INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE
Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2014 PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPNA EU POLITIKA DO VODA PROJEKT: I/3 PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG ZA IZVAJANJE MORSKE DIREKTIVE (2008/56/ES) NALOGA: I/3/6/1 Priprava strokovnih programe ukrepov – odpadki v morju Nosilec: Andreja Palatinus Ljubljana, december 2014 podlag za PROGRAM: Program dela IzVRS za leto 2014 Poročilo o delu za leto 2014 NASLOV NALOGE Odpadki v morju ŠIFRA NALOGE: I/3/6/1 NAROČNIK: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE IZVAJALEC: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Hajdrihova 28c 1000, Ljubljana NOSILEC NALOGE: Andreja Palatinus AVTOR(JI): Andreja Palatinus, univ.dipl.ekol. Štefan Trdan, dipl.ekotehnolog Marko Kramar Dr. Monika Peterlin DIREKTOR IZVRS: Igor Plestenjak (žig) KRAJ IN DATUM: LJUBLJANA, december 2014 I KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE.........................................................................................II 1 UVOD .......................................................................................................1 2 OBREMENITVE ZARADI ODPADKOV V MORJU .............................................3 2.1 2.2 3 ISKANJE VIROV ..................................................................................3 DOBRO OKOLJSKO STANJE IN CILJI, H KATERIM STREMIMO ................4 PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA UKREPOV...............................................5 3.1 PREGLED LITERATURE ........................................................................7 3.1.1 REGIONALNI AKCIJSKI NAČRT RAVNANJA Z MORSKIMI ODPADKI V SREDOZEMLJU.....................................................................................................7 4 PREDLAGANI UKREPI PO SEKTORJIH,.........................................................7 4.1 POMORSKI PROMET............................................................................8 4.1.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (POMORSKI PROMET) ............................................................................................................9 4.1.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (POMORSKI PROMET) ........................................................................................11 4.2 MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA................................................12 4.2.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) .............................................................................13 4.2.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) ..............................................................16 4.3 TURIZEM ..........................................................................................17 4.3.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (TURIZEM) 18 4.3.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (TURIZEM) ........................................................................................................20 4.3.3 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) ......................................20 4.3.4 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) ...........................22 4.4 POSELITEV .......................................................................................23 4.4.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) ...................................24 4.4.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) ........................26 5 II ZAKLJUČKI ..............................................................................................27 6 UPORABLJENA LITERATURA .....................................................................28 7 PRILOGE .................................................................................................30 III POVZETEK Pripravili smo prvi predlog programa ukrepov (Člen 13 MSFD) za doseganje dobrega okoljskega stanja in ciljev na področju Deskriptorja 10 (Kazalnik 10.1.1 v okviru Deskriptorja 10 – odpadki v morju). Program ukrepov vsebuje temeljne ukrepe (obstoječa zakonodaja) in dopolnilne ukrepe (predlog novih ukrepov), ki bodo pripomogli k doseganju dobrega okoljskega stanja in ciljev na področju odpadkov v morju (t.j. trend zmanjševanja količin odpadkov na obali). Prvi predlog programa ukrepov je potrebno v korakih skrajšati, pripraviti pregled stroškovne učinkovitosti, ter v končni fazi pripraviti predlog programa ukrepov z izvedeno oceno vplivov, ki vključujet tudi analizo stroškov in koristi, ter načrt izvedbe. Poročanje končnega programa ukrepov je potrebno Evropski Komisiji poročati v letu 2015. IV Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju 1 UVOD Republika Slovenija je v okviru poročanja po členih 8, 9 in 10 MSFD v mesecu aprilu 2013 poročala tudi vsebino odpadkov v morju ter jih s tem opredelila kot pomemben dejavnik pri doseganju dobrega stanja morskega okolja do leta 2020. V okviru poročanja se je določilo dobro okoljsko stanje ter okoljski cilji v sklopu Deskriptorja 10 – Odpadki v morju. Evropska komisija je v Sklepu o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda (2010/477/EU) definirala štiri kazalnike odpadkov v morskem okolju kot merila za doseganje dobrega okoljskega stanja. Slovenija je poročala podatke za vse štiri. Poročila so dostopna na spletnih straneh MKO (Peterlin s sod., 2013 a, b in c). Republika Slovenija je v okviru poročanja po členu 11 MSFD v mesecu oktobru 2014 poročala tudi predlog programa spremljanja stanja odpadkov na obali (Kazalnik 10.1.1 v okviru Deskriptorja 10 – odpadki v morju), ki je zaenkrat edini dovolj razvit kazalnik za spremljanje stanja odpadkov v morju. V skladu s členom 13 Okvirne Direktive o Morski Strategiji (MSFD) (člen 12 Uredbe o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem, Uradni list RS, št. 92/10 z dne 19. 11. 