NADZOR NAD IZVAJANJEM STORITVE N Ocenjevanje doseganja
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NADZOR NAD IZVAJANJEM STORITVE N Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (dopolnitev) dr. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj Vodja Razvojnega centra za Generalni direktor URI SOČA zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Direktorat za invalide, vojne veteran in žrtve vojnega nasilje Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Linhartova 51, 1000 Ljubljana Naslov poročila: NADZOR NAD IZVAJANJEM OCENJEVANJA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV – storitev N (dopolnitve) Vodja delovne skupine: mag. Zdenka Wltavsky, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA Člani delovne skupine: Zlatko Perić, URI SOČA Mira Nemec, URI SOČA Brane Bucaj, URI SOČA Andreja Pintarič, OZARA d. o. o. Damjan Žnidarčič, CRI Celje Lea Kovač, Zavod RS za zaposlovanje Strokovna redakcija: dr. Aleksandra Tabaj, URI SOČA – RCZR mag. Valentina Brecelj, URI SOČA – RCZR Datum izdaje poročila: 2012, dopolnjeno 2014 Izvodi: MDDSZ: Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja URI SOČA: Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica, spletna stran: http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/ Odgovorna oseba: dr. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA ZR zaposlitvena rehabilitacija izvajalci ZR izvajalci zaposlitvene rehabilitacije MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RCZR Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA uporabniki storitev uporabniki storitev zaposlitvene rehabilitacije ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZZRZI Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški ali ženski slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralno poimenovanje, uporabljeno za oba spola. Besedilo ni lektorirano. 1 POVZETEK Univerzitetni rehabilitacijski inštitut SOČA je skladno z zadnjo alinejo 82. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI–C) pooblaščen, da v okviru strokovnih nalog Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo izvaja nadzor nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov. Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) je ena od storitev zaposlitvene rehabilitacije, opredeljene z ZZRZI. Način izvedbe je opredeljen v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Pri pripravi nadzora smo se soočali z naslednjimi vprašanji: - - kako obsežno izvajati nadzor (pregledati vse primere izvedenega ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov ali samo določeno število), kako podrobno izvesti nadzor (pregled dokumentacije izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, dokumentacije območne službe ZRSZ, ogled postopka/delovnih pogojev, v katerih je potekalo ocenjevanje), kako oblikovati opomnik za beleženje ugotovitev nadzora, kaj bi lahko bili pričakovani/možni ukrepi in predlogi opravljenega nadzora. Slednje bo predvsem pomembno za nadaljnje izvajanje nadzora kot sistemsko smiselne in trajne naloge, zato je potrebno pridobiti določen reprezentativni obseg podatkov več izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, na podlagi katerih bo možno načrtovati izvedbo in obseg dela v prihodnjih letih. Tako smo v letu 2012 izvedli nadzor storitve N pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, posebno pozornost pa smo namenili izvedbi storitve N za zaposlene invalide. Na podlagi ugotovitev je delovna skupina pripravila priporočila za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije z namenom primerljivosti in ustreznosti dokumentacije, ki jo pripravljajo v zvezi s storitvijo N: - opredelitev vhodnih informacij s strani izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, - priprava dopolnitev opomnika nadzora izvedbe storitve N z upoštevanjem standarda storitve N, pri čemer smo težili k čim bolj jasnim vprašanjem, saj predstavljajo vodilo za pripravo dokumentacije za nadzor, - priprava povratnih informacij tako za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije kot za MDDSZ, z namenom izboljšanja izvajanja storitve N v prihodnje. Določene spremembe opomnika je delovna skupina večinoma že upoštevala pri nadzorih v letu 2012, nekatera vprašanja pa bodo predmet izboljšav v naslednjem letu. Izboljšave opomnika bodo pripomogle k enotnemu razumevanju zahtevane dokumentacije za izvedbo storitve N. Opomnik upošteva celoten standard storitve N in tako vključuje vsa relevantna vprašanja za oceno izvedbe storitve N. Dogovorjeno je bilo, da bo razgovor z izvajalci zaposlitvene rehabilitacije tudi v prihodnje sestavni del nadzora. Namen razgovora bo pridobivanje dodatnih pojasnil v primeru nejasnosti, preverjanje razumevanja vsebine standarda storitve N in pridobivanje povratnih informacij iz prakse izvajanja storitve N. Delovna skupina bo še naprej kontinuirano izvajala nadzore v skladu z letnim programom dela RCZR URI SOČA. 2 KAZALO VSEBINE POVZETEK ..................................................................................................................... 2 UVOD ¸ ........................................................................................................................ 5 1 PRAVNE PODLAGE ZA OCENJEVANJE DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV ............................................................................................. 5 2 STROKOVNE PODLAGE ZA IZVEDBO NADZORA ........................................ 6 3 IZVAJANJE NADZORA NAD STORITVIJO N .................................................. 8 3.1 DOKUMENTACIJA ZA IZVAJANJE NADZORA ................................................... 8 3.2 IZVAJALEC NADZORA ........................................................................................ 8 3.3 IZVEDBA NADZORA ............................................................................................ 8 4 REZULTATI ANALIZE NADZORA .................................................................... 9 4.1 DINAMIKA IZVAJANJA STORITVE N .................................................................. 9 4.2 ANALIZA IZVEDBE STORITVE N V LETU 2012 ................................................ 11 4.2.1 Izpolnjevanje predpogojev za izvedbo storitve N ................................................ 11 4.2.2 Izključenost dejavnikov, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida .... 13 e) Zaposlitev/usposabljanje invalida več kot 3 mesece na konkretnem (ocenjevanem) delovnem mestu ............................................................................................................ 15 4.2.3 Izvedba ocenjevanja delovnih rezultatov............................................................. 16 4.2.4 Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih brez invalidnosti (zahteve običajnega delovnega mesta) .................. 16 4.2.4.1 Razvidnost podatkov o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu 16 4.2.4.2 Ustreznost pogojev dela .................................................................................. 17 4.2.4.3 Razvidnost podatkov o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah ..................................................... 18 4.2.4.4 Razvidnost uporabe podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti invalida (posredovani s strani invalida in delodajalca) ......................... 18 4.2.4.5 Razvidnost uporabe podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti posameznika .......................................................................... 22 4.2.4.6 Razvidnost uporabe podatkov v zvezi z opisom del in nalog, zahtevami delovnega mesta in pričakovanimi rezultati ................................................................... 24 4.2.4.7 Ocena ustreznosti delovnega mesta ............................................................... 29 4.2.4.8 Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo) .................................................................................................... 30 4.2.4.9 Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene – ali temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja ................................................................................. 31 4.2.4.10 Razvidnost primerjave podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in invalida (priloga 2), oziroma ugotovljenost razlogov za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja .... 32 5 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE IZVEDBE STORITVE N ................................................................................................................. 34 6 PRILOGE ........................................................................................................ 36 UGOTOVITVE IN STALIŠČA ZIZRS NA DOPOLNJENO POROČILO ......................... 44 3 KAZALO TABEL TABELA 4.1.1: ŠTEVILO IZVEDENIH STORITEV N V LETU 2011 IN ŠTEVILO PREGLEDANIH PRIMEROV STORITVE N PO IZVAJALCIH ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE .................................................................................. 10 TABELA 4.1.2: ŠTEVILO PRIMEROV STORITEV N ZA ZAPOSLENE INVALIDE V OBDOBJU 2007 – 2011 .............. 10 TABELA 4.2.1: RAZPOLOŽLJIVOST POROČILA O IZVEDBI STORITVE J IN STORITVE B...................................... 11 TABELA 4.2.2: ZAPOSLITEV/USPOSABLJANJE INVALIDA NA ZAŠČITENEM DELOVNEM MESTU, PODPORNI ZAPOSLITVI ALI INVALIDSKEM PODJETJU ............................................................................................ 12 TABELA 4.2.3: USPOSOBLJENOST INVALIDA ZA OPRAVLJANJE DELOVNIH NALOG .......................................... 13 TABELA 4.2.4: PODATKI O USPOSABLJANJU IN UVAJANJU V DELO ................................................................ 13 TABELA 4.2.5: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA NEPRIMERNE IZOBRAZBE INVALIDA .............................................. 14 TABELA 4.2.6: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA NEUPOŠTEVANJA PREDPISOV O VARNEM IN ZDRAVEM DELU .......... 14 TABELA 4.2.7: IZKLJUČENOST DEJAVNIKA ZAPOSLITVE NA NEUSTREZNEM DELOVNEM MESTU GLEDE NA INVALIDNOST ................................................................................................................................... 15 TABELA 4.2.8: ZAPOSLENOST INVALIDA NA KONKRETNEM DELOVNEM MESTU VEČ KOT 3 MESECE ................. 15 TABELA 4.2.9: PRIMERJAVA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV Z DELOVNIMI REZULTATI ZAPOSLENIH BREZ INVALIDNOSTI ...................................................................................................... 16 TABELA 4.2.10: PODATKI O IZVAJALČEVEM SITUACIJSKEM OCENJEVANJU DELAVCA NA DELOVNEM MESTU..... 17 TABELA 4.2.11: DOKAZILA O PREVERJANJU USTREZNOSTI POGOJEV DELA IZ KATERIH SO JASNO RAZVIDNE ZAHTEVE DELOVNEGA MESTA ........................................................................................................... 17 TABELA 4.2.12: SMISELNE PRILAGODITVE DELA IN HUMANIZACIJA DELA TER ERGONOMSKE REŠITVAH ........... 18 TABELA 4.2.13: PODATKI O IZOBRAZBI ...................................................................................................... 19 TABELA 4.2.14: PODATKI O ZGODOVINI DELA ............................................................................................. 19 TABELA 4.2.15: PODATKI O DELOVNI DOBI ................................................................................................. 20 TABELA 4.2.16: PODATKI O USPOSOBLJENOSTI IN DELOVNEM FUNKCIONIRANJU NA SEDANJEM DELOVNEM MESTU V ZADNJIH 3 MESECIH ........................................................................................................... 20 TABELA 4.2.17: PODATKI O DOSEGANJU PRIČAKOVANIH DELOVNIH UČINKOV V ZADNJIH TREH MESECIH......... 21 TABELA 4.2.18: UPOŠTEVANJE OCEN POROČANJA DELODAJALCA O DOSEGANJU DELOVNIH REZULTATOV...... 