in razvoj turistične
ponudbe na vinsko-turistični cesti
Vrednost: 1,5 mio EUR + ddv
Viri: EU + občina
Javni interes:
Spodbujati razvoj masovnega turizma ter povpraševanje na podlagi
katerega se bo razvijalo malo gospodarstvo in podjetništvo. Vključiti
okolje v turistične pakete in ponudbe turističnih agencij. Promocijski
efekt, ki prinaša priložnosti za mlade in podjetne ter nova delovna
mesta.
Status projekta:
Gradnja se je pričela. Pričenjajo se aktivnosti za poziv in izbor
najprimernejših najemnikov – ponudnikov storitev, poziv in izbor trženjskih
partnerjev in animacija širšega podjetniškega okolja.
d) Naziv vlaganja: Ureditev prireditvenega prostora pri hotelu Elizabeta in
tržnice (varianta)
Vrednost: ni ocene
Viri: razpisi + lastni delež občine
Namen vsebina:
Turistično promocijske prireditve (Bogračfest) so prerasle obstoječo
infrastrukturo in imajo potencial rasti. Potrebno jih je koristiti za
povečanje gostinsko turistične ponudbe, tako da se oblikuje trg na
katerem bo tudi stalen prireditveni prostor za ~ 2.500 obiskovalcev in
večnamenska tržnica.
Javni interes:
Zagotavljanje pogojev za razvoj gostinske in turistične ponudbe ter
prodaja lokalnih produktov. Večja frekvenca prireditev, več
obiskovalcev in več zaposlitvenih možnosti.
Status projekta:
Inicialna faza, kar pomeni, da je zadeva še na idejni ravni. Obdelan je
segment možne lokacije za tržnico in narejene so korekcije na ureditvi
prometa. Stekli so pogovori s podjetjem Petrol Geoterm glede
zamenjave zemljišč.
38
7.2.5 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO (11)
a) Naziv vlaganja: Ureditev tržnice in komunalne infrastrukture za trženje
lokalnih produktov
Vrednost: ni znana
Viri: razpisi ter lastna sredstva občine in zainteresiranih
vlagateljev
Namen in vsebina:
Postopoma na različnih lokacijah v občini vzpostaviti infrastrukturo za
trženje lokalnih produktov. Občanom omogočiti boljšo oskrbo, malim
podjetnikom pa spodbudo.
Javni interes:
Razvoj lokalne ekonomije na podlagi kmetijske dejavnosti. Lokalna
oskrba z zdravo hrano. Razvoj podjetniške iniciative in zaposlovanja
(lahko tudi dopolnilnega).
Status projekta:
Lokacija pri hotelu Elizabeta je v idejni zasnovi, poizkusno trženje v
brunaricah pa v neki poizkusni fazi. Lokacija pri nogometnem igrišču je
razdelana na ravni projektne dokumentacije. Lokacija v Genterovcih
(trgovina) je odkupljena, ni pa projektantsko razdelana.
b) Naziv vlaganja: Oskrba z geotermalno energijo za proizvodnjo v
rastlinjakih
Vrednost: ni ocene
Viri: Petrol Geoterm in občina z vložkom zemljišč, EU
sredstva
Namen in vsebina:
Izkoristiti geotermalni energetski potencial za kmetijsko proizvodnjo v
rastlinjakih in pridobivanje izkušenj na tem področju. Priprava lokacij v
sodelovanju s Petrol Geoterm.
Javni interes:
Povečanje lokalne kmetijske proizvodnje z inovativnimi pristopi. Razvoj
dobrih praks, ki bi spodbudile podjetniško iniciativo in zaposlovanje.
Pridobivanje izkušenj pri koriščenju geotermalne energije za kmetijske
namene. Zasebna vlaganja in zaposlovanje.
39
Status projekta:
Reinjekcijska vrtina Petrol Geoterma je na občinskem zemljišču v
velikosti ~ 3,5 hektarjev. Topla voda na povratni vrtini ima ~ 40 °C.