2010) mora država Slovenija za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti v skladu z izvajanjem Uredbe o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem pripraviti program ukrepov za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskih vodah Republike Slovenije. Z izvajanjem ukrepov država članica zagotovi doseganje oziroma ohranjanje dobrega okoljskega stanja kot določenega v skladu s členom 9 MSFD. Predlog programa ukrepov je pripravljen na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 8(1) Uredbe, in s sklicevanjem na okoljske ciljne vrednosti, oblikovane v skladu s členom 10(1) Uredbe, ter ob upoštevanju vrste ukrepov iz Priloge VI Okvirne Direktive o Morski Strategiji. Program ukrepov se bo nadgrajeval v prvih mesecih leta 2015, ko je država Slovenija zavezana k poročanju programa ukrepov Evropski Komisiji. Osnove za pripravo poročila so bile: - Uredba o podrobnejši vsebini načrta upravljanja z morskim okoljem (UL RS št. 92/2010) (v nadaljevanju Uredba), - Sklepu o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda 2010/477/EU, - Pisno poročilo Slovenije Evropski komisiji o stanju onesnaženosti morskega okolja z odpadki za MSFD Člen 8, Člen 9 ter Člen 10, - Elektronsko poročanje Slovenije Evropski komisiji o programu spremljanja stanja odpadkov na obali za MSFD člen 111. Pri pripravi predloga programa ukrepov je bilo potrebno upoštevati ustrezne ukrepe, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti, zlasti Direktiva 2000/60/ES, Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode in Direktiva 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. Februarja 2006 o upravljanju kakovosti 1 http://cdr.eionet.europa.eu/Converters/run_conversion?file=si/eu/msfd_mp/madsi/envvd9xfq/MSFDArt11_Subprogramme_Odpadki&conv=507&source=remote 1 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju kopalnih voda, kakor tudi prihodnja zakonodaja o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike ali mednarodni sporazumi. Pri pripravi programa ukrepov je posebno pomembno paziti na naslednje zahteve (povzeti po členu 13 MSFD, členu 22 MSFD): - Pri oblikovanju programa ukrepov države članice upoštevajo trajnostni razvoj ter še zlasti socialne in gospodarske vplive predvidenih ukrepov. - Države članice zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, ter pred uvedbo novega ukrepa izvajajo presoje vplivov, vključno z analizo stroškov in koristi. - Države članice v svojih programih ukrepov navedejo, kako bodo izvajale ukrepe in kako bodo ti prispevali k uresničevanju okoljskih ciljnih vrednosti, oblikovanih v skladu s členom 10(1) MSFD. - Države članice preučijo vplive svojih programov ukrepov na vode izven svojih morskih voda, da bi bila nevarnost škode za te vode čim manjša in da bi bil vpliv nanje po možnosti pozitiven. - Države članice obvestijo Komisijo in katero koli drugo zadevno državo članico o svojih programih ukrepov v treh mesecih po njihovem oblikovanju. - V skladu s členom 16 države članice zagotovijo, da so programi operativni v enem letu po njihovem oblikovanju. - EU sofinancira programe, ki jih pripravijo države članice, v skladu z obstoječimi finančnimi instrumenti. Financiranje predlaganih ukrepov bodo sofinancirani s strani Evropske Komisije v skladu z obstoječimi V obstoječem predlogu programa ukrepov smo upoštevali predvsem predloge strokovne literature ter vključili že obstoječe ukrepe kot seznam temeljnih ukrepov. Predlog programa ukrepov vsebuje 14 temeljnih ukrepov in 43 dopolnilnih ukrepov. Predvidevamo, da bomo seznam v letu 2015 skrajšali, po posvetu z deležniki in regionalnem usklajevanju. V nadaljevanju pa bo potrebno predlog programa ukrepov uskladiti na regionalnem nivoju, predstaviti deležnikom, pripraviti seznam izbranih ukrepov, za katere se preveri stroške in koristi. Države članice moramo preučiti vplive svojih programov ukrepo na vode izven svojih morskih voda, da bi bila nevarnost škode za te vode čim manjša in da bi bil vpliv nanje po možnosti pozitiven. V obstoječem predlogu programa ukrepov je regionalna usklajenost delno zagotovljena s sledenjem zahtevam Regionalnega akcijskega načrta ravnanja z morskimi odpadki, ki vsebuje seznam predlaganih ukrepov. Prav tako smo v poročilo vključili izsledke izvajanja projekta v Jadranski regiji (program IPA Adriatic) z imenom »Derelict Fishing Gear Management System in the Adriatic Region«, ki obravnava tematiko morskih odpadkov2. 2 www.defishgear.net 2 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju 2 OBREMENITVE ZARADI ODPADKOV V MORJU V začetni presoji stanja (člen 8) je bilo ugotovljeno, da so odpadki v morju prisotni v celotnem morskem in obalnem ekosistemu slovenskega morja. Največ podatkov je država Slovenija pridobila pri identifikaciji odpadkov na obali (Kazalnik 10.1.1), na podlagi česar je bila pripravljena ocena začetnega okoljskega stanja. Podatki so nam dali sliko o količinah ter o tipu odpadkov v morskem okolju. Prav tako pa smo na podlagi podatkov lahko naredili prvo oceno potencialnih virov odpadkov v morju, ki so opredeljeni kot sektorji. Ostali podatki (vodni stolpec – vklj. mikroplastika, morsko dno, biota) so nam omogočili vpogled v to, da so odpadki prisotni povsod, ter pridobili smo prve rezultate prisotnosti razgradnih produktov odpadkov (mikroplastike) na vodni površini morja. Na podlagi rezultatov 19 mesečnih vzorčenj odpadkov na več lokacijah slovenske obale (skupno 16 km slovenske obale), je bilo ugotovljeno, da trenutno okoljsko stanje ni dobro. Ugotovljeno je bilo: v povprečju je bilo ob vzorčenju zbranih 1.9 odpadkov (12 g) na dolžinski meter obale; po številu vseh odpadkov prevladujejo odpadki iz plastičnih materialov (74%), na lokaciji Mesečev zaliv predstavljajo odpadki iz plastičnih materialov celo skoraj 85% vseh zbranih odpadkov po številu (Slika 1); z analizo podatkov o čiščenju slovenske obale (15,6 km) je bil izražen trend nižanja količin (teža) odpadkov, kar je spodbudno, vendar hkrati zaskrbljujoče, saj trend pri številu odpadkov ni bil izražen, kar lahko pomeni, da so odpadki čedalje lažji (plastični materiali, manjša velikost); glavni viri odpadkov na slovenski obali so bili ugotovljeni kot ribištvo in marikultura (5%), poselitev (5%), turizem in rekreacija (2%), pomorski promet (1%), neznano (87%). 