21 TABELA 4.2.19: MNENJA INVALIDSKIH IN DRUGIH KOMISIJ ........................................................................... 22 TABELA 4.2.20: VPLIV INVALIDNOSTI NA DELOVNO UČINKOVITOST............................................................... 23 TABELA 4.2.21: OCENE RAVNI FUNKCIONALNIH ZMOGLJIVOSTI IN UGOTOVITVE IZ PROGRAMOV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE ............................................................................................................................... 23 TABELA 4.2.22: SISTEMIZACIJA DELOVNEGA MESTA OZ. OPIS DELOVNEGA MESTA........................................ 25 TABELA 4.2.23: METODOLOGIJA VREDNOTENJA DELOVNE UČINKOVITOSTI................................................... 25 TABELA 4.2.24: POTREBNE VEŠČINE IN ZNANJA ......................................................................................... 26 TABELA 4.2.25: POTREBEN OBIČAJEN ČAS UVAJANJA ................................................................................ 26 TABELA 4.2.26: OPIS DELOVNEGA POSTOPKA IN KLJUČNIH ELEMENTOV DELA .............................................. 27 TABELA 4.2.27: PODATKI O STALNOSTI DELA ............................................................................................. 27 TABELA 4.2.28: PODATKI O ODSOTNOSTI Z DELA ....................................................................................... 28 TABELA 4.2.29: »OCENA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV« IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z OSTALO DOKUMENTACIJO ............................................................................................................................. 30 TABELA 4.2.30: IZPOLNJENOST TABELE "OCENA DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV" (SKLADNO Z OSTALO DOKUMENTACIJO) ............................................................................................................................ 31 TABELA 4.2.31: POVZETEK UGOTOVITEV IN UTEMELJITEV ZAKLJUČNE OCENE TEMELJI NA CELOSTNI PRIMERJAVI DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDA S KONKRETNIMI ZAHTEVAMI DELODAJALCA IN CILJI USPOSABLJANJA .............................................................................................................................. 32 TABELA 4.2.32: PRIMERJAVA PODATKOV, PRIDOBLJENIH OD DELODAJALCA IN INVALIDA TER UGOTOVLJENI RAZLOGI ZA MOREBITNA NESKLADJA MED PODATKI OD DELODAJALCA IN INVALIDA TER ALI JE IZVAJALEC POSKUŠAL IZRAVNATI NESKLADJA ..................................................................................................... 33 4 UVOD Spremljanje izvajanja ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) poteka od leta 2006 dalje, ko se je storitev N pričela izvajati v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Za izvajanje nadzora nad ocenjevanjem doseganja delovnih rezultatov invalidov je pristojen URI SOČA – Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, v skladu z določili Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (82. člen). Ob upoštevanju, da je bila celotna dejavnost zaposlitvene rehabilitacije postavljena na novo, vključno z izborom izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in izvajanjem storitev po sprejetih Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije, je bil nadzor v prvem letu izveden v obliki »pilotske izvedbe«. Tako je bil leta 2006 v okviru RCZR URI SOČA razvit model nadzora nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov (pilotska izvedba), ki smo ga v naslednjih letih na podlagi izkušenj opravljenih nadzorov izboljševali z namenom pridobiti kar največ pomembnih informacij o izvajanju storitve N, na podlagi katerih so možne izboljšave izvajanja storitve, spremljanje trendov in predlogi za nadaljnje delo. V okviru pilotske izvedbe je bilo ugotovljeno, da je za ustrezen nadzor nad izvajanjem storitve N potrebno opredeliti cilje in namen nadzora, za dosego le-tega smo opredelili merila za izbor primerov ter obseg in vsebino nadzora. Da bi dobili primerljive rezultate več izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, smo nadzor nad storitvijo N izvajali po isti metodologiji tudi v naslednjih letih. Pred vsakoletno izvedbo nadzora sprejmemo dogovor: - - kako obsežno izvajati nadzor (pregledati vse primere izvedenega ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov ali samo določeno število), kako podrobno izvesti nadzor (pregled dokumentacije izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, dokumentacije območne službe ZRSZ, ogled postopka/delovnih pogojev v katerih je potekalo ocenjevanje), kako beležiti ugotovitve nadzora, kateri bi lahko bili pričakovani/možni ukrepi in predlogi na podlagi ugotovitev opravljenega nadzora. Predvsem slednje je pomembno za nadaljnje izvajanje nadzora kot sistemsko smiselne in trajne naloge, zato je potrebno pridobiti dovolj velik reprezentativni obseg podatkov več izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, kar omogoča spremljanje trendov pri izvajanju storitve N. 1 PRAVNE PODLAGE ZA OCENJEVANJE DOSEGANJA DELOVNIH REZULTATOV INVALIDOV Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide (UL 117/05) določa: - pravno podlago za ocenjevanje delovnih rezultatov invalidov, ki je namenjena določanju višine subvencije plače za čas njihove zaposlitve in postopek, po katerem izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izvajajo storitev ocenjevanja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov. 5 Za ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (6. člen): - - da je invalid kot brezposelna oseba prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije oziroma je zaposlen v invalidskem podjetju, zaposlitvenem centru oziroma v podporni zaposlitvi; da delodajalec poda pisno izjavo o upoštevanju pravnih, organizacijskih in tehničnih ukrepov po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu ter da sta invalid in delodajalec seznanjena z vsebino, postopki in namenom ocenjevanja. Skladno s Pravilnikom o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide je ocena doseganja delovnih rezultatov brezposelnih invalidov strokovna podlaga za oceno zaposlitvenih možnosti (2. člen). Določa tudi merila za ocenjevanje delovnih rezultatov, ki so namenjena določanju višine subvencije plače za čas njihove zaposlitve (1. člen). Načela, ki so jih izvajalci zaposlitvene rehabilitacije dolžni upoštevati pri ocenjevanju delovnih rezultatov invalidov po tem pravilniku, so (7. člen): - individualna obravnava invalida, spoštovanje zasebnosti invalida, nepristranskost in zagotavljanje možnosti nadzora nad ocenjevanjem, prilagojenost postopka stopnji razumevanja invalida. Način izvedbe, metode dela, časovni obseg, pričakovani cilji in učinki ter osnovni strokovni in organizacijski pogoji za izvajanje storitve N so določeni v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije – storitev N »Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov«. 2 STROKOVNE PODLAGE ZA IZVEDBO NADZORA Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) je ena od storitev zaposlitvene rehabilitacije, opredeljene z ZZRZI. Način izvedbe je opredeljen v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Strokovne podlage za izvedbo storitve N so opredeljene v Standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije. Standard določa: - cilj storitve in predvidene učinke storitve, pogoje in načela pri izvajanju storitve, časovni obseg, ciljno skupino, metode, tehnike in izvedbo storitve, izvedbene in kadrovske pogoje. Obvezen del inštrumentarija za ocenjevanje sta vprašalnika »Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve« (obrazec 1), ki ga izpolni delodajalec, in »Samoocena delovnega vedenja« (obrazec 2), ki ga izpolni invalid. Določen je tudi način poročanja o izvedeni storitvi N (obseg in vsebina). Na podlagi standarda storitve N je delovna skupina opredelila tiste vsebine, ki jih mora izvajalec zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N pridobiti za oceno delovne učinkovitosti invalida, le-te so podlaga za opomnik. 6 Osnovni kriteriji po standardu storitve N, relevantni za ugotavljanje ustreznosti izvedbe storitve N, so naslednji: - invalid je zaposlen na zaščitenem delovnem mestu, v podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju, invalid je vključen v storitve zaposlitvene rehabilitacije, delodajalec izpolnjuje predpise o varnem in zdravem delu, invalid je usposobljen za opravljanje del in nalog, upoštevanje odločb o invalidnosti oz. omejitev za delo glede na konkretno delovno mesto, primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z zaposlenimi neinvalidi, upoštevanje dosedanjih ugotovitev iz poročil o vključitvah v različne rehabilitacijske programe, upoštevanje poročil neposrednih vodij na delovnem mestu o delovnem funkcioniranju invalida. Izvedba storitve N je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen zbiranju in analizi podatkov/informacij o dosedanjem poteku poklicne kariere posameznika in njegovi zaposlitvi. Uporablja se naslednje vire: razpoložljivi podatki o delovni anamnezi, poklicni karieri, usposobljenosti delavca: delovno anamnestični podatki, ki jih posredujeta invalid in delodajalec, podatki o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti posameznika: obstoječa zdravstvena dokumentacija, odločbe invalidskih in drugih komisij, poročila iz programov zaposlitvene rehabilitacije in druga relevantna dokumentacija, opis del in nalog, zahteve delovnega mesta in pričakovani delovni rezultati: sistemizacija delovnih mest, ocene tveganja, interni akti o postopkih vrednotenja delovnih učinkov in nagrajevanja za konkretno delovno mesto in drugi relevantni dokumenti (dokumentacija delodajalca). Drugi del je namenjen pripravi celovite ocene funkcioniranja invalida na delovnem mestu, določanju konkretnih področij dela ter načina ocenjevanja kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti delovne učinkovitosti delavca na konkretnih delovnih nalogah. Možni viri informacij so: ogled in analiza delovnega mesta, neposredno opazovanje, ocenjevanje in spremljanje delavca na delovnem mestu: situacijsko ocenjevanje delavca na delovnem mestu, ocena primernosti delovnega mesta oziroma skladnosti zahtev in pogojev dela s posameznikovim profilom zmožnosti in omejitev, izobrazbo in usposobljenostjo, ustreznost delovnih pogojev, morebitne prilagoditve delovnega mesta in delovnih postopkov; ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve, ki jo poda delodajalec: vprašalnik za delodajalca, dokumentirani podatki delodajalca o doseganju pričakovanih delovnih rezultatov delavca na opredeljenem delovnem mestu za obdobje zadnjih treh mesecev oziroma za opazovano obdobje usposabljanja; samoocena delavca: vprašalnik za delavca in intervju z delavcem o stopnji zadovoljstva z delom, lastnem videnju svojega delovnega funkcioniranja, težavah pri delu, primernosti dela in pogojev dela ter njegovih predlogih za opravljanje težav in ovir pri delu. 7 3 3.1 IZVAJANJE NADZORA NAD STORITVIJO N Dokumentacija za izvajanje nadzora V letu 2006 je bil v okviru pilotne izvedbe za namen izvajanja nadzora nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov izdelan Opomnik nadzora izvedbe storitve N. Opomnik služi kot vodilo s kriteriji, ki morajo biti upoštevani pri izvajanju nadzora. Opomnik nadzora izvedbe storitve N je bil izdelan na podlagi standarda storitve N. V okviru analize izvajanja nadzora pa je bilo ugotovljeno, da opomnik ne povzema celotne strukture standarda storitve N, zato smo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju nadzora, opomnik dopolnili oziroma nadgradili z namenom večje primerljivosti med zahtevanimi podatki in podatki, ki jih je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije dejansko pridobil za izvedbo storitve N. Opomnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu ugotavljamo izpolnjevanje predpogojev ocenjevanja, drugi del pa je namenjen ugotavljanju ustreznosti izvedbe ocenjevanja na podlagi priloženih dokazil in podatkov. Z namenom čim kakovostnejšega zbiranja podatkov je bil izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije pred samim nadzorom na voljo opomnik (vir: spletna stran RCZR); tako lahko opomnik služi izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije kot pripomoček za ustrezno pripravo dokumentacije za nadzor, s čimer bodo pripomogli h kvalitetnejši analizi opravljenih storitev in s tem k uresničevanju zastavljenih ciljev izvedbe nadzora storitve N. 3.2 Izvajalec nadzora Člani delovne skupine za nadzor so: - - 3.3 vodja delovne skupine, razvojno-raziskovalna sodelavka Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo, strokovni delavci z znanjem in izkušnjami s področja tehnoloških procesov, ocenjevanja delovne učinkovitosti ter postopkov ocenjevanja in usposabljanja invalidov v procesu zaposlitvene rehabilitacije, strokovni delavci s poznavanjem področja sistema zaposlovanja invalidov (vodenje postopkov, odločanja o statusu invalida, pravici do storitev zaposlitvene rehabilitacije ter ocenjevanja zaposlitvenih možnosti in zaposljivosti invalida). Izvedba nadzora Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije na povabilo delovne skupine za nadzor pošlje RCZR URI SOČA zahtevano dokumentacijo, ki je vezana na izvedbo storitve N. V posameznih primerih lahko delovna skupina zaprosi OS ZRZS za dodatno dokumentacijo za primere, ki so jih člani delovne skupine izbrali za podrobnejši pregled. Delovna skupina se lahko odloči, da bo pregled dokumentacije za izvedbo storitve N opravila na sedežu izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. 