Naredili bomo poziv za namensko oddajo zemljišča v najem ter
predhodno sklenili dogovor o pogojih koriščenja tolpe vode.
c) Naziv vlaganja: Predelovalni in prodajni agrarni center v Dolgi vasi
Vrednost: ~ 2,5 mio EUR
Viri: EU razpisi + lastni delež
Namen in vsebina:
Na lokaciji bivše opekarne v Dolgi vasi vzpostaviti infrastrukturo za
sodoben agrarni center (skladiščenje, predelava, pakiranje, prodaja in
distribucija).
Javni interes:
Spodbuditi podjetniško iniciativo, zaposlovanje in povezovanje
pridelovalcev na različnih področjih. Omogočiti pogoje za celoten
tehnološki ciklus od skladiščenja do distribucije.
Status projekta:
Lokacija je odkupljena in v velik meri infrastrukturno opremljena.
Potrebujemo nosilca, ki bo prevzel razvoj vsebine, ki se ji bo prilagodila
projektna dokumentacija potrebna za prijavo na razpise. Naredili boo
poziv za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva.
d) Naziv vlaganja: Vzpostavitev vinogradniškega centra in vinarske
kooperative
Vrednost: ni znana
Viri: EU sredstva, sofinanciranje vlagateljev in občine
Namen vsebina:
Vzpostavitev sodobnega vinogradniškega centra manjših zmogljivosti,
ki bo interesno povezal velike pridelovalce in omogočil sodelovanje
malih vinogradnikov.
Javni interes:
Kljub številnim propadlim poizkusom v preteklih desetletjih (različne
zadruge, javno-zasebna partnerstva, iniciative) je potrebno nadaljevati
z iniciativo, da se interes pokaže pri vinogradnikih. Spremeniti bo treba
pristop, ki mora biti bolj inovativen.
40
Status projekta:
Bilo je veliko iniciativ, vlaganj in propadlih projektov. Takšno izhodišče za
projekt ni dobro, ker gre za negativne izkušnje in klimo, ki jo bo treba
povsem na novo oblikovati. Prostorskih možnosti je več, zainteresiranih
vinogradnikov pa ni.
7.2.6 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGENTOV (12)
 Občina Lendava je opredelila javni interes na tem področju in ga
povezala z aktiviranjem lokacije Nafte Lendava in celotne industrijske
cone. Petišovsko plinsko polje je z vidika Slovenije strateškega pomena.
Občina bo sodelovala z vidika zagona lokalne ekonomije,
zaposlovanja in varstva okolja.
 Za razvoj je pomembna tudi oskrba z električno energijo in realizacija
državnih investicij oziroma investicij distributerjev v zanesljivejšo oskrbo.
7.2.7 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE (13)
a) Naziv vlaganja: Izgradnja kolesarske steze in posodobitev cestne
povezave Lendava – Pince
Vrednost: 3 – 4 mio EUR
Viri: država in sofinanciranje občine
Namen in vsebina:
Izgradnja kolesarskih poti prispeva k povečanju prometne varnosti in
razvoju turizma. Obnova cestišča je potrebna.
Javni interes:
Prometna varnost, širitev prometne infrastrukture in pogojev za razvoj
turizma.
Status projekta:
Pripravljena je celotna projektna dokumentacija. Projekt bo vodila
Direkcija RS za ceste v sodelovanju z občino. Potrebno je zagotoviti
sredstva v državnem proračunu 2016 in pričeti z odkupi zemljišč.
b) Naziv vlaganja: Izgradnja kolesarske steze Genterovci – Radmožanci
Vrednost: 200.000 EUR
Viri: občina in razpisi
Namen in vsebina:
Povečati prometno varnost z izgradnjo kolesarske steze ob glavni cesti
in razširiti infrastrukturo za razvoj kolesarskega turizma.