2.1 ISKANJE VIROV Za uspešno pripravo ukrepov za izboljšanje stanja, je kritičen korak priprava ocene, od kje ti odpadki prihajajo. Odpadki pridejo v morsko okolje zaradi človekovih dejavnosti in nepravilnega ravnanja z odpadki. S pomočjo analize sestave in značilnosti odpadkov zbranih na morski obali v obdobju 2007-2012 smo pripravili prvo oceno tega, kateri sektorji najbolj zagotovo prispevajo k nastanku odpadkov v morju. Za veliko večino analiziranih odpadkov (87%) nismo mogli z zagotovostjo trditi iz katerega sektorja prihajajo. Glede na tip odpadkov pa smo zaključili, da so nekateri odpadkov zagotovo rezultat slabega ravnanja z odpadki na celini ali na morju. Sektorji in delež odpadkov, za katere lahko skoraj z zagotovostjo trdimo, da prihajajo od teh dejavnosti, so: - Ribištvo in marikultura (5%), Poselitev (5%), Turizem in rekreacija (2%), Pomorski promet (1%). 3 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju Slika 1: Prikaz tortnih diagramov sestave odpadkov na obali po številu za tri lokacije, kjer se je izvajal monitoring odpadkov. Velikost tortnega diagrama izkazuje razmerje med številom zbranih odpadkov na lokaciji. Za preostanek odpadkov (87%) s težavo ugotavljamo vire. 2.2 DOBRO OKOLJSKO STANJE IN CILJI, H KATERIM STREMIMO Deskriptorji kakovosti za določanje dobrega okoljskega stanja morskih voda v Prilogi 1 Uredbe opisujejo dobro okoljsko stanje morskih voda z vidika stanja okolja, ki je rezultat različnih obremenitev. Med njimi so tudi morski odpadki kot deskriptor 10. Po Uredbi je dobro stanje doseženo takrat, »ko lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju«. Poleg te definicije, ki je dokaj splošna in le usmerja, je vsaka država članica pripravila svoj opis dobrega okoljskega stanja morja na nivoju deskriptorja, kazalnika ali indikatorja. Slovenija je za dobro okoljsko stanje na področju onesnaženosti morja z odpadki pripravila naslednji opis dobrega okoljskega stanja: »Količine odpadkov v morskem okolju se zmanjšujejo in ne predstavljajo nevarnosti za morske organizme na ravni posameznih osebkov, bodisi zaradi neposredne umrljivosti ali v obliki posrednih vplivov, kot je na primer bioakumulacija v prehranjevalnem spletu. Odpadki v morskem okolju ne ogrožajo blaginje ljudi in ne povzročajo negativnih ekonomskih učinkov na gospodarstvo in dejavnosti lokalnih obalnih skupnosti.« 4 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju Zaradi dejstva, da je problem morskih odpadkov v Sloveniji slabo raziskan, s kratko zgodovino analiz in identifikacijo količin, tipa ter izvora odpadkov, ne moremo z zagotovostjo trditi ali bomo dosegli dobro okoljsko stanje leta 2020 drugače kot z zaželjenim trendom padanja količin odpadkov v morskem okolju. Za lažje spremljanje tega, ali smo na pravi poti pri izvajanju ukrepov za dosego dobrega okoljskega stanja, katere pripravljamo sedaj, imamo na voljo konkretne cilje, katere smo pripravili v skladu s členom 10 Uredbe: zmanjšanje količin odpadkov na obali, v vodnem stolpu in morskem dnu med 2012-2020 z ukrepi za boljše upravljanje z odpadki v regiji pri virih onesnaženja (Cilj 101), ohranjanje ali zmanjševanje količin mikroplastike na vodni površini med 2012-2020 (Cilj 10-2), za namen presoje je treba razviti kriterije in kazalnike, ki bodo ustrezno vključevali vplive morskih odpadkov in njihovih razgradnih produktov (predvsem plastike) na morski ekosistem in na zdravje ljudi (Cilj 10-3) in preveriti količine in trende za odpadke na morskem dnu in morski gladini ter preveriti njihovo relevantnost glede vplivov na morski ekosistem (Cilj 10-4). V skladu s členom 11 Uredbe, smo pripravili program spremljanja stanja odpadkov na obali (kazalnik 10.1.1). Kazalnik odpadkov na morskih obali (10.1.1) je uporabljen z namenom, saj imamo za ta kazalnik serijo podatkov in dovolj dobro osnovo za primerjavo z izhodiščnim stanjem. Program spremljanja stanja nam omogoča spremljanje doseganja cilja 10-1, ki govori o zmanjševanju količin odpadkov na obali v letih 2012-2020 v primerjavi z izhodišnim obdobjem, ki je 2007-2012. V začetni presoji stanja, katero smo poročali v letu 2012, in v kateri smo zadostili členu 8 Uredbe, smo ugotovili, da je trend količin odpadkov na obali stabilen. Ugotavljamo, da sistem zakonodaje ne omogoča doseganja zmanjševanja količin odpadkov na obali (v morskem okolju), kar je dobro okoljsko stanje, tako da smo primorani pripraviti nove predloge ukrepov za izboljšanje stanja. V nadaljevanju prikazujemo ukrepe, ki so v veljavi in ki niso bili zadostni za dosego dobrega okoljskega stanja (t.i. temeljne ukrepe), ter ponujamo tudi predlog programa dopolnilnih ukrepov. 3 PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA UKREPOV Na podlagi člena 12 Uredbe mora vsaka država članica pripraviti program s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda in ciljem doseganja okoljskih ciljnih vrednosti. Programi ukrepov morajo biti pripravljeni do 1.1.2015, medtem ko mora biti 1.1.2016 zagotovljen začetek izvajanja programa ukrepov. V skladu z navodili Uredbe smo pripravili predlog nabora ukrepov za izboljšanje stanja morskega okolja za onesnaženost morske obale z odpadki. Program ukrepov mora zagotavljati: - varstvo in ohranjanje morskega okolja; preprečevanje propadanja morskega okolja; obnovo morskih ekosistemov; 5 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju postopno odpravljanje onesnaževanja morskih voda s preprečevanjem in zmanjševanjem vnosa snovi in energije, ki so posledica človekove dejavnosti tako, da to ne bo imelo posledic ali ogrožalo biotske raznovrstnosti, človekovega zdravja ali rabe morskega okolja. Program ukrepov mora temeljiti na načelih trajnostnega razvoja, pri čemer se mora upoštevati socialne, gospodarske ter čezmejne vplive teh ukrepov. Ukrepi