8 4 4.1 REZULTATI ANALIZE NADZORA Dinamika izvajanja storitve N V letu 2012 je delovna skupina izvedla nadzor izvajanja storitve N pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije (N = 14). Nadzor je potekal za izvedene storitve N v letu 2011. V prvem delu nadzora smo od vsakega izvajalca zaposlitvene rehabilitacije pridobili dokumentacijo za dva primera izvedene storitve N za brezposelne invalide in za dva primera za zaposlene invalide (v kolikor je izvajalec zaposlitvene rehabilitacije izvajal storitev N tudi za zaposlene invalide). Dodatno merilo za izbor primerov je bil, da izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izberejo en primer, ki ga smatrajo kot primer dobre prakse, in en primer, ki bi ga sami označili kot zahteven primer. Zahtevano dokumentacijo smo po pošti prejeli od vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, skupaj 44 primerov storitve N. Drugi del nadzora je potekal na sedežu izvajalca zaposlitvene rehabilitacije; nadzor na mestu samem smo izvedli pri 5 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije (CRI Celje, Centerkontura, Papilot, Racio in Želva), ki so odstopali po številu izvedenih storitev N za zaposlene invalide (glej Tabelo 4.1.1). Kriterij za izbor je bil več kot 20 izvedenih storitev N. Pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije smo skupaj pregledali 23 primerov, kar predstavlja skoraj tretjino vseh pregledanih primerov. Opis vzorca: v analizi je bilo zajetih 67 primerov izvedbe storitve N pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, od tega 33 primerov storitve N za brezposelne invalide in 34 primerov za zaposlene invalide. V primerih, ko je bil naročnik ZRSZ, gre za ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov brezposelnih invalidov, v primeru, ko je bil naročnik delodajalec, pa za zaposlenega invalida. Največ pregledanih primerov je bilo pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije Papilot (7), Racio (7) in Želva (7), kar skupaj predstavlja tretjino vseh primerov (31,3 %). Polovica vključenih invalidov je bilo zaposlenih (49,3 %), ostali so bili brezposelni (50,7 %). Dobra tretjina primerov (34,3 %) je predstavljala nadzor na sedežu izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Posamezne primere smo si člani delovne skupine naključno razdelili. Pred izvedbo nadzora so člani delovne skupine na podlagi ugotovitev dosedanjih nadzorov opomnik pregledali in ga v določenih delih dopolnili oziroma nadgradili tako, da bo zagotavljal tiste informacije, ki jih pri nadzoru potrebujemo. V letu 2011 smo opazili, da se je več težav pojavljalo pri izpolnjevanju zahtev po dokumentaciji za izvedene storitve N pri zaposlenih invalidih, zato smo jim v letu 2012 namenili večjo pozornost. Izvajalce zaposlitvene rehabilitacije smo pozvali, da nam posredujejo informacijo o številu izvedenih primerov storitve N za zaposlene invalide v letih od 2007 do 2011 (glej Tabelo 4.1.2). V letu 2011 je bilo skupno izvedenih 768 storitev N, od tega kar 67 % za zaposlene invalide. Podrobnejše število izvedb po posameznih izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije je razvidno iz spodnje tabele. 9 Tabela 4.1.1: Število izvedenih storitev N v letu 2011 in število pregledanih primerov storitve N po izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije zaposleni invalidi brezposelni invalidi Skupaj št. storitev N v 2011 št. pregledanih primerov št. storitev N v 2011 št. pregledanih primerov št. storitve N v 2011 št. pregledanih primerov URI Soča* 1 1 37 8 38 9 Centerkontura 39 4 29 2 68 6 CRI Celje 96 4 18 2 114 6 Integra inštitut 0 0 9 2 9 2 IP Posočje 11 2 17 2 28 4 10 3 Izvajalec zaposlitvene rehabilitacije 1 1 9 2 Papilot 30 5 16 2 46 7 Racio 284 5 49 2 333 7 Šentprima 3 2 6 2 9 4 Zavod Jelša 2 2 12 2 14 4 Zavod Ruj 0 0 8 2 8 2 Zavod Vitis 13 2 7 2 20 4 ZIP center 0 0 12 2 12 2 Želva 37 5 22 2 59 7 768 67 Ozara 517 33 251 34 Skupaj *analizirali smo v vseh treh enotah: Ljubljana, Maribor s Ptujem, Murska Sobota Zaradi večjega števila izvedb storitve N za zaposlene invalide pri 5 izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije (CRI Celje, Centerkontura, Papilot, Racio, Želva), smo dodatno pogledali število izvedb storitve N od leta 2007 dalje (glej Tabelo 4.1.2). Ugotavljamo, da je v vseh opazovanih letih največ storitev N izvedel Racio, pri vseh petih izvajalcih je število izvedb po letih nihalo. Tabela 4.1.2: Število primerov storitev N za zaposlene invalide v obdobju 2007 – 2011 Leto 2007 2008 2009 2010 2011 Skupaj Racio 108 143 126 142 284 803 CRI Celje 51 40 35 30 96 252 Želva 137 71 28 86 37 359 Papilot 85 23 50 30 188 Centerkontura 3 17 4 18 39 81 10 4.2 Analiza izvedbe storitve N v letu 2012 Preverja se izvajanje zahtev standarda storitve N in delodajalčevo upoštevanje predpisov. Predpogoje za izvedbo storitve N zajemajo točke opomnika od 1 do 5, ki omogočajo oceno »da« ali »ne«, zato jih povzemamo posebej. a) Obvezni trije dokumenti storitve N 1. Poročilo o ocenjevanju in zaključna ocena (v nadaljevanju Poročilo), 2. Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve – vprašalnik za delodajalca, (Priloga 1), 3. Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve – vprašalnik za delavca (Priloga 2). Kriterij ocenjevanja: V spisu izvedbe storitve N morajo biti priloženi vsi trije dokumenti. Ugotovitev: Pri vseh obravnavanih primerih storitve N, tako pri brezposelnih kot pri zaposlenih invalidih, so bili priloženi vsi trije zahtevani dokumenti (N = 67). b) Poročila iz storitev zaposlitvene rehabilitacije: poročilo o izvedbi storitve B in storitve J (za brezposelne invalide) Kriterij ocenjevanja: Eden izmed virov za izvedbo ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov so tudi poročila o do sedaj izvedenih storitvah zaposlitvene rehabilitacije. Kot najbolj relevantna vira za pridobivanje informacij o invalidu in njegovem delovnem funkcioniranju sta poročili o izvedbi storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov) in storitve J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu). V okviru nadzora smo preverjali, ali sta poročili na razpolago in skladnost med poročiloma in poročilom o storitvi N. Ugotovitev: Poročili o storitvi B in storitvi J sta bili na razpolago v 47,1 % primerov od 34 primerov (brezposelni invalidi). Dodajamo, da gre za dodatno dokumentacijo (nadstandard). Tabela 4.2.1: Razpoložljivost poročila o izvedbi storitve J in storitve B Poročilo o izvedbi storitve J in storitve B Invalid brezposeln da ne skupaj število 16 18 34 % 47,1% 52,9% 100,0% 4.2.1 Izpolnjevanje predpogojev za izvedbo storitve N a) Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid zaposlen na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju, kar je predpogoj za zaposlene invalide. Naveden pogoj za izvedbo storitve N ne velja za brezposelne invalide – storitev N je lahko izvedena ne glede na pravni status delodajalca, kjer se izvaja storitev N. Podatki so razvidni iz zapisa v Poročilu (2., 4., 5., 6. in 7. točka). Ugotovitev: Ugotavljamo, da je bila zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju prisotna pri 97 % zaposlenih invalidih. Za eno zaposleno osebo je bila ocena narejena v času vključitve v javno delo, ki je predstavljalo 11 zaključno fazo izvajanja storitve zaposlitvene rehabilitacije. Z rehabilitacijskim načrtom je bila predvidena priprava ocene zaposlitvenih možnosti po zaključku javnega dela, zato v konkretnem primeru sicer formalno ni izpolnjen ta predpogoj v smislu priprave ocene zaposlitvenih možnosti, ga pa v celoti izpolnjuje. Tabela 4.2.2: Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi ali invalidskem podjetju Zaposlitev/usposabljanje invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 29 5 34 % 85,3% 14,7% 100,0% število 61 6 67 % 91,0% 9,0% 100,0% b) Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog1 Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid ustrezno usposobljen za opravljanje dela, kar je razvidno iz podatkov o: - delovnih nalogah in zahtevah delovnega mesta, na katerem se je invalid usposabljal, znanju, delovnih izkušnjah in delazmožnosti invalida, trajanju usposabljanja na delovnem mestu. Podatki so razvidni iz: - - 2., 4. ali 5. točke Poročila (z navedbo časovne opredelitve usposabljanja in opisom delovnega mesta), poročila o izvedeni storitvi J (za brezposelne invalide) in ostala relevantna poročila o izvedenih storitvah ZR; pričakuje se podatke o doseganju normativov, opisno oceno doseganja pričakovanih rezultatov, opis delovnega funkcioniranja ipd. poročila delodajalca o usposobljenosti za delo (za zaposlene invalide), dokumentov, v katerih so opisane delovne naloge in ostale zahteve delovnega mesta, npr.: sistemizacija delovnega mesta, ocena tveganja ipd.. Ugotovitev: Iz dokumentacije je razvidno, da je bila večina invalidov (95,5 %) usposobljena za opravljanje del, pri ostalih 4 % pa je bilo v dokumentaciji premalo podatkov, da bi lahko potrdili usposobljenost za delo. 1 Predstavljene so ugotovitve iz več točk opomnika (2.c., 3.b., 5.,10.d., 12.d.,) 12 Tabela 4.2.3: Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog Usposobljenost invalida za opravljanje del in nalog zaposlen Invalid brezposeln skupaj da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 32 2 34 % 94,1% 5,9% 100,0% število 64 3 67 % 95,5% 4,5% 100,0% Obenem smo preverjali tudi, v kolikšni meri so bili ustrezno podani podatki o usposabljanju na delovnem mestu. Ugotovitev: Podatki o usposabljanju na delovnem mestu in uvajanju v delo so v dobri polovici primerov povsem zadovoljivi. Med njimi smo identificirali tudi 5 primerov dobre prakse (7,5 %). Podatek je pomanjkljiv v dobri četrtini primerov. Za 9 pregledanih primerov v dokumentaciji ni bilo podatka o izvedenem usposabljanju na delovnem mestu. Tabela 4.2.4: Podatki o usposabljanju in uvajanju v delo Ali obstajajo podatki o usposabljanju in uvajanju v delo? zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse število 7 9 15 2 33 % 21,2% 27,3% 45,5% 6,0% 100,0% število 2 9 20 3 34 % 5,9% 26,5% 58,8% 8,8% 100,0% število 9 18 35 5 67 % 13,4% 26,9% 52,2% 7,5% 100,0% Skupaj 4.2.2 Izključenost dejavnikov, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida a) Neprimerna izobrazba Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali ima invalid za opravljanje dela ustrezno stopnjo in smer izobrazbe oziroma potrebna znanja za opravljanje delovnih nalog, kar je razvidno iz 2., 4. ali 5. točke Poročila (opis del in nalog ter zahtevanih znanj in izkušenj) in iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del, nalog in zahtev delovnega mesta ter ocena tveganja za konkretno delovno mesto. Ugotovitev: Dejavnik neprimerne izobrazbe je izključen v skoraj vseh obravnavanih primerih; 98,5 % invalidov ima primerno izobrazbo. 