41
Javni interes:
Prometna varnost, enake razvojne možnosti za vsa naselja in razvoj
turizma.
Status projekta:
Projektna dokumentacija je pripravljena. Izgradnja mostu pomeni
realizacijo prve faze tega projekta. Potrebno je pridobiti soglasja
lastnikov zemljišč.
c) Naziv vlaganja: Ureditev mostov za kolesarski promet na relaciji Dolga
vas – Mostje
Vrednost: 150.000 EUR
Viri: občina in razpisi
Namen in vsebina:
Dokončati projekt izgradnje
manjkajočih mostov.
kolesarske
steze
z
izgradnjo
treh
Javni interes:
Prometna varnost in razvoj turizma.
Status projekta:
Projektna dokumentacija je pripravljena. Pridobljena so soglasja ARSO
za posege v vodotoke, ki so dalj časa onemogočala realizacijo
projekta.
d) Naziv vlaganja: Dokončanje rekonstrukcije
preplastitev Ulice heroja Mohorja
Kidričeve
ulice
in
Vrednost: 500.000 EUR
Viri: občina + razpisi
Namen in vsebina:
Generalna obnova komunalne infrastrukture (Kidričeva ulica) in
obnova cestišč (Kidričeva ulica in Ulica heroja Mohorja).
Javni interes:
Zanesljiva oskrba s komunalnimi storitvami, prometna varnost in izgled
kraja.
Status projekta:
Projekt je v izvajanju.
42
e) Naziv vlaganja: Obnova in ureditev prometnega režima v Kranjčevi ulici
Vrednost: ~ 300.000 EUR
Viri: občina + država
Namen in vsebina:
Izgraditi manjkajoče pločnike, obnoviti cestišče in urediti prometni
režim.
Javni interes:
Prometna varnost in razvoj gostinsko – turistične ponudbe.
Status projekta:
Projekt je skladen s Prometno študijo za mesto Lendava. Projektna
dokumentacija ni pripravljena.
f) Naziv vlaganja: Izgradnja mostu na Benici
Vrednost: 450.000 EUR
Viri: občina + država
Namen in vsebina:
Most na Ledavi ni primeren za varen promet. Potrebno ga je na novo
zgraditi.
Javni interes:
Prometna varnost, enake možnosti za vse občane in razvoj turizma.
Status projekta:
Projektne dokumentacije in soglasij ARSO še nimamo.
g) Naziv vlaganja: Izgradnja manjkajočega dela obvoznice za mestno
jedro
Vrednost: ~ 500.000 EUR
Viri: občina, država, EU sredstva
Namen in vsebina:
Zgraditi je potrebno ~ 300 m povezovalne ceste med Glavno ulico in
Mlinsko ulico, kar je ključnega pomena za ureditev prometnega režima
v mestu.
Javni interes:
Posodobitev prometne infrastrukture mesta. Prometna razbremenitev
Glavne ulice in mestnega jedra ter povečanje možnosti za razvoj
gostinske dejavnosti in varstva kulturne dediščine.
43
Status projekta:
Projekt je skladen s Prometno študijo za mesto Lendava. Izvedljiv bo po
sprejetju novih prostorskih planov.
h) Naziv vlaganja: Železniška povezava
Vrednost: ni znana
Viri: država in EU sredstva
Namen in vsebina:
Traso železniške povezave Lendava – Beltinci in Lendava – Rédics je
potrebno umestiti v prostor in lobirati za njihovo izvedbo.
Javni interes:
Sodobna prometna povezanost Lendave in preusmeritev tovornega
prometa na železnico, kar je skladno z direktivami EU. Zniževanje
izpustov in varstvo okolja.