morajo biti stroškovno učinkoviti, tehnično izvedljivi. Program ukrepov mora temeljiti na začetni presoji (člen 8 Uredbe). Ukrepi morajo biti pripravljeni na način, ki omogoča neposredno povezavo med zastavljenim ciljem (glej 2.2) in predlaganimi ukrepi. Proces priprave ukrepov je sledil naslednji časovnici: izbor strokovne in znanstvene literature, ki vsebuje predloge ukrepov iz drugih držav, srečanj, projektov, ipd., pregled poročanih podatkov za doseganje dobrega okoljskega stanja in ciljev, analiza literature za izbor temeljnih ukrepov, priprava temeljnih ukrepov, ugotavljanje, v kakšni meri temeljni ukrepi pripomorejo k doseganju dobrega okoljskega stanja, analiza literature za izbor dopolnilnih ukrepov, priprava predloga programa dopolnilnih ukrepov, diskusije z deležniki. Glede na ocenjeno stanje ugotavljamo, da je poleg ukrepov, ki se že izvajajo, potrebno pripraviti dopolnilne ukrepe, ki bi omogočili izboljšanje stanja. Operativni cilji zmanjševanja količin odpadkov v morskem okolju so v prvi fazi osredotočeni na odpadke, ki izvirajo iz dejavnosti ribištva in marikulture ter turizma, saj k tem dejavnostim z gotovostjo lahko pripišemo del morskih odpadkov (5%). Velik delež odpadkov, ki se akumulirajo v morskem okolju, predvidoma prinesejo tudi reke (sektor poselitev). Zastavljeni operativni cilji so: zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica ribiške dejavnosti in marikulture, zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica turizma na obali. Cilj se dosega s pomočjo ozaveščevalnih akcij ter z razvojem proizvodnje ter dejavnosti v smislu zmanjševanja umetnih materialov ter pravilnega ravnanja z odpadki. Zmanjševanje števila odpadkov, ki so posledica poselitve (kanalizacijski odpadki), s pomočjo ozaveščevalnih akcij. Upoštevani morajo biti tudi trajnostni razvoj, socialni in gospodarski vplivi predvidenih ukrepov, ter da so predlagani ukrepi stroškovno učinkoviti in tehnično izvedljivi, pred njihovo uvedbo pa morajo biti opravljene tudi presoje vplivov, vključno z analizo stroškov in koristi. Vse to bomo pripravili v naslednjem letu (2015), ko je tudi leto poročanja programa ukrepov. Predlog programa ukrepov je pripravljen na nivoju sektorjev. Vsak sektor, ki je bil spoznan kot eden izmed virov odpadkov v morju, je predstavljen v nadaljevanju. Temeljni 6 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju ukrepi, ki vplivajo na sektor so predstavljeni na začetku. V nadaljevanju pri vsakem sektorju predstavimo predlog programa dopolnilnih ukrepov, ki temeljijo na izboru vseh potencialnih dopolnilnih ukrepov, ki se predstavljeni v Prilogi I. Ukrepi morajo služiti tudi okrepitvi in podpori sodelovanja medvladnih in raziskovalnih inštitucij pri ukslajevanju aktivnosti soočanja z onesnaženjem morskega okoljsa z odpadki. 3.1 PREGLED LITERATURE Pričeli smo z naborom literature, ki nam je omogočila vpogled v načine preprečevanja nastajanja morskih odpadkov, izboljšanja stanja ter preprečevanja negativnih posledic na morsko okolje. V ta namen smo zbrali literaturo, ki je predstavljena v poglavju 6. 3.1.1 REGIONALNI AKCIJSKI NAČRT RAVNANJA Z MORSKIMI ODPADKI V SREDOZEMLJU Regijski akcijski načrt ravnanja z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean3) je bil prvi dokument, sprejet na regionalnem nivoju z glavnim ciljem preprečevanja nastajanja in zmanjševanja onesnaženosti morskega okolja z odpadki. V mesecu juliju 2014 je načrt postal tudi zavezujoč, podprle so ga države podpisnice Barcelonske konvencije na 18.srečanju v mesecu decembru 2013. Načrt vsebuje pravno zavezujoče ukrepe za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov. Načrt temelji na načelu EcAP (Ecosystem Approach). Akcijski načrt sledi evropskim smernicam s postavitvijo Okvirne direktive o morski strategiji, razlika pa je v časovnici izvajanja ukrepov. Medtem, ko moramo države članice ukrepe pripravljene na podlagi 13.člena Okvirne direktive o morski strategiji, poročati in pričeti izvajati v letu 2015, so ukrepi zastavljeni v Regionalnem akcijskem načrtu predvideni za izvedbo različno, med leti 2016 in 2025. Potrebno je zagotoviti koherentnost ukrepov na nivoju podregije. Usklajen tudi z načrtom Barcelonske konvencije (RAP ML). 4 PREDLAGANI UKREPI PO SEKTORJIH4,5 Dejavnosti, povezane z morskim okoljem, so opredeljene skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) 2008. V tem poročilu obravnavamo le dejavnosti, za katere 3 Informacije dostopne na http://www.unepmap.org/index.php?module=news&action=detail&id=158 4 Peterlin, M., Petelin, Š., Drev, B., Krajnc, G., Zore, K., Gosar, L., Gabrijelčič, E., Kramar, M. in Palatinus, A. 2013. Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja, str. 76 5 Peterlin, M., Palatinus, A., Jež, E., Ljubec, B., Kržan, A., Forte, J., Kupec, R., Štajnrajh, T., Ajdnik, U., Delić, A., Rauh, T., Birsa, T., Karat, A., Karkaya, B. 2013. Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine odpadkov v morskem okolju, določanje dobrega okoljskega stanja in oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8, 9 in 10 Okvirne Direktive o morski strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 – morski odpadki, str. 107 7 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju smo izkazali možen in/ali zagotov doprinos k onesnaženosti morskega okolja s trdnimi odpadki. Vsaka od teh dejavnosti prispeva k nastanku določenega tipa odpadkov v morju, katere bomo lahko s pomočjo analiz sestave in količin odpadkov na morski obali tudi spremljali v prihodnjih letih. Za vsakega od sektorjev smo pripravili seznam temeljnih ukrepov, ki že sedaj delno ali v celoti naslavljajo preprečevanje onesnaževanja morskega okolja z odpadki. Poleg tega pa smo za vsak sektor pripravili tudi seznam dopolnilnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti morskega okolja z odpadki. Za vsakega od predlaganih dopolnilnih ukrepov je potrebno opredeliti naslednje (2014 – možna opredelitev že sedaj; 2015 – opredelitev ob pripravi končnega predloga programa ukrepov): - povezava na deskriptor (2014); - povezava na dobro okoljsko stanje in okoljske cilje (lokalno in sub-regionalno) (2014); - povezava na obremenitve (2014); - geografski obseg uporabe (2014); - pričakovani učinki (2014); - odgovornost za implementacijo, časovnico in financiranje (2014); - koordinacija z implementacijo druge EU zakonodaje (2015); - stroški in koristi (2015); - regionalno sodelovanje (2015). Seznam predloga programa ukrepov z zgoraj navedenimi obrazložitvami so v Prilogi I. 4.1 POMORSKI PROMET Sektor - »pomorski promet« obsega naslednje dejavnosti: pomorski potniški in tovorni promet; spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu, pretovarjanje in špedicija; gradnja, popravila in vzdrževanje ladij in čolnov. Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend prvih dveh dejavnosti naraščajoč, tretje padajoč, v prihodnosti pa so napovedani naraščajoči trendi za prvi dve dejavnosti, ter stabilen trend za tretjo dejavnost. Torej se pričakuje v prihodnje povečanje potenciala za nastanek morskih odpadkov iz sektorja pomorski promet, v kolikor ne bo prišlo do sprememb pri izvajanju obstoječih ukrepov ali do sprejema dopolnilnih ukrepov. Seznam kategorij odpadkov6, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi slabega ravnanja z odpadki na ladjah, oziroma so z ladij izgubljeni: 6 Pri analizi odpadkov na obali smo odpadke kategorizirali glede na seznam odpadkov, v katerem je bilo 95 kategorij, razdeljenih po različnih materialnih razredih (plastični materiali in guma, steklo in keramika, papir in karton, blago, kovine, obdelan les, drugo). 8 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - prozorne plastične rokavice; boje; platna, ponjave; ladijske vrvi; jermenje; steklena vlakna; embalaža za olje in bencin; gumijaste rokavice; žarnice; platno, raševina; preproge. Med ladijske odpadke smo naknadno prišteli še embalažo za hrano, ki izvira iz oddaljenih dežel (npr. Kitajske), embalaža proizvodov za osebno higieno manjšega volumna, ladijska oprema, palete. Količine (število) odpadkov na obali, katere smo analizirali v obdobju med 2007 in 2012 kažejo na to, da sektorju pomorski promet lahko pripišemo 0.84% vseh najdenih odpadkov. Slika 2: Prikaz prenosa odpadkov z ladje v roke pristaniški službi za ravnanje z odpadki (Foto: IzVRS 2014) 9 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju 4.1.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (POMORSKI PROMET) Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa: MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje Aneks V; Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 120/06-UPB2) Implementira naslednje Direktive: - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, s spremembami - Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora; Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08) Določa pravila za izvajanje naslednjih Direktiv: - Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/59/ES z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 81) - Direktiva Komisije 2007/71/ES z dne 13. decembra 2007 o spremembi Priloge II k Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 329 z dne 14. 12. 2007, str. 33) Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega tovornega pristanišča (Uradni list RS, št. 59/05) Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju držav podpisnic Barcelonske konvencije - Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005) Zakonodaja prepoveduje in sankcionira izpuščanje, odlaganje ali odmetavanje odpadkov, snovi ali predmetov, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen Pomorskega zakonika). Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču, oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil (72. člen Pomorskega zakonika). Upravljalci pristanišč morajo v pristaniščih urediti tudi redno zbiranje odpadkov s plovil (44. in 45. člen Pomorskega zakonika). Zakonodaja določa pravila ravnanja za zmanjšanje nezakonitega odmetavanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora v morje z zagotavljanjem pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (1. člen Uredba UL RS št. 78/08). 10 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh odpadkov v morje z ladij (člen 3 MARPOL Aneks V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno Sredozemsko morje (člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme, med katerimi so posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu okolju. V sklopu izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z resolucijo MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta Navodila za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo načrta ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)). V sklopu Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki7 (RAP) je predvideno, da morajo države podpisnice izvesti ukrepe, ki so pripravljeni v okviru izvajanja člena 7 (Vključitev morskih odpadkov v nacionalne akcijske načrte pripravljene v okviru LBS8), člena 9 (Preprečevanje nastajanja morskih odpadkov), člena 10 (Odstranjevanje obstoječih morskih odpadkov in okoljsko sprejemljivo odlaganje) RAP. V skladu z izvajanjem člena 9 in 10 RAP naj bi države podpisnice raziskale in po možnostih uporabile »No-Special-Fee-System«, oziroma zaračunavale storitve sprejema odpadkov v pristaniščih na razumen način (Ukrep št. 15 - člen 9 in Ukrep št. 27 - člen 10). Hkrati morajo države članice zagotoviti najnovejše informacije o zavezah za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz konevncije MARPOL Aneks V. Države podpisnice morajo zagotoviti stroškovno učinkovite ukrepe preprečevanja nastajanja morskih odpadkov zaradi izkopov, pri čemer je potrebno upoštevati navodila sprejeta v okviru »Dumping Protokola« Barcelonske konvencije (Ukrep št. 18). Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine zbranih odpadkov. 4.1.