1. No category

Arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško: pogled agentke Prof. dr. Mirjam Škrk 18. marec 2015 Lions klub Ljubljana Rožnik Kdo je agent (zastopnik države)? Člen 42/1 Statuta Meddržavnega sodišča Zakon o pravobranilstvu Republike Slovenije, 11. člen: (1) Pravobranilstvo zastopa RS pred tujimi in mednarodnimi sodišči •  (2) Vlada RS na predlog generalnega pravobranilca za zastopanje pooblasQ drugo usposobljeno domačo ali tujo osebo. • 
• 
• 
• 
Zastopnici Slovenije v arbitraži o meji •  Prof. dr. Mirjam Škrk •  H. E. mag. Simona Drenik, pooblaščena ministrica, vodja Projektne enote za zastopanje Slovenije pred arbitražnim tribunalom, MZZ •  xxxxxxxxxxxxxxxx •  Vloga odvetnikov in drugih (eksperQ, kartografi) Arbitražni sporazum
med Vlado Republike Slovenije in Vlado
Republike Hrvaške
Vladi Republike Slovenije in Republike
Hrvaške (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici)
sta se
glede na to, da v številnih poskusih v zadnjih
letih nista razrešili spora glede meje na kopnem
in morju,
ob sklicevanju na sredstva za mirno reševanje
sporov iz 33. člena Ustanovne listine Združenih
narodov,
ob potrditvi zavezanosti k mirnemu reševanju
sporov v duhu dobrososedskih odnosov,
odražajoč njune vitalne interese;
z odobravanjem posredovanja Evropske
komisije
sporazumeli:
1. člen: Ustanovitev arbitražnega sodišča
Pogodbenici ustanovita arbitražno sodišče. 3. člen: Naloga arbitražnega sodišča
(1) Arbitražno sodišče določi:
(a) potek meje med Republiko Slovenijo in
Republiko Hrvaško na kopnem in morju;
(b) stik Slovenije z odprtim morjem;
(c) režim za uporabo ustreznih morskih
območij. (2) Pogodbenici v enem mesecu podrobno določita vsebino spora. Če tega ne storita, arbitražno sodišče uporabi predložene utemeljitve obeh pogodbenic za določitev točnega obsega spora glede meje na morju in kopnem in zahtev med pogodbenicama. (3) Arbitražno sodišče izreče razsodbo o sporu. (4) Arbitražno sodišče je pristojno za razlago tega sporazuma. 4. člen: Uporabljeno pravo Arbitražno sodišče uporablja: (a) pravila in načela mednarodnega prava za odločitve iz točke (a) prvega odstavka 3. člena; (b) mednarodno pravo, pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine, za odločitve iz točke (b) in (c) prvega odstavka 3. člena. 5. člen: Odločilni datum Noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudiciraQ razsodbe. 6. člen: Postopek (1) Vsaka pogodbenica arbitražnemu sodišču v dvanajsQh mesecih predloži memorandum. Vsaka pogodbenica ima pravico v roku, ki ga določi arbitražno sodišče, daQ pripombe na memorandum druge pogodbenice. (2) Razen če ni drugače predvideno, arbitražno sodišče vodi postopek v skladu z Izbirnimi pravili Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama. (3) Arbitražno sodišče lahko zaprosi za izvedenska mnenja in skliče ustne obravnave. (4) Arbitražno sodišče po posvetovanju s pogodbenicama o vseh proceduralnih vprašanjih odloči brez odlašanja z večino glasov svojih članov. (5) Postopek je zaupen in poteka v angleščini. (7) Vloga sekretariata. Kraj arbitraže je Bruselj. (8) Možnost prijateljske rešitve v katerikoli fazi spora. Vključitev v postopek in vloga PCA (Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu) 7. člen: Razsodba arbitražnega sodišča (1) Arbitražno sodišče izda razsodbo brez odlašanja ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev, ki se nanašajo na primer. Arbitražno sodišče sprejme razsodbo z večino glasov članov. V razsodbi so navedeni razlogi, na katerih temelji. K razsodbi ne smejo biQ priložena posamezna ali odklonilna mnenja. (2) Razsodba arbitražnega sodišča je za pogodbenici zavezujoča in pomeni dokončno rešitev spora. (3) Pogodbenici v šesQh mesecih po sprejetju razsodbe ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, če je to potrebno. 9. člen: Nadaljevanje pogajanj za pristop k EU v skladu s pogajalskim okvirom (1) Republika Slovenija umakne pridržke k odprtju in zaprtju pogajalskih poglavij, ki so povezani s sporom. (2) Pogodbenici se vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko negaQvno vplivali na pristopna pogajanja. Začetek veljavnosQ AS in registracija Predhodna presoja ustavnosQ pred Ustavnim sodiščem: Rm-­‐1/2009, raQfikacija pred DZ in potrditev na referendumu; Objava: Ur. l. RS, št. 57/2010, MP, št. 11/2010; Izmenjava diplomatskih not: 25 11. 2010; Začetek veljavnosQ: 29 11. 2010 (člen 11/2); Skupna registracija pri Sekretariatu OZN: 25. 5. 2011. Imenovanje članov arbitražnega sodišča •  Imenovanje predsednika in 2 članov sodišča (člen 2/1); •  Imenovanje nacionalnih arbitrov (člen 2/3); •  Sestava arb. sodišča: Gilbert Guillaume (predsednik); Vaugham Lowe, Bruno Simma, Jernej Sekolec, Budislav Vukas. Pomembni roki •  Predložitev Memorandumov: 11. 2. 2013; •  Predložitev Nasprotnih memorandumov: 11. 11. 2013; •  Predložitev odgovorov (na zahtevo Slovenije) 24. 3. 2014; •  Ustna obravnava: 2.-­‐13. 6. 2014; •  Izdaja odločbe: čim prej (7. člen AS); •  Tajnost postopka; kompromis izjava za Qsk; Potek meje na kopnem 25. 6. 1991 •  Od tromeje z R Madžarsko do točke, kjer meja doseže Piranski zaliv (približno 670 km); •  Ob Piranskem zalivu sledi meja Savudrijskemu polotoku do njegove najbolj oddaljene točke na kopnem (rt Savudrija); •  Pravni naslov: u" posside"s iuris. •  Pomen effec"vités. Delitev meje na kopnem na 3 sektorje in Piranski zaliv Sektor reke Mure -­‐ rel. pravni naslov 1931/1929 Osrednji sektor Sektor Istra -­‐ (vzhodna Istra, Zahodna Istra) 1947/1954 Piranski zaliv – z uporabo načela u" posside"s notranje morske vode pod slovensko suverenostjo; v nekdanji SFRJ je bil pravni in zgodovinski zaliv in se po razpadu njegov položaj ni spremenil; •  Vloga solin; •  Črta, ki zapira PZ in njen pomen za morsko razmejitev. • 
• 
• 
• 
Relevantni pravni naslovi
Mura River Sector (1931/1929) Razkrižje (1946) Central Sector Gradin 1956 Drage Žumberak Istria Sector Marindol Western Istria (1954) Eastern Istria (1947) Državna meja v Piranskem zalivu – stališče RS Cape MADONA 45° 31’ 49”N, 13° 33’ 46”E Cape SAVUDRIJA 45° 30’ 17”N, 13° 30’ 23”E Koordinate WGS 84
Kotorski zaliv (Prevlaka): Protokol 2002-­‐NMV notranje morske vode Bay of Kotorska Montenegro Budislav Vukas ‘Maritime Delimitation in a Semi-Enclosed Sea: The Case of the Adriatic Sea’ in R. Lagoni & D. Vignes (eds), Maritime Delimitation, 2006, p. 219
Položaj jugoslovanskega teritorialnega morja na odločilni datum (25. 6. 1991) Hvala za pozornost! •  Morebitna vprašanja?