13 Tabela 4.2.5: Izključenost dejavnika neprimerne izobrazbe invalida Primerna izobrazba zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 34 0 34 % 100,0% 0,0% 100,0% število 66 1 67 % 98,5% 1,5% 100,0% b) Nezadostna usposobljenost za delo Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid za opravljanje dela ustrezno usposobljen. Ugotovitev: Dejavnik nezadostne usposobljenosti za delo je bil izključen v 98,5 % obravnavanih primerov. Podrobnejši rezultati so predstavljeni v točki 4.2.1.b. – Usposobljenost invalida za opravljanje delovnih nalog. c) Neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali se je invalid pri delodajalcu usposabljal na področju varstva in zdravja pri delu (v nadaljevanju VZD) in varstva pred požarom (v nadaljevanju VPP). Upošteva se, ali je invalid zmožen ravnati v skladu z VZD in VPP, ki veljajo pri delodajalcu. Preverja se izvajanje z namenom zaščite invalida. Podatki so razvidni iz 2., 4. ali 5. točke Poročila (ugotovitve izvajalca ZR o upoštevanju varnega in zdravega izvajanja dela), izjave delodajalca o usposobljenosti iz VZD in VPP in/ali potrdil o opravljenem usposabljanju iz VZD in VPP. Ugotovitev: Pri skoraj vseh obravnavanih primerih je bil izključen dejavnik neupoštevanja predpisov o varnem in zdravem delu (98,5 %). Tabela 4.2.6: Izključenost dejavnika neupoštevanja predpisov o varnem in zdravem delu Upoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 34 0 34 % 100,0% 0,0% 100,0% število 66 1 67 % 98,5% 1,5% 100,0% d) Zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile pretekle razporeditve in sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja) Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, da je invalid razporejen na ustrezno delovno mesto v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Podatki so razvidni iz Poročila (2., 4. ali 5. točka – ali je zapisan opis delovnih nalog in zahtev delovnega mesta ter zdravstvenih omejitev invalida). Ustreznost delovnega mesta je razvidna iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis delovnih nalog in zahtev delovnega mesta, ocena tveganja za konkretno delovno mesto in navedb zdravstvenih težav in omejitev invalida (poročila o izvedenih storitvah ZR, odločbe o invalidnosti ipd.). 14 Ugotovitev: Pri skoraj vseh obravnavanih primerih (97 %) je bil izključen dejavnik zaposlitve na neustreznem delovnem mestu, pri dveh primerih ustreznost delovnega mesta iz dokumentacije ni bila razvidna. Tabela 4.2.7: Izključenost dejavnika zaposlitve na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost Zaposlitev na ustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (skladnost preteklih in sedanje razporeditve s cilji usposabljanja) zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 33 1 34 % 97,0% 3,0% 100,0% število 65 2 67 % 97,0% 3,0% 100,0% e) Zaposlitev/usposabljanje invalida več kot 3 mesece na konkretnem (ocenjevanem) delovnem mestu Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali se je invalid usposabljal/bil zaposlen na ustreznem delovnem mestu najmanj tri mesece. Podatki so razvidni iz Poročila (2., 4. ali 5. točka – ali je zapisano obdobje usposabljanja) in iz priloženih dokumentov: vmesna/obdobna/mesečna poročila o usposabljanju na delovnem mestu oziroma poročila neposrednega vodje v primeru zaposlenih invalidov. Ugotovitev: V 89,5 % obravnavanih primerov je bilo iz dokumentacije razvidno, da je bil invalid zaposlen na konkretnem delovnem mestu več kot 3 mesece. Tabela 4.2.8: Zaposlenost invalida na konkretnem delovnem mestu več kot 3 mesece Delavec - invalid je več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem delovnem mestu da ne skupaj število 32 1 33 % 97,0% 3,0% 100,0% število 28 6 34 % 82,4% 17,6% 100,0% število 60 7 67 % 89,5% 10,5% 100,0% zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ 15 4.2.3 Izvedba ocenjevanja delovnih rezultatov Ugotavljanje ustreznosti izvedbe ocenjevanja delovnih rezultatov zajemajo točke opomnika od 6 do 16. Za ocenjevanje se uporablja ocenjevalna lestvica: ni podatka, pomanjkljivo, povsem zadovoljivo in primer dobre prakse. 4.2.4 Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih brez invalidnosti (zahteve običajnega delovnega mesta) Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali delodajalec za invalida, ki se usposablja/je zaposlen, prilaga konkretne podatke o zahtevah glede količine in kakovosti opravljenega dela, ki predstavljajo pričakovane rezultate polno delovno zmožnih delavcev. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane količinske zahteve in zahteve po kakovosti ter primerjava rezultatov. Podatki so razvidni tudi iz primerjave z zahtevami v priloženih dokumentih: vsebinski opis delovnih nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov ipd. Ugotovitev: Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z drugimi zaposlenimi (zahteve običajnega delovnega mesta) je v skoraj 57 % povsem zadovoljiva. Identificirali smo 6 primerov dobre prakse (9 %).V 16,4 % je bila primerjava pomanjkljiva, za skoraj 18 % pa nismo imeli podatka o primerjavi doseganja rezultatov. Tabela 4.2.9: Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z delovnimi rezultati zaposlenih brez invalidnosti Primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo zaposlenih na običajnih delovnih mestih število 7 6 15 zaposlen % 21,2% 18,2% 45,5% Invalid število 5 5 23 brezposeln % 14,7% 14,7% 67,6% SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj 5 33 15,1% 100,0% 1 34 3,0% 100,0% število 12 11 38 6 67 % 17,9% 16,4% 56,7% 9,0% 100,0% 4.2.4.1 Razvidnost podatkov o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je bilo izvedeno situacijsko ocenjevanje na delovnem mestu (v sodelovanju z delodajalcem). Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine, ki se navezujejo na spremljanje in ocenjevanje invalida. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vsebinski opis v vmesnih (mesečna) poročilih. Ugotovitev: Pri situacijskem ocenjevanju prihaja do večjih razlik med zaposlenimi in brezposelnimi invalidi. V dobri polovici primerov so bili podatki o situacijskem ocenjevanju brezposelnih invalidov povsem zadovoljivi (58,8 %). Pri zaposlenih invalidih situacijsko ocenjevanje ni bilo razvidno oz. je bilo pomanjkljivo pri dobri polovici primerov, pri brezposelnih invalidih pa je bilo situacijsko ocenjevanje v več kot 70 % primerov ocenjeno kot povsem zadovoljivo in kot primeri dobre prakse. 16 Skupaj je bilo kar 9 % je bilo primerov dobre prakse. Podatki pa so bili pomanjkljivi v 22,4 % vseh pregledanih primerov. Za skoraj petino primerov nismo imeli podatka (19,4 %) o situacijskem ocenjevanju. Tabela 4.2.10: Podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu Ali so razvidni podatki o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu? število zaposlen % Invalid število brezposeln % SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse 11 7 13 2 33 33,3% 21,2% 39,4% 6,1% 100,0% 2 8 20 4 34 5,9% 23,5% 58,8% 11,8% 100,0% število 13 15 33 6 67 % 19,4% 22,4% 49,2% 9,0% 100,0% Skupaj 4.2.4.2 Ustreznost pogojev dela Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali je invalid razporejen na ustrezno delovno mesto glede na zdravstvene omejitve in zmožnostmi. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane konkretne zahtevane vsebine (2., 4. ali 5. točka). Podatki so razvidni iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis delovnih nalog in zahtev, ocene tveganja za konkretno delovno mesto, lahko tudi iz priloženih dokumentov: poročilo o storitvi G – Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročilo o storitvi H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročila o storitvi I – Izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo. Ugotovitev: Dokazila o ustreznosti pogojev dela so pri dobri polovici primerov (52,2 %) povsem zadovoljiva. Kar petina primerov (19,4 %) predstavlja primere dobre prakse, v 19,4 % primerov pa je bil podatek pomanjkljiv, oziroma ga ni bilo (9 %). Tabela 4.2.11: Dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta Dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela z jasno razvidnimi zahtevami delovnega mesta zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse skupaj število 2 7 17 7 33 % 6,1% 21,3% 51,5% 21,1% 100,0% število 4 18 5 34 % 11,8% 20,5% 52,9% 14,8% 100,0% število 6 13 35 13 67 % 9,0% 19,4% 52,2% 19,4% 100,0% 7 17 4.2.4.3 Razvidnost podatkov o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah Kriterij ocenjevanja: Ugotavlja se, ali so bile potrebne fizične in/ali psihosocialne prilagoditve, da je invalid lahko opravljal delo. Upošteva se, ali so navedene izvedene prilagoditve delovnega mesta. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane konkretne zahtevane vsebine (2., 4. ali 5. točka). Podatki so lahko razvidni tudi iz priloženih dokumentov: INP (individualni načrt podpore), poročila o storitvi G – Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročila o storitvi H – Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida in/ali poročila o storitvi I – Izdelave načrta potrebne opreme in sredstev za delo. Ugotovitev: Podatki o smiselnih prilagoditvah dela ter humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah so povsem zadovoljivo razvidni pri 40,3 %. Kar 22,4 % primerov je primerov dobre prakse. Za 14,9 % primerov nimamo podatka. Tabela 4.2.12: Smiselne prilagoditve dela in humanizacija dela ter ergonomske rešitvah Podatki o smiselnih prilagoditvah dela in humanizaciji dela ter ergonomskih rešitvah zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse število 6 6 14 7 33 % 18,2% 18,2 42,4% 21,2% 100,0% število 4 9 13 8 34 % 11,8% 26,5% 38,2% 23,5% 100,0% število 10 15 27 15 67 % 14,9% 22,4% 40,3% 22,4% 100,0% Skupaj 4.2.4.4 Razvidnost uporabe podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti invalida (posredovani s strani invalida in delodajalca) Zajema naslednje informacije: - podatki o izobrazbi, o zgodovini dela in o delovni dobi, - dokazila o ustreznosti pogojev dela glede na invalidnost (opis delovnega mesta oz. sistemizacija delovnega mesta, iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta), - upoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu, - podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih, - podatki o situacijskem ocenjevanju invalida na delovnem mestu, - podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih, - upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov in - primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na običajnih delovnih mestih. 