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (POMORSKI PROMET) Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih ukrepov za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov iz sektorja pomorski promet: Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v pomorskem sektorju Izvrševanje obstoječe mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V 7 UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol 8 LBS – Land-based sources 11 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju o Močnejša (finančna) spodbuda za oddajo odpadkov z ladij v pristaniščih in preprečevanje odlaganja odpadkov na morju o Zagotoviti zadostno število zbirnih mest za odpadke v pristaniščih z ustreznim ravnanjem in varnim odlaganjem o Izvajanje in inšpekcija o Pripraviti navodila za izvajanje "Garbage management plans" na ladjah Priprava navodil za transport tovora in ravnanje s tovorom v pristaniščih (vključno z zmanjševanjem izgub peletov v morsko okolje) Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta LIFE »Sustainable Cruise« Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1. 4.2 MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA Morsko ribištvo je ena izmed dejavnosti, ki se odvija na morju in pomembno prispeva k prisotnosti odpadkov v morskem okolju. Ribolovna oprema je danes narejena iz plastičnih materialov, kar jih naredi še posebej obstojne v morskem okolju in zato bolj nevarne morskim in ostalim organizmom. Znan je namreč primer t.i. ribolova duhov, ko zavržena ali izgubljena ribiška oprema v morskem okolju še naprej lovi in mori morske organizme, tudi če jih nihče ne najde. Sektor - »morski ribištvo in marikultura« obsega naslednje dejavnosti: morsko ribištvo; gojenje morskih organizmov; Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev. Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend prvega in tretjega od leta 2008 naprej padajoč, drugega naraščajoč. V prihodnosti je za prvega napovedan padajoč trend, za drugega in tretjega naraščajoč. Pričakujemo lahko torej, da se bo potencial za nastanek odpadkov zaradi morskega ribištva v slovenskem morju v prihodnosti zmanjševal, medtem ko se bo zaradi gojenja morskih organizmov in predelave in konzerviranja rib, rakov in mehkužcev povečeval. Seznam kategorij odpadkov, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi slabega ravnanja z odpadki pri izvajanju dejavnosti morskega ribištva in marikulture: 12 ribiška oprema; monofilamentne vrvi; ribiške vrvi; ribiške mreže; penaste boje in plovci; stiropor škatle; svetleče ribiške palčke in embalaža; embalaža za sol; kovinska ribiška oprema (potopniki, vabe) boje; Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - mrežice za gojenje školjk. Med ladijske odpadke smo naknadno prišteli še embalažo za hrano, ki izvira iz oddaljenih dežel (npr. Kitajske), embalaža proizvodov za osebno higieno manjšega volumna, ladijska oprema, palete. Količine (število) odpadkov na obali, katere smo analizirali v obdobju med 2007 in 2012 kažejo na to, da sektorju pomorski promet lahko pripišemo 0.84% vseh najdenih odpadkov. Slika 3: Zabojnik za zbiranje odpadkov zbranih naključno ob ribolovu v ribiškem pristanišču v Izoli, postavljeni v okviru projekta DEFISHGEAR (Foto: IzvRS 2014) 4.2.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa: - - MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje Aneks V; Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 120/06-UPB2) Implementira naslednje Direktive: 13 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, s spremembami - Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora; - Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08) Določa pravila za izvajanje naslednjih Direktiv: - Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/59/ES z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 81) - Direktiva Komisije 2007/71/ES z dne 13. decembra 2007 o spremembi Priloge II k Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 329 z dne 14. 12. 2007, str. 33) - Uredba št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (OJ L 149, 20.5.2014, p. 1–66) - Na podlagi Uredbe 508/2014 je bil pripravljen Predlog Operativnega Programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 - Na podlagi Uredbe 508/2014 je bil pripravljen Nacionalni strateški načrt za razvoj akvakulture v obdobju 2014-2020 - Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju držav podpisnic Barcelonske konvencije - Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005) - V sklopu izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z resolucijo MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta Navodila za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo načrta ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)). Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh odpadkov (vključno z ribiško opremo, ne vključuje pa svežih rib in njihovih delov, ki so rezultat ribolovne oziroma marikulturne aktivnosti) v morje z ladij (člen 3 MARPOL Aneks V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno Sredozemsko morje (člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme, med katerimi so posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu okolju. V členu 7 pa izvzame tudi po nesreči izgubljeno ribiško opremo, kadar so bili izvajani vsi preventivni ukrepi. Člen 7 izvzame tudi namerno odmetavanje ribiške opreme v morje z namenom zaščite morskega okolja ali za varnost ladje in/ali posadke. Mora pa biti vsakršna izguba ali nameren vnos ribiške opreme v morje javljeno državi, pod katero ladja pluje (člen 10). Zakonodaja prepoveduje in sankcionira izpuščanje, odlaganje ali odmetavanje odpadkov, snovi ali predmetov, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen Pomorskega zakonika). Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču, 14 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil (72. člen Pomorskega zakonika). Upravljalci pristanišč morajo v pristaniščih urediti tudi redno zbiranje odpadkov s plovil (44. in 45. člen Pomorskega zakonika). Zakonodaja določa pravila ravnanja za zmanjšanje nezakonitega odmetavanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora v morje z zagotavljanjem pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (1. člen Uredba UL RS št. 78/08). Evropski Sklad za Pomorstvo in Ribištvo (EPSR) podpira operacije »pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov« v členu 40 (Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti). V sklopu Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki9 (RAP) je predvideno, da morajo države podpisnice izvesti ukrepe, ki so pripravljeni v okviru izvajanja člena 7 (Vključitev morskih odpadkov v nacionalne akcijske načrte pripravljene v okviru LBS10), člena 9 (Preprečevanje nastajanja morskih odpadkov), člena 10 (Odstranjevanje obstoječih morskih odpadkov in okoljsko sprejemljivo odlaganje) RAP. V skladu z izvajanjem člena 9 in 10 RAP naj bi države podpisnice raziskale in po možnostih uporabile »No-Special-Fee-System«, oziroma zaračunavale storitve sprejema odpadkov v pristaniščih na razumen način (Ukrep št. 15 - člen 9 in Ukrep št. 27 - člen 10). Hkrati morajo države članice zagotoviti najnovejše informacije o zavezah za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz konvencije MARPOL Aneks V. V skladu s členom 9 morajo države podpisnice raziskati in kolikor mogoče implementirati ukrepe z namenom vzpostavitve sistema zbiranja, vračanja in obnove škatel iz ekspandiranega polistirena (EPS), ki se uporabljajo v ribiški dejavnosti (Ukrep št. 11). V skladu s členom 9 morajo države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati »Fishing For Litter« prakso, z namenom čiščenja morskega okolja plavajočih odpadkov in odpadkov na morskem dnu, ki se po naključju ujamejo v ribolovno opremo in/ali ki nastanejo na krovu ob izvajanju ribiške dejavnosti, vključno z odpadno ribiško opremo (Ukrep št. 16). V skladu s členom 9 morajo države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati koncept označevanja ribiške opreme z namenom identifikacije lastništva, ter uporabo okoljsko nevtralne ribiške opreme za preprečevanje učinka »ribolova duhov«11 (Ukrep št. 17). V skladu s členom 10 morajo države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati ukrep identifikacije relevantnih točk akumulacije morskih odpadkov z namenom njihove odstranitve iz morskega okolja (Ukrep št. 22). V skladu s členom 10 morajo države članice raziskati in kolikor mogoče implementirati sistem »Fishing For Litter« (FFL) v partnerstvu z ribiči in zagotoviti zbiranje, sortiranje in/ali okolju sprejemljivo odlaganje odpadkov naključno ujetih med ribolovom (Ukrep št. 26). Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov 9 UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol 10 LBS – Land-based sources 11 »Ribolov duhov« označuje posledico lovljenja morskih organizmov v ribiško opremo, ki je ali izgubljena ali zavržena v morsko okolje in je nihče ne čisti. 15 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine zbranih odpadkov. 4.2.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (MORSKO RIBIŠTVO IN MARIKULTURA) Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih ukrepov za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov iz sektorja morsko ribištvo in marikultura: Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v sektorju morsko ribištvo in marikultura o Izvajanje izobraževanja in promocijskih kampanj za uporabo tehnologije, ki zmanjša izgube ribiške opreme in učinka "ribolova duhov" o Povečanje občutljivosti ribiškega sektorja za pravilno ravnanje z odpadki (predvsem stiroporne škatle in FFL kampanje) Izvrševanje obstoječe mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V o Močnejša (finančna) spodbuda za oddajo odpadkov z ladij v pristaniščih in preprečevanje odlaganja odpadkov na morju o Zagotoviti zadostno število zbirnih mest za odpadke v pristaniščih z ustreznim ravnanjem in varnim odlaganjem o Izvajanje in inšpekcija Vzpostavitev sistema »deposit-refund« za EPS škatle Vzpostavitev sistema zbiranja EPS škatel v pristaniščih Vzpostavitev sistema »No-Special-Fee« za odpadke z ladij in naključno ujetih odpadkov med ribolovom Vzpostavitev in izvajanje sistema »Fishing For Litter« Vključitev operacije »pobiranje odpadkov iz morja s strani ribičev, kot je odstranjevanje izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov« v Operativni program za izvajanje Evropskega Sklada za Pomorstvo in Ribištvo v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2020 Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta IPA Adriatic »Derelict Management System in the Adriatic Region« ter nadaljnja implementacija zastavljenih sistemov v sklopu projekta Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1. Predlagamo nadaljevanje aktivnosti, ki so se v Sloveniji pilotno pričele izvajati v okviru IPA Adriatic projekta Derelict Fishing Gear Management System in the Adriatic Region (DEFISHGEAR). Znotraj projekta potekajo aktivnosti v Delovnem sklopu 6 za pripravo in izvajanje ravnanja z odpadki naključno ujetimi med ribolovom ter odpadno ribolovno opremo. V Sloveniji aktivnosti sodelovanja z ribiškim sektorjem, obalnimi občinami in komunalnimi podjetji vodi Inštitut za vode Republike Slovenije, partner v projektu DEFISHGEAR. V okviru izvajanja projekta se je v letu 2014: 16 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - Podpisalo sporazume o sodelovanju s 30 ribiči, Podpisalo sporazume o sodelovanju z občinami in komunlanimi podjetji, Postavilo zbiralnike za naključno ujete odpadke med ribolovom in odpadno ribiško opremo v ribiških pristaniščih v Izoli in Kopru, Poučilo ribiče o problematiki morskih odpadkov ter jim razdelilo ribiško opremo kot znak zahvale za sodelovanje, Pričelo z izvajanjem aktivnosti. Ker so v okviru projekta omogočili izvedbo aktivnosti v občinah Izola in Koper, se spodbudi podobno infrastrukturo postaviti še v občini Piran. Vzpostaviti je potrebno sistem, ki bo zagotovil nadaljevanje izvedbe ukrepa tudi po končanju projekta DEFISHGEAR. Ukrep je predviden za izvajanje tudi v okviru Barcelonske konvencije. 