Status projekta:
Za železniško povezavo Lendava – Beltinci so izdelane tri možne
variante umestitve v prostor. Potrebno je doseči, da država nadaljuje z
aktivnostmi. Spodbuditi je potrebno razgovore med Madžarsko in
Slovenijo glede gradnje železniške proge Lendava – Rédics.
i) Naziv vlaganja: Posodobitev cestne povezave Lendava – Mursko
Središće
Vrednost: ni znana
Viri: država
Namen in vsebina:
Mursko Središče ima velike težave zaradi povečanega kamionskega
prometa in neustreznih prometnic. Skupaj je potrebno poiskati
prostorsko rešitev in posodobiti prometno infrastrukturo. Potrebna je
rešitev tudi za kolesarje in pešce.
Javni interes:
Gre za pristojnosti države in lokalni interes, ki se ne bo uresničil brez
našega angažiranja. Javni interes je v prometni varnosti in razvoju vseh
oblik sodelovanja.
Status projekta:
Iniciativa posredovana obema državama. Podana so mnenja in
stališča urbanistične stroke.
44
j) Naziv vlaganja: Izgradnja manjkajočih širokopasovnih povezav
Vrednost: ni znana
Viri: izvajalci storitev
Namen in vsebina:
Odpraviti sive lise, ki jih imamo na področju širokopasovnih povezav v
občini in vpihniti optiko v postavljene kanale.
Javni interes:
Pokritost celotnega
povezavami.
območja
občine
s
kvalitetnimi
optičnimi
Status projekta:
Izvajamo ga postopoma v sodelovanju z izvajalci telekomunikacijskih
storitev. Ob rekonstrukcijah cest vztrajamo na posodabljanju in
vgrajevanju optike. Tam, kjer ni interesa, pa sami postavljamo kanale za
optiko.
7.2.8 GOSPODARSTVO (14)
a) Naziv vlaganja: Zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč in
možnosti vlaganj
Vrednost: ni znana
Viri: lastni viri in vračilo ob prodaji zemljišč
Namen in vsebina:
Razvoj občine je odvisen od podjetniških vlaganj. Vlagateljem je
potrebno oblikovati ponudbo komunalno opremljenih zemljišč, tako da
je ta konkurenčna z drugimi okolji.
Javni interes:
Spodbuditi podjetniška vlaganja in odpiranje delovnih mest. Vložki
občine se morajo tudi finančno povrniti razen v tistem delu, kjer so
pridobljena namenska EU sredstva.
Status projekta:
Pripravljene so lokacije v industrijski coni, v Dolgi vasi in za hotelom Lipa.
Potrebna so še nadaljnja angažiranja na tem področju.
b) Naziv vlaganja: Sodelovanje pri oživljanju lokacije Nafte Lendava in
razvoju industrijskih komunalnih storitev
Vrednost: ni znana
Viri: podjetja, država, občina in EU viri
45
Namen in vsebina:
Območje Nafte Lendava bo potrebno komunalno posodobiti, povezati
z ostalim delom industrijske cone in pospešiti vlaganja za odpiranje
delovnih mest.
Javni interes:
Zagon gospodarskih dejavnosti, odpiranje delovnih mest in varovanje
okolja (tudi požarna varnost).
Status projekta:
Predlogi so posredovani državi, državnem holdingu 'SDH', stečajnemu
upravitelju Nafte Petrochem in podjetjem na tej lokaciji. Podana je
zahteva do stečajne mase Petrochema. Razvoj dogodkov ni predvidljiv.
7.2.9 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE (15)
a) Naziv
vlaganja:
Dokončanje
vodovodnega sistema v letu 2015
projekta
izgradnje
regijskega
Vrednost: ~ 3 mio EUR
Viri: EU sredstva, država in občina
Namen in vsebina:
Povečati varnost oskrbe s pitno vodo in posodobiti vodovodni sistem.
Javni interes:
Zanesljiva in varna oskrba z vodo, razvoj komunalnih storitev in
zaposlovanja.