18 a) Podatki o izobrazbi Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o doseženi izobrazbi in ustrezna vsebina zapisa. Podatke se preverja v 2., 4., 5., in 7. točki Poročila. Ugotovitev: Tudi podatki o izobrazbi so bili večinoma ustrezni. Pomanjkljivih primerov je bilo le 7,5 % in dober odstotek primerov, ki so bili brez podatka. Skoraj 60 % primerov je bilo ocenjenih kot povsem zadovoljivih, 31% pa primerov dobre prakse. Tabela 4.2.13: Podatki o izobrazbi Podatki o izobrazbi zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 0 3 19 11 33 % 0,0% 9,1% 57,6% 33,3% 100,0% število 1 2 21 10 34 % 2,9% 5,9% 61,7% 29,5% 100,0% število 1 5 40 21 67 % 1,5% 7,5% 59,7% 31,3% 100,0% b) Podatki o zgodovini dela Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o delovni anamnezi in ustreznost vsebina zapisa. Podatki so razvidni iz zapisa v 2., 4., 5., in 7. točki Poročila. Ugotovitev: Podatki o zgodovini dela so bili v večini primerov ustrezno zbrani in predstavljeni. Kar 28,4 % primerov je opredeljenih kot primer dobre prakse, dobrih 60 % pa je povsem zadovoljivih. Pri vseh primerih so bili podatki dostopni. Pomanjkljivih je bilo 10,4 % primerov. Tabela 4.2.14: Podatki o zgodovini dela Podatki o zgodovini dela zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni povsem pomanjkljivo podatka zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 0 3 21 9 33 % 0 9,1% 63,6% 27,3% 100,0% število 0 4 20 10 34 % 0 11,8% 58,8% 29,4% 100,0% število 0 7 41 19 67 % 0 10,4% 61,2% 28,4% 100,0% c) Podatki o delovni dobi Kriterij ocenjevanja: Upošteva se, ali so razvidni podatki o delovni dobi in ustreznost vsebine zapisa. Podatki so razvidni iz 2., 4., 5., in 7. točke Poročila. Ugotovitev: Podatki o delovni dobi so bili ocenjeni podobno kot podatki o zgodovini dela; več kot 90 % primerov je bilo ocenjenih povsem zadovoljivo ali pa so bili primeri dobre prakse. Le 4,5 % primerov je bilo ocenjenih pomanjkljivo, za 3 % pa ni bilo podatka. 19 Tabela 4.2.15: Podatki o delovni dobi Podatki o delovni dobi zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni povsem pomanjkljivo podatka zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 1 1 19 12 33 % 3,0% 3,0% 57,6% 36,4% 100,0% število 1 2 22 9 34 % 2,9% 5,9% 64,7% 26,5% 100,0% število 2 3 41 21 67 % 3,0% 4,5% 61,2% 31,3% 100,0% d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost delovnega mesta, na katerega je invalid razporejen v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi ter se je usposabljal vsaj 3 mesece in uspešno zaključil usposabljanje. Preverja se delovno funkcioniranje invalida na sedanjem delovnem mestu v zadnjih treh mesecih. Podatki so razvidni iz Poročila in iz priloženih dokumentov: vsebinski opis v vmesnih (mesečnih) poročilih. Ugotovitev: Največ primerov (53,7 %) je bilo ocenjenih povsem zadovoljivo. Kar 11,9 % primerov smo ocenili kot dobro prakso. Pri tretjini primerov so bili podatki pomanjkljivi. Tabela 4.2.16: Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na povsem sedanjem delovnem mestu v ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo zadnjih 3 mesecih zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 1 11 19 2 33 % 3,0% 33,3% 57,6% 6,1% 100,0% število 0 11 17 6 34 % 0,0% 32,4% 50% 17,6% 100,0% število 1 22 36 8 67 % 1,5% 32,9% 53,7% 11,9% 100,0% e) Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost delovnega mesta, na katerega je bil invalid razporejen v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi, kjer se je usposabljal vsaj 3 mesece in uspešno zaključil usposabljanje. Preverja se delovna učinkovitost invalida na sedanjem delovnem mestu v najmanj zadnjih treh mesecih. Podatki so razvidni iz Poročila (zapisane zahteve po količini in kakovosti ter primerjava rezultatov) in iz priloženih dokumentov: vsebinski opis del in nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov. Ugotovitev: Dobra polovica primerov je bila povsem zadovoljivih (56,7 %). Primerov dobre prakse je bilo 6 %. V dobri petini so bili podatki pomanjkljivi, za 14,9 % primerov pa ni bilo podatka. 20 Tabela 4.2.17: Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih Podatki o doseganju pričakovanih delovnih povsem učinkov v zadnjih treh ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo mesecih zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 5 9 18 1 33 % 15,2% 27,3% 54,5% 3,0% 100,0% število 5 6 20 3 34 % 14,7% 17,6% 58,9% 8,8% 100,0% število 10 15 38 4 67 % 14,9% 22,4% 56,7% 6,0% 100,0% f) Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost ocen delodajalca o doseganju delovnih rezultatov invalida. Podatki so razvidni iz Poročila (ali so zapisane zahteve po količini in kakovosti) in iz priloženih dokumentih: vsebinski opis del in nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov. Ugotovitev: Upoštevanje ocen je bilo v 67 % primerov povsem zadovoljivo ter pri četrtini primerov pomanjkljivo. Primerov dobre prakse je bilo 6 %. Tabela 4.2.18: Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov Upoštevanje ocen poročanja povsem delodajalca o doseganju ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo delovnih rezultatov zaposlen Invalid brezposel n SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 0 9 22 2 33 % 0,0% 27,3% 66,7% 6% 100,0% število 0 9 23 2 34 % 0,0% 26,4% 67,7% 5,9% 100,0% število 0 18 45 4 67 % 0,0% 26,9% 67,1% 6,0% 100,0% 21 UGOTOVITVE GLEDE UPORABE PODATKOV O DELOVNI ANAMNEZI, POKLICNI KARIERI IN USPOSOBLJENOSTI INVALIDA (POSREDOVANI S STRANI INVALIDA IN DELODAJALCA) S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - V poročilu o izvedbi storitve N ni navedena primerjava doseganja delovnih rezultatov invalidov z zaposlenimi na običajnih delovnih mestih. - Iz dokumentacije ni dovolj razvidno, da je invalid 3 mesece opravljal enako delo in kakšne rezultate je dosegal po mesecih. Manjka datum začetka in zaključka usposabljanja na konkretnem delovnem mestu. Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse: - Primerjava delovnih rezultatov invalida z rezultati ostalih delavcev je iz poročila jasno razvidna in pregledna. - Situacijsko ocenjevanje na delovnem mestu je opisano zelo dobro. 4.2.4.5 Razvidnost uporabe podatkov o invalidnosti, prizadetosti in oviranosti posameznika prevladujočih področjih Zajema naslednje informacije: - mnenja invalidskih in drugih komisij (odločbe o invalidnosti, odločbe ZRSZ o zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi) - vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost, - ocena stopnje funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije. a) Mnenja invalidskih in drugih komisij Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov iz zdravstvene anamneze (odgovornost pooblaščenega zdravnika koncesionarja). Razvidno je iz izvidov, poročil in mnenj zdravnikov specialistov, odločb zdravniških in invalidskih komisij ipd. Ugotovitev: Za petino primerov nimamo podatka o mnenju invalidskih in drugih komisij; podatki so pomanjkljivi v dobrih 15 % primerov. Dobra polovica (53,8 %) primerov je povsem zadovoljivih. Primerov dobre prakse pa je 10,4 %. Tabela 4.2.19: Mnenja invalidskih in drugih komisij Mnenja komisij invalidskih zaposlen Invalid brezposel n SKUPAJ in drugih ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse število 5 6 18 4 33 % 15,2% 18,2% 54,5% 12,1% 100,0% Skupaj število 8 5 18 3 34 % 23,5% 14,7% 53% 8,8% 100,0% število 13 11 36 7 67 % 19,4% 16,4% 53,8% 10,4% 100,0% 22 b) Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost Kriterij ocenjevanja: Upošteva se doseganje delovnih rezultatov invalida glede na njegove zdravstvene težave in preostalo delovno zmožnostjo. Podatki so razvidni iz priloženih dokumentov: podatki o invalidnosti, opis del in nalog, doseganje norme oziroma pričakovanih rezultatov. Preverja se, ali so podatki zapisani v Poročilu. Ugotovitev: Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost je bil povsem zadovoljivo definiran v dobri polovici primerov ter primer dobre prakse v dobri petini primerov. Podatkov nimamo za 6 % primerov, v dobri četrtini pa so pomanjkljivi. Tabela 4.2.20: Vpliv invalidnosti na delovno učinkovitost Vpliv invalidnosti na delovno povsem ni podatka pomanjkljivo učinkovitost zadovoljivo zaposlen Invalid brezposel n SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 2 7 17 7 33 % 6,1% 21,3% 51,5% 21,1% 100,0% število 2 8 17 7 34 % 5,9% 23,5% 50% 20,6% 100,0% število 4 15 34 14 67 % 6,0% 22,4% 50,7% 20,9% 100,0% c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz storitev zaposlitvene rehabilitacije Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov iz zdravstvene anamneze in storitev zaposlitvene rehabilitacije. Razvidno je iz izvidov, poročil in mnenj zdravnikov specialistov, odločb zdravniških in invalidskih komisij. Ugotovitev: Za skoraj četrtino primerov nimamo podatka o oceni ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitev iz storitev zaposlitvene rehabilitacije. Petina primerov so primeri dobre prakse, 45 % je povsem zadovoljivih primerov. Ugotovili smo, da pri zaposlenih invalidih več kot polovico primerov nima podatka oz. so pomanjkljivi, razlog je v tem, da le-ti niso bili v procesu zaposlitvene rehabilitacije in zato podatkov ni bilo mogoče pridobiti. Tabela 4.2.21: Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz povsem programov zaposlitvene ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo rehabilitacije zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 14 4 10 5 33 % 42,4% 12,2% 30,3% 15,1% 100,0% število 2 5 20 7 34 % 5,9% 14,7% 58,8% 20,6% 100,0% število 16 9 30 12 67 % 23,9% 13,5% 44,8% 17,8% 100,0% 23 UGOTOVITVE GLEDE UPORABE PODATKOV O INVALIDNOSTI, PREVLADUJOČIH PODROČJIH OVIRANOSTI POSAMEZNIKA, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - Zdravstveno stanje je bilo opisano preveč podrobno (varstvo osebnih podatkov) in se ni nanašalo na delovno zmožnost. - Iz poročila ni bilo razvidno za kakšno obliko invalidnosti gre, niti niso bile razvidne zdravstvene omejitve. - Iz dokumentacije ni bilo razvidno ZPIZ-ovo soglasje z razporeditvijo na delovno mesto. - V poročilu se navaja predpisana terapija (zdravila in njihovo doziranje), kar je bilo v tem primeru nepomembno za delovno funkcioniranje. - Zdravnik je v kratkem povzetku navedel samo pridobitev statusov na podlagi pridobljenega povzetka osebnega zdravnika. - Invalid je navedel bistveno več zdravstvenih težav, ki jih zdravnik ali delodajalec nista navedla ali upoštevala. - Zdravstveni del poročila je bil preobsežen in se je skliceval na nepomembne težave. Določene trditve niso bile ciljno usmerjene na vplive (npr. medikamentozna terapija), ki dejansko znižujejo delovno funkcioniranje in rezultate invalida. Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse: - Dober primer okvirne analize in strokovne zdravstvene ocene delovnega mesta pripravljene s strani zdravnika. - Ustrezno in pomembno navajanje pridobitev statusa, kategorije, kratek in jedrnat pregled zdravstvenih težav in povzetek ocene storitve B. - Ustrezno in pomembno navajanje omejitev delovne zmožnosti. 4.2.4.6 Razvidnost uporabe podatkov v zvezi z opisom del in nalog, zahtevami delovnega mesta in pričakovanimi rezultati Zajema naslednje informacije: - sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta, - metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.), - opredeljene potrebne veščine in znanja, - opredeljen potreben običajen čas uvajanja, - opis delovnega postopka in ključnih elementov dela, - podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu) in - podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje). a) Sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov za ustrezno delovno mesto v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Preverja se, ali je v poročilu zapisan opis del in nalog (4. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del in nalog, zahtev delovnega mesta in ocene tveganja za konkretno delovno mesto. 24 Ugotovitev: Podatki o sistemizaciji delovnih mest so v dobri polovici primerov povsem zadovoljivi, v petini so pomanjkljivi, za 10 % primerov pa ni podatka. Skoraj petina primerov pa je primerov dobre prakse. Tabela 4.2.22: Sistemizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta Sistemizacija delovnega povsem mesta oz. opis delovnega ni podatka pomanjkljivo zadovoljivo mesta zaposlen Invalid brezposel n SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 3 5 17 8 33 % 9,1% 15,1% 51,5% 24,3% 100,0% število 4 8 17 5 34 % 11,8% 23,5% 50% 14,7% 100,0% število 7 13 34 13 67 % 10,4% 19,4% 50,8% 19,4% 100,0% b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.) Kriterij ocenjevanja: Upošteva se stopnja ustreznosti navajanja zahtev za ustrezno delovno mesto ter način merjenja in vrednotenja delovne učinkovitosti. Preverja se, ali so v poročilu zapisane zahteve delovnega mesta (4. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni iz priloženih dokumentov: opis del in nalog, izpisi normativov in njihovega doseganja, opisna ocena pričakovanih rezultatov in doseganja teh za konkretno delovno mesto. Ugotovitev: Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti je v 43,3 % povsem zadovoljiva in v dobrih 7 % primer dobre prakse. Za kar petino primerov nimamo podatka, v skoraj tretjini so podatki pomanjkljivih. Tabela 4.2.23: Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti Metodologija vrednotenja povsem ni podatka pomanjkljivo delovne učinkovitosti zadovoljivo zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 6 10 14 3 33 % 18,2% 30,3% 42,4% 9,1% 100,0% število 7 10 15 2 34 % 20,6% 29,4% 44,1% 5,9% 100,0% število 13 20 29 5 67 % 19,4% 29,8% 43,3% 7,5% 100,0% c) Potrebne veščine in znanja Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov za ustrezno delovno mesto v skladu z zdravstvenimi omejitvami in zmožnostmi. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane zahteve in pričakovane veščine in znanja delovnega mesta (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del in nalog ter zahtev in ocene tveganja za konkretno delovno mesto. 25 Ugotovitev: Podatek o potrebnih veščinah in znanju je povsem zadovoljiv v 63 %. Pri 9 % nimamo podatka, dokumentacija pa je pomanjkljiva pri 15 % primerov. Primerov dobre prakse pa smo identificirali kar 13,4 %. Tabela 4.2.24: Potrebne veščine in znanja Potrebne veščine in znanja zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 3 4 21 5 33 % 9,1% 12,1% 63,6% 15,2% 100,0% število 3 6 21 4 34 % 8,8% 17,6% 61,7% 11,9% 100,0% število 6 10 42 9 67 % 9,0% 14,9% 62,7% 13,4% 100,0% d) Potreben običajen čas uvajanja Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov za ustrezno delovno mesto v skladu z zahtevami delovnega mesta, opisa del in nalog in zmožnosti invalida. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane časovne zahteve usposabljanja in obdobje usposabljanja na delovnem mestu (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: sistemizacija delovnega mesta, opis del in nalog ter zahtev in ocene tveganja za konkretno delovnega mesta, vmesna (mesečna) poročila z navedbo podatkov. Ugotovitev: Kar v 28 % primerov ni bilo navedenega podatka o potrebnem času uvajanja; podatek je pomanjkljiv v petini primerov. Podatki so povsem zadovoljivi v polovici primerov. Primerov dobre prakse pa je bilo 3 %. Tabela 4.2.25: Potreben običajen čas uvajanja Potreben uvajanja običajen čas ni podatka pomanjkljivo zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ povsem zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 10 7 16 0 33 % 30,3% 21,2% 48,5% 0,0% 100,0% število 9 6 17 2 34 % 26,5% 17,6% 50% 5,9% 100,0% število 19 13 33 2 67 % 28,4% 19,4% 49,2% 3,0% 100,0% e) Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin za ustrezno delovno mesto v skladu z zahtevami delovnega mesta, opisa del in nalog in zmožnosti invalida (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: opis del in nalog ter zahtev, navodila za delo in ocene tveganja za konkretno delovno mesto. Ugotovitev: Opis delovnega postopka je v več kot petini primerov (20,9%) predstavljal primere dobre prakse, povsem zadovoljivo pa je bilo v dobrih 60 % primerov (61,2 %). Le za 26 dober odstotek primerov o opisu delovnega postopka nimamo podatka, v 16,4 % pa so bili podatki pomanjkljivi. Tabela 4.2.26: Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela Opis delovnega postopka in pomanjkljiv povsem ni podatka ključnih elementov dela o zadovoljivo zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ primer dobre prakse Skupaj število 1 5 19 8 33 % 3,0% 15,2% 57,6% 24,2% 100,0% število 0 6 22 6 34 % 0,0% 17,6% 64,7% 17,7% 100,0% število 1 11 41 14 67 % 1,5% 16,4% 61,2% 20,9% 100,0% f) Podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu) Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov za ustrezno delovno mesto v skladu z zahtevami delovnega mesta, opisa del in nalog in zmožnosti invalida. Preverja se, ali je v Poročilu zapisano časovne obdobje usposabljanja na delovnem mestu (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna (mesečna) poročila z navedbo podatkov, izpisi doseganja normativov, opisna ocena doseganja pričakovanih rezultatov za konkretno delo in/ali posamezne vsebine delovnega mesta. Ugotovitev: Podatki o stalnosti dela so ustrezni; kar 67 % primerov je povsem zadovoljivih in 10 % primerov dobre prakse. Za 3 % primerov nimamo podatka, v četrtini pa so bili podatki pomanjkljivi. Tabela 4.2.27: Podatki o stalnosti dela ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse število 2 6 21 4 33 % 6,1% 18,2% 63,7% 12,0% 100,0% število 0 7 24 3 34 % 0,0% 20,5% 70,6% 8,9% 100,0% število 2 13 45 7 67 % 3,0% 19,4% 67,2% 10,4% 100,0% Podatki o stalnosti dela zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ Skupaj 27 g) Podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje) Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih podatkov (število dni ali obdobje izostajanja) za obdobje usposabljanja. Preverja se, ali je v Poročilu zapisan razlog bolniškega staleža s poudarkom zdravstvenih težav v povezavi z invalidnostjo (4., 5. in 7. točka Poročila). Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna (mesečna) poročila z navedbo podatkov, bolniški listi, zdravniška opravičila ipd. Ugotovitev: Podatki o odsotnosti dela so bili v več kot 60 % primerov navedeni povsem zadovoljivo. V 13,4 % primerov iz dokumentacije ni bila razvidna odsotnost z dela, v 12 % pa so bili podatki pomanjkljivi. Kar 13 % pa je bilo primerov dobre prakse. Tabela 4.2.28: Podatki o odsotnosti z dela Podatki o odsotnosti z dela zaposlen Invalid brezposeln SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse Skupaj število 6 2 19 6 33 % 18,2% 6,1% 57,5% 18,2% 100,0% število 3 6 22 3 34 % 8,8% 17,7% 64,7% 8,8% 100,0% število 9 8 41 9 67 % 13,4% 12,0% 61,2% 13,4% 100,0% 28 UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE UPORABE PODATKOV V ZVEZI Z OPISOM DEL IN NALOG, ZAHTEV DELOVNEGA MESTA IN PRIČAKOVANIH REZULTATOM, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - V vprašalniku za delodajalca storilnost invalida ni kvantitativno opredeljena. - Ni opisanih zahtev delovnega mesta ter kakšna izobrazba se zahteva. - Nepojasnjena neskladnost med usposabljanjem na konkretnem delovnem mestu in pridobljenim poklicem. - Nepojasnjeno neskladje: invalid navaja, da izvaja normirano delo, izvajalec zaposlitvene rehabilitacije pa, da delo ni normirano. Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse: - V poročilu je ustrezno povzeta sistemizacija delovnega mesta, na katerem se je invalid usposabljal. - Dokumentacija je zelo dobro urejena, veliko je dodatnih dokumentov v pomoč, ki sicer niso predpisani – so nadstandard. - Delovne naloge in zahteve delovnega mesta, na katerem se je invalid usposabljal, so ustrezno opisane in podprte z obsežno dokumentacijo. - Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti je ocenjevalne in analitične narave. 4.2.4.7 Ocena ustreznosti delovnega mesta Zajema naslednje informacije: - zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju, - izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca), - usposobljenost invalida za opravljanje del in nalog, - podatki o usposabljanju in uvajanju v delo, - podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah in - zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju. 29 UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE OCENE USTREZNOSTI DELOVNEGA MESTA, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - Ni razvidno izpolnjevanju predpisov o varnem delu. - Primer ocenjevanja delovnih rezultatov za zaposlenega delovnega invalida – ni bilo priloženega mnenja ZPIZ-a o ustreznosti delovnega mesta. - Glede na omejitve invalida ni bilo primerno izbrano delovno mesto na katerem se je invalid usposabljal. - V primeru ocenjevanja delovnih rezultatov osebe s težavami v duševnem zdravju ni navedena psihosocialna podpora – v poročilu je navedena le ocena ustreznosti humanizacije dela in ergonomskih rešitev ( ocena 4 – popolna težava in ovira: 96100 %). - Ugotovljeno je neskladje med delovnimi omejitvami delavca in dejanskim opravljanjem dela. Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse: - Iz zelo dobro podanih omejitev delazmožnosti, je bila jasno razvidna ustreznost delovnega mesta. - Izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu je potrjeno s priloženim dokazilom. - Priložena je bila zdravstvena ocena delovnega mesta, posebne zdravstvene zahteve delovnega mesta, na katerem je oseba zaposlena ter odločba ZPIZ o invalidnosti. - Delodajalec se je aktivno vključil in pomagal delavcu invalidu z ustrezno prilagoditvijo delovnega mesta glede na njegove zdravstvene težave. - Dober primer opisa delovnega mesta vključno z opisom prilagoditev za osebo s težavami v duševnem zdravju. 4.2.4.8 Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo) Tabela 4.2.29: »Ocena doseganja delovnih rezultatov« in ugotavljanje skladnosti z ostalo dokumentacijo Ocena 0 1 2 3 4 X Stopnja težav (ovir) Ni težave (ni ovire) Majhna težava (ovira) Zmerna težava (ovira) Velika težava (ovira) Popolna težava (ovira) Opis stopnje težav (ovir) ne obstaja, odsotna, zanemarljiva lažja, blaga srednja, znatna Težka, resna, huda najtežja, v celoti Ocene ni mogoče podati Kvantitativna lestvica 0 - 4% 5 - 24% 25 - 49% 50 - 95% 96 - 100% Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin z oceno doseganja delovnih rezultatov. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine ustrezno ovrednotene glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: vmesna (mesečna) poročila z navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja. 30 Ugotovitev: Iz tabele je razvidno, da je več kot polovica primerov povsem zadovoljivih. Kar četrtina primerov je primerov dobrih praks, pomanjkljivih primerov pa je 22,3 %. Primerov dobre prakse je bilo kar 23,9 %. Tabela 4.2.30: Izpolnjenost tabele "Ocena doseganja delovnih rezultatov" (skladno z ostalo dokumentacijo) Izpolnjenost tabele "Ocena doseganja delovnih rezultatov" (skladno z ostalo dokumentacijo) število zaposlen % Invalid število brezposeln % SKUPAJ ni podatka pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse 0 7 18 8 33 0,0% 21,2% 54,6% 24,2% 100,0% 0 8 18 8 34 0,0% 23,5% 53% 23,5% 100,0% število 0 15 36 16 67 % 0,0% 22,3% 53,8% 23,9% 100,0% Skupaj 4.2.4.9 Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene – ali temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja Zajema naslednje informacije: - - povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja, razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in delavcainvalida (Priloga 2) in ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja. Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin z oceno doseganja delovnih rezultatov. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine ustrezno ovrednotene glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: primerjalna tabela doseganja delovnih rezultatov – primerjava vprašalnikov, vmesna (mesečna) poročila z navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja ipd. Ugotovitev: Več kot polovica primerov je bilo povsem zadovoljivih, skoraj petina pa je primerov dobre prakse. Dobra petina primerov je pomanjkljivih, v 6 % odstotkih primerov pa ni bilo podatka. 