Status projekta:
Zaključna faza se izvaja v letu 2015.
b) Naziv vlaganja: Ločevanje meteornega in fekalnega kanalizacijskega
sistema ter posodabljanje kanalizacijskega sistema
Vrednost: ni znana
Viri: občinski (omrežnina) in državni (okoljska dajatev)
Namen in vsebina:
Ločevanje meteornega in fekalnega sistema tam, kjer je to možno in
smotrno. Zamenjava dotrajanih delov sistema.
Javni interes:
Varovanje okolja ter smotrno in trajnostno ravnanje z vodami.
46
Status projekta:
Del kanalizacijskega sistema je posnet. Označene so točke možnega
ločevanja sistemov. Potrebno je pripraviti celovit projekt in terminski
plan ter dokumentacijo za prijavo na razpise.
c) Naziv vlaganja: Vlaganja v ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami
v gričevnatem delu, kjer še ni kanalizacije
Vrednost: ~ 350.000 EUR
Viri: občina (omrežnina) in država (okoljska dajatev)
Namen in vsebina:
Z direktivo EU je določeno, da morajo vsa gospodinjstva biti priključena
na varen sistem do leta 2017. Potrebno je zgraditi manjkajoče odseke,
kjer je to smiselno, pomagati pri gradnji malih bioloških čistilnih naprav in
ekoloških greznic.
Javni interes:
Varovanje okolja in trajnostno ravnanje z vodami.
Status projekta:
Manjkajoči kanalizacijski sistem bomo gradili pod Sv. Trojico, kjer je
razmeroma velika koncentracija gospodinjstev. Projekti so pripravljeni in
že nekaj časa čakajo na realizacijo. Del problemov bomo rešili z malo
čistilno napravo, ki bo služila tudi razglednemu stolpu. Nadaljevali bomo
s pripravo projektne dokumentacije.
d) Naziv vlaganja: Vzpostavitev nadomestnega naravnega habitata v
Gaberju
Vrednost: ~ 2 mio EUR
Viri: država in ELES
Namen in vsebina:
Vzpostavitev
nadomestnega
naravnega
habitata
(gradnja
daljnovoda) in njegova vključitev v lokalno turistično ponudbo.
Javni interes:
Ohranjanje habitatov, ohranjanje naravne dediščine in razvoj turistične
ponudbe.
Status projekta:
Pripravljena je projektna dokumentacija. V pripravi je izvedba.
47
7.2.10 PROSTOR IN STANOVANJSKA DEJAVNOST (16)
a) Naziv vlaganja: Dokončanje aktivnosti na pripravi novih prostorskih
načrtov
Vrednost: 150.000 EUR
Viri: občina
Namen in vsebina:
Prostorski načrt je najpomembnejši občinski dokument, s katerim se
definirajo prostorske razvojne možnosti in možnosti poseganja v prostor.
Javni interes:
S prostorskimi načrti se definira kompleksno ravnanje in gospodarjenje s
prostorom. Uresničitev razvojnih ambicij se mora odražati v prostorskih
načrtih, ki so instrument razvoja in hkrati instrument varovanja okolja.
Status projekta:
Postopek priprave prostorskih načrtov prehaja v zaključno fazo tako, da
pričnemo s pripravami na njihovo obravnavo, razgrnitve in sprejemanje.
b) Naziv vlaganja: Obnova in preureditev objekta bivše srednje šole v
stanovanja
Vrednost: ~ 500.000 EUR
Viri: občina z lastnimi viri in možnost partnerstva
Namen in vsebina:
Sprednji del objekta je nekdaj bil namenjen za stanovanja in se ga
lahko znova preuredi za ta namen. Blizu je dom upokojencev, s čemer
so dani tudi pogoji za oskrbo in vzpostavitev »varovanih stanovanj«.
Javni interes:
Občina ima zadosten stanovanjski fond, vendar se ne sme ustaviti pri
njegovem razvoju. Potrebujemo zlasti stanovanja z nizkimi režijskimi
stroški za socialno šibkejše družine.
Status projekta:
Izvajamo postopek pridobitve brezplačnega lastništva nad to
nepremičnino. Nadaljevali bomo s pripravo projektne dokumentacije in
ekonomike. Potrebni so inovativni pristopi v nadaljevanju projekta
48
c) Naziv vlaganja: Komunalna ureditev
kompleksa v starem mestnem jedru
bodočega
stanovanjskega
Vrednost: ~ 100.000 EUR
Viri: občina s tem, da se vlaganja povrnejo, mogoče
tudi EU projekt
Namen in vsebina:
Vzpostavitev pogojev za izgradnjo sodobne stanovanjske soseske
pasivnih hiš z inovativnimi pristopi. Naselje, ki bi ga energetsko optimirali,
arhitekturno definirali in ga cenovno naredili atraktivnega za mlade
družine.
Javni interes:
Zagotoviti pogoje za organizirano ter učinkovito gradnjo ter pritegnitev
mladih družin, ki bodo prispevale k oživljanju starega mestnega jedra.
Status projekta:
Zemljišča so v lasti občine. Osnovna komunalna oprema je
zagotovljena. Potrebni so kreativni pristopi pri nadaljevanju projekta, kar
omogoča vključevanje mladih.
7.2.11 ZDRAVSTVENO VARSTVO (17)
a) Naziv vlaganja: Energetska sanacija objekta zdravstvenega doma v
Lendavi
Vrednost: ~ 750.000 EUR
Viri: občina, država
Namen in vsebina:
Povečati energetsko učinkovitost objekta z zamenjavo stavbnega
pohištva, fasade in režima ogrevanja.
Javni interes:
Znižanje stroškov poslovanja, zmanjšanje izpustov in urejenost lokacije.
Status projekta:
Projekt je v idejni fazi. Izvedbo bo potrebno časovno optimirati glede na
funkcionalno amortizacijo objekta (ko bodo potrebne zamenjave
starega pohištva).
49
b) Naziv vlaganja: Zagotoviti pogoje za širitev ponudbe lekarniških storitev
Vrednost: ni znana
Viri: javno-zasebno partnerstvo
Namen in vsebina:
Omogočiti razvoj lekarniške dejavnosti in večje dostopnosti do teh
storitev.
Javni interes:
Oskrba občanov, pritegnitev vlagateljev in delovna mesta.
Status projekta:
Inicialna faza ni izražen interes potencialnih vlagateljev.
7.2.12 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE (18)
a) Naziv vlaganja: Oživitev starega mestnega jedra skozi projekt »muzejska
ulica in dediščina«
Vrednost: ~ 12 mio EUR
Viri: EU sredstva, država, partnerji
Namen in vsebina:
V finančni perspektivi 2014 – 2020 imajo prednost tako imenovani
»mehki projekti«, veliki projekti in javno-zasebna partnerstva. Namen je
ta, da pripravimo konkurenčni projekt v katerega bomo vključili široko
paleto zaznanih potreb.
Javni interes:
Pridobiti zadosten obseg EU sredstev za kakovostno obnovo kulturne
dediščine, tako da bodo obnovljeni objekti zagotavljali pogoje za
različne vsebine, razvoj turistične ponudbe in odpiranje novih delovnih
mest.
Status projekta:
Občina je na VIII. razpis za pridobitev EU sredstev prijavila projekt v
vrednosti ~ 2 mio EUR za ureditev javnih objektov na Glavni ulici,
ustreznejših pogojev za glasbeno šolo in širitev muzejsko - turistične
dejavnosti na Glavni ulici. Projekt ni bil uspešen, vendar ne zaradi
vsebine, ampak zaradi postopkov. Smiselno ga je preoblikovati,
nadgraditi z novimi vsebinami (knjižnica, grajsko obzidje, povezovalna
cesta) in znova kandidirati. V tem kontekstu so bili opravljeni tudi
razgovori na državni ravni, kjer smo pridobili načelno podporo.