31 Tabela 4.2.31: Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in cilji usposabljanja Povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s ni podatka konkretnimi zahtevami delodajalca in cilji usposabljanja število 1 zaposlen % 3,0% Invalid število 3 brezposeln % 8,8% SKUPAJ pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse 7 19 6 33 21,2% 57,6% 18,2% 100,0% 8 16 7 34 23,5% 47% 20,7% 100,0% Skupaj število 4 15 35 13 67 % 5,9% 22,4% 52,3% 19,4% 100,0% UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE POVZETKA UGOTOVITEV IN UTEMELJITVE ZAKLJUČNE OCENE, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - Ugotovljeno je neskladje: motivacija, prizadevnost in iniciativnost so ocenjeni z oceno 2 (25-49 % zmerna težava, ovira), v poročilu pa je zapisano, da je delavec za delo motiviran, zainteresiran in rad dela. - Pri podatkih o smiselni prilagoditvi dela, humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah je prišlo do neskladij: v poročilu so potrebe zaznane (psihosocialna podpora), skrajšan delavnik, podpora s strani delodajalca), v tabeli 6 "Ocena doseganja delovnih rezultatov" pa je področje prilagajanja dela invalidu, ocenjeno z 0 = ni težav. - Psihosocialna podpora ni omenjena, kljub temu da gre za osebo s težavami v duševnem zdravju. Ocena humanizacije na delovnem mestu nosi oceno 4 (popolna težava, ovira: 96-100 %). Ugotovljene so bile naslednje dobre prakse: - Vzoren in koristen obrazec za primerjavo podatkov iz vprašalnika 1 in vprašalnika 2. 4.2.4.10 Razvidnost primerjave podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga 1) in invalida (priloga 2), oziroma ugotovljenost razlogov za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja Kriterij ocenjevanja: Upošteva se ustreznost navajanja zahtevanih vsebin z oceno doseganja delovnih rezultatov. Preverja se, ali so v Poročilu zapisane vsebine ustrezno ovrednotene glede na stopnjo težav. Podatki so razvidni tudi iz priloženih dokumentov: primerjalna tabela doseganja delovnih rezultatov – primerjava vprašalnikov, vmesna (mesečna) poročila z navedbo vsebin, opisom delovnega funkcioniranja. Ugotovitev: Skoraj četrtina podatkov je pomanjkljivih (23,9 %), več kot polovica (54 %) je povsem zadovoljivih, petina pa je primerov dobre prakse (19,4 %). V dveh primerih nismo imeli podatka (3 %). 32 Tabela 4.2.32: Primerjava podatkov, pridobljenih od delodajalca in invalida ter ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal izravnati neskladja Primerjava podatkov, pridobljenih od delodajalca in invalida in ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od ni podatka delodajalca in invalida ter ali je izvajalec poskušal izravnati neskladja število 1 zaposlen % 3,0% Invalid število 1 brezposeln % 2,9% SKUPAJ pomanjkljivo povsem zadovoljivo primer dobre prakse 7 20 5 33 21,3% 60,6% 15,1% 100,0% 9 17 7 34 26,5% 50% 20,6% 100,0% Skupaj število 2 16 36 13 67 % 3,0% 23,9% 53,7% 19,4% 100,0% UGOTOVITVE IN OPOMBE GLEDE PRIMERJAVE PODATKOV PRIDOBLJENIH OD DELODAJALCA IN DELAVCA, S POUDARKOM NA DOBRIH PRAKSAH Ugotovljena področja možnih izboljšav po posameznih primerih: - Manjkajo podpisi strokovnih delavcev, ki so pripravili oceno. - Spremenjena tabela ocene doseganja delovnih rezultatov (ni v skladu s standardom): ni opredeljen % subvencije. - Ni povzetka zdravstvene dokumentacije, - V poročilu niso bili navedeni strokovni delavci, ki so izvajali storitev N. - Iz dokumentacije ni razvidno, da je bil invalid dejansko zaposlen na konkretnem delovnem mestu. Dobre prakse: - Urejenost dokumentacije je omogočala veliko preglednost ugotovitev in stanja invalida. - Zaključno poročilo je racionalno in vzorno napisano z ustreznimi povzetki. - Prilagoditev delovnega mesta za osebe s težavami v duševnem zdravju. 33 5 ZAKLJUČNE STORITVE N UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE IZVEDBE Nadzor nad izvajanjem storitve N je bil opravljen po priloženem opomniku. Glede na ugotovitve so pripravljeni predlogi za novelacijo oziroma popravki pri določenih postavkah. V okviru nadzora je delovna skupina v letu 2012 posebno pozornost namenila ocenam delovne učinkovitosti zaposlenih invalidov in ugotovila, da bi izvajalcem lahko predlagala dodatne izboljšave pri pripravi poročil za storitev N. Delovna skupina je tudi ugotovila številne primere dobre prakse, za katere meni, da jih je potrebno razširiti med vse izvajalce. Ugotovljene pomanjkljivosti glede dokumentacije ZRSZ (reha načrt, ocena zaposlitvenih možnosti) bodo podlaga za spremembo metodologije pridobivanja navedene dokumentacije tako, da je vir podatkov ZRSZ in ne izvajalec zaposlitvene rehabilitacije. Primeri dobrih praks, ki so navedeni po posameznih poglavjih, nam bodo služili kot vodilo za pripravo priporočil za izvajanje storitve N v naslednjem letu. Ugotovljene neskladnosti z zahtevami standarda storitve N po posameznih primerih predstavljamo kot področja, ki omogočajo nadaljnje izboljšave. Kljub temu, da gre za posamične primere, ki ne predstavljajo splošne prakse, menimo, da je potrebno nanje opozoriti z namenom, da se poročila storitve N še izboljšajo. Osnovni namen nadzora je bil ugotoviti ustreznost izvajanja storitve N pri izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije in ugotoviti tista področja, ki so potrebna izboljšav. Ugotovitve je smiselno predstaviti vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, bodisi v okviru izobraževalnih seminarjev ali pa v okviru intervizijskih skupin. Le na osnovi tega lahko pričakujemo, da se bo v bodoče storitev N izvajala še kvalitetnejše in se izboljševala. Pri invalidih, vključenih v proces zaposlitvene rehabilitacije je sama ocena delovne učinkovitosti zaključni del usposabljanja oziroma povzetek funkcioniranja na delovnem mestu. Do korektne ocene lahko pridemo le na osnovi izvedenih predhodnih storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki pa morajo biti ustrezno zabeležene oziroma zapisane in ovrednotene. V bodoče bi več pozornosti morali namenili predvsem storitvi J oziroma sprotnemu spremljanju delovne učinkovitosti invalida na konkretnem delovnem mestu, saj so rezultati, ki jih dosega, povzeti v oceni storitve N. Predlagamo, da Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo v okviru intervizijskih skupin omogoča reševanje dilem, s katerimi se izvajalci srečujejo pri izvajanju storitve N, ob sodelovanju delovne skupine za nadzor. Na osnovi ugotovitev rezultatov nadzora v letu 2012 predlagamo izobraževanje za strokovne delavce – člane strokovnih timov zaposlitvene rehabilitacije z naslovom: »Storitev N kot zaključek zaposlitvene rehabilitacije«. Namen seminarja bi bil predstavitev rezultatov nadzora za vse izvajalce ZR v lanskem letu, določitev smernic za usklajeno izvedbo storitev N in predstavitev priporočil delovne skupine za izvedbo storitve N in dokumentiranje le-te. Poudarki glede izvedbe nadzorov v letu 2013 se nanašajo predvsem na: 34 - - - posebno pozornost je potrebno posvetiti dopolnitvi standarda storitve J, saj mora že sama izvedba usposabljanja vsebovati tudi sistematično spremljanje delovne učinkovitosti na konkretnem delovnem mestu, v okviru standarda storitve J je potrebno definirati potrebo po usklajevanju področja usposabljanja z zaposlitvenimi cilji invalida glede na primerno in ustrezno zaposlitev, določili število (in raznolikost) področij usposabljanja pred pripravo končnega predloga in izpostaviti primere dobre prakse, po kateri bi se lahko zgledovali. 35 6 PRILOGE Priloga 1: Opomnik nadzora izvedbe storitve N – brezposelni invalidi Šifra Izvajalca Storitve Šifra primera Šifra izvajalca nadzora Datum nadzora Predpogoji za izvedbo storitve N (z oznako »X« označite odgovor za posamezno vprašanje) Ali dokumentacija potrebna za izvedbo nadzora vsebuje : 1 a) Vse 3 priloge Da Ne priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve (vprašalnik za delodajalca) priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja (vprašalnik za delavca invalida) priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena. b) Poročilo o izvedbi storitve J (mesečna poročila) in poročilo storitve B c) Rehabilitacijski načrt – opredeljen po zakonu* d) Kopijo odločbe ZRSZ o zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi)* 2 3 e) Kopije odločbe o invalidnosti* f) Ocena zaposlitvenih možnosti oziroma zaposljivosti invalida* Ali so bili za izvedbo storitve izpolnjeni vsi zahtevani predpogoji? a) zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju b) izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca)* c) usposobljenost delavca-invalida za opravljanje del in nalog Ali so izključeni dejavniki, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida: a) neprimerna izobrazba b) nezadostna usposobljenost za delo c) neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu d) zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile pretekle razporeditve in sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja) 36 Da Ne Da Ne 4 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec – invalid več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem (ocenjevanem) delovnem mestu? 5 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec zaključil ustrezno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu? komentar: Legenda ocenjevalne lestvice: Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo 4 5 Primer dobre prakse Izvedba ocenjevanj (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 0 1 2 6 7 8 9 3 4 5 Ali je razvidna primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na običajnih delovnih mestih? Ali so razvidni podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu? Ali obstajajo dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela (opis delovnega mesta oz. sistemizacija delovnega mesta – iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta)? Ali so razvidni podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah? komentar: 37 Legenda ocenjevalne lestvice: Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo 4 5 Primer dobre prakse (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 10 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti delavca (posredovani s strani delavca in delodajalca)? 0 11 12 a) Podatki o zgodovini dela b) Podatki o delovni dobi c) Podatki o izobrazbi d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih e) Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih f) Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti posameznika? 0 a) Povzetek odstopov v telesni zgradbi in funkciji, ki so vzrok invalidnosti in vplivajo na delovno učinkovitost b) Mnenja invalidskih in drugih komisij c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov v zvezi z: opisom del in nalog, zahtev delovnega mesta in pričakovanih rezultatov? 0 a) Sistematizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.) c) Potrebne veščine in znanja d) Potreben običajen čas uvajanja e) Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela f) Podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu) g) Podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje) 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 38 Legenda ocenjevalne lestvice: Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 13 4 Ocena ustreznosti delovnega mesta. 0 14 15 16 5 Primer dobre prakse 1 2 3 4 5 a) Ali je bila zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju?* b) Ali obstajajo podatki o usposabljanju in uvajanju v delo? Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo) Ali povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja? (priloži se izjava s podpisi vseh članov tima) Ali je razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga1) in delavca-invalida (priloga2), Oziroma, ali so bili ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja? komentar: priloge:_____________________________ podpis izvajalca nadzora: ___________________ *točka izvzeta iz raziskave 39 Priloga 2: Opomnik nadzora izvedbe storitve N – zaposleni invalidi Šifra Izvajalca Storitve Šifra primera Šifra izvajalca nadzora Predpogoji za izvedbo storitve N (z oznako »X« označite odgovor za posamezno vprašanje) Ali dokumentacija potrebna za izvedbo nadzora vsebuje : 1 b) Vse 3 priloge Datum nadzora Da Ne priloga 1: Ocena delovne učinkovitosti in delovne prilagoditve (vprašalnik za delodajalca) priloga 2: Ocena delovne učinkovitosti in delovnega vedenja (vprašalnik za delavca invalida) priloga 3: Poročilo o izidu ocenjevanja in zaključna ocena b) Kopijo odločbe ZRSZ o zaposljivosti invalida (samo pri zaščitni in podporni zaposlitvi)* c) Kopije odločbe o invalidnosti* Da Ne 2 Ali so bili za izvedbo storitve izpolnjeni vsi zahtevani predpogoji? d) zaposlitev invalida na zaščitenem delovnem mestu, podporni zaposlitvi, invalidskem podjetju e) izpolnjevanje predpisov o varnem in zdravem delu (priložena izjava delodajalca) f) usposobljenost delavca-invalida za opravljanje del in nalog Da Ne 3 Ali so izključeni dejavniki, ki lahko vplivajo na zmanjšano učinkovitost invalida: e) neprimerna izobrazba f) nezadostna usposobljenost za delo g) neupoštevanje predpisov o varnem in zdravem delu* h) zaposlitev na neustreznem delovnem mestu glede na invalidnost (ali so bile pretekle razporeditve in sedanja razporeditev skladne s cilji usposabljanja) 4 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec – invalid več kot 3 mesece zaposlen na konkretnem (ocenjevanem) delovnem mestu? 5 Ali je iz dokumentacije razvidno, da je delavec zaključil ustrezno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu? 40 komentar: Legenda ocenjevalne lestvice: Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo 4 5 Primer dobre prakse Izvedba ocenjevanj (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 0 1 2 6 7 8 9 3 4 5 Ali je razvidna primerjava doseganja delovnih rezultatov invalida z delovnimi rezultati zaposlenih na običajnih delovnih mestih? Ali so razvidni podatki o izvajalčevem situacijskem ocenjevanju delavca na delovnem mestu? Ali obstajajo dokazila o preverjanju ustreznosti pogojev dela (opis delovnega mesta oz. sistemizacija delovnega mesta – iz katerih so jasno razvidne zahteve delovnega mesta)? Ali so razvidni podatki o smiselnih prilagoditvah dela in ali so uporabljeni podatki o humanizaciji dela in ergonomskih rešitvah? komentar: 41 Legenda ocenjevalne lestvice: 4 Primer dobre prakse Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 10 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o delovni anamnezi, poklicni karieri in usposobljenosti delavca (posredovani s strani delavca in delodajalca)? 0 1 2 3 a) Podatki o zgodovini dela b) Podatki o delovni dobi c) Podatki o izobrazbi d) Podatki o usposobljenosti in delovnem funkcioniranju na sedanjem delovnem mestu v zadnjih 3 mesecih e) Podatki o doseganju pričakovanih delovnih učinkov v zadnjih treh mesecih f) Upoštevanje ocen poročanja delodajalca o doseganju delovnih rezultatov 11 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov o invalidnosti, prevladujočih področjih prizadetosti in oviranosti posameznika? 0 1 2 3 a) Povzetek odstopov v telesni zgradbi in funkciji, ki so vzrok invalidnosti in vplivajo na delovno učinkovitost b) Mnenja invalidskih in drugih komisij c) Ocene ravni funkcionalnih zmogljivosti in ugotovitve iz programov zaposlitvene rehabilitacije 12 V kolikšni meri je razvidna uporaba podatkov v zvezi z: opisom del in nalog, zahtev delovnega mesta in pričakovanih rezultatov? 0 1 2 3 a) Sistematizacija delovnega mesta oz. opis delovnega mesta b) Metodologija vrednotenja delovne učinkovitosti (določena: ocenjevalno, analitično, normativno, ipd.) c) Potrebne veščine in znanja d) Potreben običajen čas uvajanja e) Opis delovnega postopka in ključnih elementov dela f) Podatki o stalnosti dela (invalid se usposablja na istem delovnem mestu) g) Podatki o odsotnosti z dela (bolniški stalež, zdravljenje) 5 4 5 4 5 4 5 42 Legenda ocenjevalne lestvice: Ni podatka 0 Nezadostno 1 Pomanjkljivo 2 Zadovoljivo 3 Povsem zadovoljivo (z oznako »×« označite oceno za posamezno vprašanje) 13 Ocena ustreznosti delovnega mesta. 4 0 14 15 16 5 Primer dobre prakse 1 2 3 4 5 a) Ali je bila zaznana in ovrednotena psihosocialna pomoč in podpora invalidu v delovnem okolju?* b) Ali obstajajo podatki o usposabljanju in uvajanju v delo? Izpolnjenost tabele »Ocena doseganja delovnih rezultatov« (skladnost z ostalo dokumentacijo) Ali povzetek ugotovitev in utemeljitev zaključne ocene temelji na celostni primerjavi doseganja delovnih rezultatov invalida s konkretnimi zahtevami delodajalca in s cilji usposabljanja? (priloži se izjava s podpisi vseh članov tima) Ali je razvidna primerjava podatkov pridobljenih od delodajalca (priloga1) in delavca-invalida (priloga2), Oziroma, ali so bili ugotovljeni razlogi za morebitna neskladja med podatki od delodajalca in invalida in ali je izvajalec poskušal »izravnati« neskladja? komentar: priloge:_____________________________ podpis izvajalca nadzora: ___________________ *točka izvzeta iz raziskave 43 ZIZRS Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Republiki Slovenije Linhartova 51, 1000 Ljubljana Telefon 01 2803450, faks 01 2803451 Elektronski naslov: [email protected] Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA Ugotovitve in stališča ZIZRS na dopolnjeno poročilo z naslovom »Nadzor nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov - storitev N za leto 2012« (dopolnjeno poročilo) Na podlagi dogovora s sestanka med predstavniki Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI – SOČA (v nadaljevanju RCZR) in predstavniki ZIZRS glede spremembe poročila Nadzoru nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov invalidov – storitev N za leto 2012, ki je bil 13. maja 2014, je RCZR pripravil dopolnjeno poročilo ter ga nato 23. julija 2014 posredoval ZIZRS v pregled in morebitno dopolnitev s predlogi. Dopolnjeno poročilo je bilo nato obravnavano v okviru delovne skupine ZIZRS, ki je zbrala in pripravila pisna mnenja, stališča, pripombe in predloge k osnovnemu poročilu objavljenemu na spletni strani URI – SOČA. Dopolnjeno poročilo je dvakrat obravnaval tudi Izvršni odbor ZIZRS ter po razpravi sprejel skupne ugotovitve in stališča oziroma predloge do dopolnjenega poročila. 1. Dopolnjeno poročilo upošteva glavna priporočila ZIZRS in dogovore iz sestanka za uskladitev mnenj glede priprave zaključnega poročila o izvajanju storitve N za leto 2012. Analiza je sedaj pripravljena kot skupna in ne po posameznih izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije, smiselno so ločeni tudi primeri za zaposlene invalide in za brezposelne invalide. 2. Dopolnjeno poročilo upošteva osnovno pripombo ZIZRS in sicer, da se naj izpusti konkretna navedba izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Razlog za tak dogovor je bil način zbiranja primerov ter nato pri analizi uporaba aritmetične sredine in neustrezna interpretacija podatkov v poročilu. Menimo, da bi bilo potrebno pri objavi dopolnjenega poročila izpustiti navedbo konkretnih izvajalcev pri katerih so bili dodatni razgovori (na strani 9 in 10). 44 3. V dopolnjenem poročilu se delo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije pri izvajanju storitve N skozi analizo nehote prikazuje v veliki meri kot pomanjkljivo in nepopolno, pri nekaterih celo več kot v 20 odstotkih primerov do skoraj 30 odstotkov primerov Glede na osnovne pripombe h gradivu bi bilo pozitivno če bi oceno pomanjkljivo izpustili. S takšnim prikazom v dopolnjenem poročilu analiza ni uravnotežena z dejstvom, da je bil neprimeren način zbiranja primerov saj so bile obravnavane dobre in slabe prakse skupaj (1 primer dobre prakse in 1 primer, bolj zahteven in bi o njem potrebovali dodatno mnenje) ter, da navodila za obvezno dokumentacijo niso še do sedaj usklajena. Hkrati se k nadzoru ni pristopalo po enotni metodologiji, glede na to, da so nekateri izvajalci zaposlitvene rehabilitacije izbrane primere pošiljali po pošti, drugi pa so bili deležni osebnega nadzora in izbora naključnih primerov izvedenih storitev. 4. Kljub vsem naporom za izboljšanje poročila še vedno ugotavljamo, da se je potrebno pri podobnih analizah glede izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije jasno opredeliti, katere vhodne informacije se pričakuje od izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. Vsa vprašanja za pripravo analize o izvajanju posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije bi morala biti pregledna in razumljiva. Jasno bi moralo biti razvidno, katero dokumentacijo mora priložiti posamezni izvajalec zaposlitvene rehabilitacije in kaj je predmet evalviranja. 5. Ugotavljamo, da je na primer opomnik za nadzor (analizo izvajanja) storitve N še vedno premalo dodelan, saj dopušča preveč različnih interpretacij. Hkrati ponovno ugotavljamo, da se kot predpogoj za izvedbo storitve N zahtevajo določene vsebine, ki bi jih bilo potrebno poglobljeno uskladiti v okviru standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, vzporedno z vsebinsko nadgradnjo in uskladitvijo navodila za izvajanje storitve J – usposabljanja na konkretnem delovnem mestu. Po naših ugotovitvah pri letos dopolnjenih standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije ni pričakovati bistvenih sprememb pri izvajanju storitve N, razen v prilogah prerazporejenih nekaterih vprašanj in drugače strukturirani obliki Poročila o ocenjevanju in zaključni oceni. Poleg tega bi bilo potrebno izvedbo storitve N uskladiti z možnostmi nove računalniške aplikacije ZRSZ. 45 6. Ponovno želimo opozoriti na po našem mnenju neprimeren naslov poročila o izvajanju storitve N ter pravno podlago za izvedbo analize. Nadzor nad storitvijo N skladno z 82. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je po našem mnenju upravičen samo v konkretnih primerih kot nadzor nad izvajanjem ocenjevanja doseganja delovnih rezultatov zaposlenih invalidov ocenjevanj in to na konkretno zahtevo pristojnega ministrstva - MDDSZ. Iz poročila je razvidno, da je način izvedbe nadzora ter obseg dokumentacije in nadzora opredelila in sprejela sama delovna skupina RCZR. Podlaga za izveden nadzor je bil opomnik, ki se je spreminjal in dopolnjeval. Po našem mnenju pa bi moralo ustrezno navodilo za konkreten nadzor pripraviti MDDSZ. Predlagamo, da o tem po proučitvi naše pripombe presodi MDDSZ. 7. V ZIZRS menimo, da je vso opravljeno delo glede izvajanja storitve N bolj strokovno razvojna naloga za katero je podlaga v 8.čenu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov po katerem RCZR usklajuje in koordinira strokovni razvoj na področju zaposlitvene rehabilitacije ter pripravlja standarde storitev zaposlitvene rehabilitacije. Po našem mnenju se je dosedanje več letno analiziranje izvajanja storitve N preko RCZR izvajalo kot sistemsko smiselno in trajno strokovno nalogo. Na podlagi dosedanjih ugotovitev in prikazov primerov dobre prakse se je samo izvajanje storitve N že bolj uskladilo in izboljšalo. Takšen pristop se pričakuje tudi v prihodnje. 8. Ponovno je bilo izpostavljeno stališče, da bi morala biti delovna skupina RCZR ko gre za strokovno razvojno nalogo dopolnjevanja storitve N sestavljena iz predstavnikov zainteresiranih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki bi jih dogovoril ZIZRS. Tako bi dobili priložnost sodelovanja v razvojno naravnani nalogi predstavniki vseh izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije oziroma zainteresiranih izvajalcev z ustreznim znanjem in izkušnjami. Ko pa gre za nadzor po 82. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pa bi morala biti delovna skupina RCZR bolj nevtralna, sestavljena le iz predstavnikov inštitucij ali posamezniki, ki niso izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. 46 Zaključek Predlagamo, da se dopolnjeno poročilo objavi na spletni strani URI SOČA in nadomesti s obstoječim poročilom h kateremu je imel ZIZRS pisne pripombe. Pred objavo dopolnjenega poročila na spletni strani pa predlagamo, da se na zadnji strani dopolnjenega poročila v zaključku povzame naše ugotovitve od točke ena do osem in to kot stališča izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije ob obravnavi poročila. Ugotovitve zbral in uredil: Karl Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS 47
© Copyright 2024