50
b) Naziv vlaganja: Investicijska obnova sedanjega objekta knjižnice
Vrednost: ~ 500.000 EUR
Viri: občina in država
Namen in vsebina:
Sanacija zgradbe, ureditev dvorišča in širitev prostorskih zmogljivosti.
Javni interes:
Zagotovitev pogojev za knjižnično dejavnost, kulturne dogodke in
varovanje kulturne dediščine.
Status projekta:
Nujna obnovitvena dela so definirana. Postavlja se vprašanje ureditve
dvoriščnega objekta, za katerega je potrebno pridobiti projekte in
soglasja.
c) Naziv vlaganja: Športna infrastruktura
Gradnja kegljišča je definirana v predhodnih poglavjih. Po enakem
principu javno-zasebnega partnerstva bomo širili infrastrukturne pogoje
za moto šport, vodne športe in plavanje. Ob športnih objektih DOŠ I je
potrebno zgraditi zunanje garderobe, kar je lahko projekt javnozasebnega partnerstva, enako kot obnova starega objekta ob
nogometnem stadionu.
d) Naziv vlaganja: Nevladne organizacije
Pogoje dela za nevladne organizacije bomo zagotavljali tako, da
bomo dali na razpolago javne objekte, za katere ni posebnega
podjetniškega interesa. Potrebe nevladnih organizacij bomo vključili v
različne razvojne projekte in infrastrukturno podpirali predvsem tiste, ki
omogočajo nove zaposlitve, volonterstvo in so posebnega pomena za
razvoj celotne lokalne skupnosti
7.2.13 IZOBRAŽEVANJE (19)
a) Naziv vlaganja: Obnova objekta bivše DOŠ II
Vrednost: ~ 200.000 EUR
Viri: občina in država
Namen in vsebina:
Obnova objekta, ki sodi v skupino kulturne dediščine in zagotovitev
pogojev za delovanje glasbene šole.
51
Javni interes:
Ohraniti javne glasbene šole, kljub napovedanim
financiranju. Vzdrževanje objekta in kulturne dediščine.
težavam
pri
Status projekta:
Pripravljena je projektna dokumentacija za obnovo objekta. Dopolniti jo
je treba s specifičnimi potrebami glasbene šole, da bi se zagotovili dobri
pogoji dela.
b) Naziv vlaganja: Širitev prostorskih pogojev za ljudsko univerzo ter
vzpostavitev izobraževalnega središča in arhiva
Vrednost: ~ 50.000 EUR
Viri: občina in partnerji
Namen in vsebina:
Ljudska univerza in celoten koncept vseživljenjskega učenja je pred
novimi razvojnimi izzivi. Občina Lendava in nosilci javnih pooblastil na
tem področju se bomo morali aktivno odzvati na te izzive, za kar
potrebujemo tudi prostorske pogoje. Zgradba na TLP 10 se ponuja kot
ustrezna rešitev in lokacija.
Javni interes:
Vzpostaviti sodobno izobraževalno središče, ki bo imelo tudi razvojnoraziskovalno dejavnost in kadrovski inženiring za izboljšanje razmer na
trgu dela.
Status projekta:
Idejna faza brez posebnih analiz, vendar javnih potreb v okolju.
52
8. ZAKLJUČEK
Občina Lendava ima priložnost, da v kratkoročnem obdobju 2015 – 2020 in
srednjeročnem investicijskem obdobju 2015 – 2025 naredi odločilne razvojne
premike in se po več kot 60-ih letih znova uvrsti na seznam razvitejših
slovenskih občin. Z veliko razvojno aktivnostjo smo ustvarili pogoje za vidne
razvojne premike, večjo razvojno dinamiko in strukturne spremembe. Dosežke
na petih razvojnih področjih je potrebno postopoma dograditi s
spremembami na trgu dela, zaustavitvijo negativnih demografskih gibanj in
večjo angažiranostjo lokalnega prebivalstva. Informacijski sistem slovenskih
občin omogoča sprotno spremljanje stanja in premikov, kar bo zagotavljalo
kakovostno podporo pri spremljanju učinkov.
Strukturne spremembe so praviloma počasne, njihova dinamika in intenziteta
pa je odvisna ne samo od delovanja občine, temveč od številnih dejavnikov,
ki jih je potrebno pridobiti k sodelovanju. Partnerstvo med lokalno skupnostjo,
gospodarstvom in civilno družbo je ključnega pomena za doseganje razvojnih
ciljev. Sodelovanje v razvojnih odborih in razvojnem svetu občine ne bo
zadostovalo, če ne bodo vzpostavljena tudi interesna partnerstva na
realizaciji konkretnih projektov. Za uresničevanje razvojnih načrtov je
pomembna država s svojimi resornimi politikami ter sposobnost črpanja
evropskih sredstev. Občina nima dovolj lastnega finančnega in kadrovskega
potenciala, da bi naredila želeni razvojni premik. Pomembna bodo vlaganja
države, javne investicije nasploh ter vlaganja gospodarstva v razvoj in
odpiranje novih delovnih mest. Pomembni razvojni dejavnik je madžarska
narodna skupnost, ki ima razmeroma velike zasluge za visok standard na
področju družbenih dejavnosti. To izkušnjo je potrebno prenesti na
gospodarsko področje ter izkoristiti dobro lokacijo in povezanost v
srednjeevropskem prostoru.
Zmotno je pričakovati, da bo razvojni premik namesto nas naredil kdo drug.
Lokalna razvojna iniciativa je ključnega pomena, da se to lahko uresniči.
Razvojni program povzema močne in kritične točke razvoja ter kaže na
premike, ki jih je potrebno narediti. Strateški cilji in opredeljene aktivnosti so
neke vrst orientacija, da bi do zastavljenih ciljev prišlo zanesljivo, učinkovito in
varno. Za visoko raven razvojnih aktivnosti bo občina morala ohraniti
razmeroma visoko investicijsko sposobnost. Nekoliko bo potrebno zmanjšati in
racionalizirati izdatke za tekoči del proračuna. Predvsem je potrebna večja
učinkovitost in angažiranost proračunskih porabnikov pri zagotavljanju lastnih
prihodkov. Zaradi tega je potreben motivacijski dejavnik tako, da bo več
lahko dobil tisti, ki bo bolj angažiran in uspešen. Na daljši rok moramo
povečevati tudi financiranje tekoče porabe in družbeni standard vendar
tako, da bo to skladno s proračunskimi zmožnostmi. Investicijskih potreb je
veliko. Pomembno je, da so konkretizirane do leta 2025, kar daje možnost in
obveznost, da jih dobro pripravimo in uresničimo. Lastnih investicijskih virov je
razmeroma malo. Razliko je potrebno poiskati pri državi, v EU in zainteresiranih
53
vlagateljih. Prednost morajo imeti tista vlaganja, ki imajo povratne učinke na
javne finance, delovna mesta in iniciativnost občanov.
Razvojni program bomo uresničevali in usklajevali tudi z različnimi dejavniki v
širšem prostoru izven občinskih meja. Pomembno je, da ostanemo prometno,
kulturno, jezikovno in gospodarsko stičišče, dobri sosedje in zanesljivi razvojni
partnerji. Razvojni program je dokument, ki ga je potrebno dobro
skomunicirati in dograditi s številnimi področnimi programi, kar bo prispevalo k
njegovi operativnosti.
___________________________________________________________________________
© Vsebina je v zakonsko dovoljenem okviru predmet avtorske zaščite ali druge oblike zaščite intelektualne lastnine.
Vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje vsebine, ki je avtorsko delo, na voljo javnosti ali v tržne in
druge namene je brez dovoljenja avtorja ali sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem prepovedana.
54