4.3 TURIZEM Zaradi večjega števila obiskovalcev obalnih mest, plaž in drugih obalnih območij v pozno pomladanskih in poletnih mesecih, slovenska obala trpi tudi za povečanim številom trdnih odpadkov na obali in v morskem okolju. Sektor »turizem« obsega naslednje dejavnosti: - dejavnosti marin; druge narazvrščene dejavnosti za prosti čas (tudi dejavnosti kopališč, plaž, termalnih rivier); druge športne dejavnosti (tudi rekreacijski, športni ribolov); dajanje športne opreme v najem in zakup; dajanje vodnih plovil v najem in zakup; dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti; gostinstvo. Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend za vse dejavnosti sektorja »turizem« stabilen in se tako pričakuje tudi v prihodnje. Torej se ne pričakuje v prihodnje povečanje potenciala za nastanek morskih odpadkov iz tega sektorja. Seznam kategorij odpadkov, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi slabega ravnanja z odpadki pri izvajanju dejavnosti turizma: - slamice; igrače; embalaža za kozmetiko; škatlice za CD-je in CD-ji; vložek za plavutko; embalaža za robčke; okvirji očal; oprema za podvodni ribolov (naboji); 17 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - baloni, žoge, gumijaste igrače; obuvala (flip-flop); revije, časopisi; cevi za ognjemet in petarde; obleke, čevlji, pokrivala, brisače; nahrbtniki, vreče; palčke za sladoled, jedilni pribor, zobotrebci; vžigalice, ognjemet, parafin, vosek. Količine (število) odpadkov na obali, katere smo analizirali v obdobju med 2007 in 2012 kažejo na to, da sektorju pomorski promet lahko pripišemo 0.84% vseh najdenih odpadkov Slika 4: Odpadki, katere so za seboj na obali na Debelem rtiču pustili obiskovalci plaže (Foto IzVRS 2012) 4.3.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (TURIZEM) Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa: - - 18 MARPOL 73/78 Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, spremenjeno s Protokolom 1978 (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – MP), natančneje Aneks V; Pomorski zakonik (Ur. l. RS, št. 120/06-UPB2) Implementira naslednje Direktive: - Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve, s spremembami - Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora; Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 78/08) Določa pravila za izvajanje naslednjih Direktiv: - Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 2000/59/ES z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 332 z dne 28. 12. 2000, str. 81) - Direktiva Komisije 2007/71/ES z dne 13. decembra 2007 o spremembi Priloge II k Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L št. 329 z dne 14. 12. 2007, str. 33) - Regionalni akcijski načrt za ravnanje z morskimi odpadki (Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol (UNEP(DEPI)/MED IG.21/9)) sprejet na 18. srečanju držav podpisnic Barcelonske konvencije - Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005) V sklopu izvajanja MARPOL konvencije je bil julija 2011 sprejet spremenjen Aneks V z resolucijo MEPC.201(62), ki je stopil v veljavo januarja 2013. Marca 2012 so bila sprejeta Navodila za implementacijo MARPOL Aneksa V (MEPC.219(63)) in Navodila za pripravo načrta ravnanja z odpadki (MEPC.220(63)). Aneks V velja za ladje vseh vrst, ki so prisotne in operativne v morskem okolju, vključno s plovili za izletniške in rekreativne namene in jahtami. Zakonodaja prepoveduje odmetavanje vseh odpadkov v morje z ladij (člen 3 MARPOL Aneks V) na posebej zavarovanih območjih, med katere spada tudi celotno Sredozemsko morje (člen 1 MARPOL Aneks v). V členu 6 MARPOL Aneks V določi izjeme, med katerimi so posebni pogoji odmetavanja hrane in snovi, ki ne škodujejo morskemu okolju. Zakonodaja prepoveduje in sankcionira izpuščanje, odlaganje ali odmetavanje odpadkov, snovi ali predmetov, ki bi lahko ovirali ali ogrožali varnost plovbe ali onesnaževali okolje (76. člen Pomorskega zakonika). Ladijske odpadke morajo ladje, dokler so v pristanišču, oddati osebi, ki zbira in odvaža odpadke s plovil (72. člen Pomorskega zakonika). Upravljalci pristanišč morajo v pristaniščih urediti tudi redno zbiranje odpadkov s plovil (44. in 45. člen Pomorskega zakonika). Zakonodaja določa pravila ravnanja za zmanjšanje nezakonitega odmetavanja ladijskih odpadkov in ostankov tovora v morje z zagotavljanjem pristaniških zmogljivosti za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (1. člen Uredba UL RS št. 78/08). V sklopu Regionalnega akcijskega načrta za ravnanje z morskimi odpadki12 (RAP) je predvideno, da morajo države podpisnice izvesti ukrepe, ki so pripravljeni v okviru izvajanja člena 7 (Vključitev morskih odpadkov v nacionalne akcijske načrte pripravljene v okviru LBS13), člena 9 (Preprečevanje nastajanja morskih odpadkov), člena 10 (Odstranjevanje obstoječih morskih odpadkov in okoljsko sprejemljivo odlaganje) RAP. V skladu z izvajanjem člena 9 in 10 RAP naj bi države podpisnice raziskale in po možnostih 12 UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol 13 LBS – Land-based sources 19 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju uporabile »No-Special-Fee-System«, oziroma zaračunavale storitve sprejema odpadkov v pristaniščih na razumen način (Ukrep št. 15 - člen 9 in Ukrep št. 27 - člen 10). Hkrati morajo države članice zagotoviti najnovejše informacije o zavezah za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz konvencije MARPOL Aneks V. Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine zbranih odpadkov. 4.3.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI Z LADIJ, ČOLNOV IN DRUGIH PLOVIL NA MORJU (TURIZEM) Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih dopolnilnih ukrepov: Večanje ozaveščenosti o morskih odpadkih v sektorju turizem o Povečanje občutljivosti obiskovalcev (turistov) in turističnih delavcev za pravilno ravnanje z odpadki na plovilih Izvrševanje obstoječe mednaronde zakonodaje, bolj specifično MARPOL Aneks V o Močnejša (finančna) spodbuda za oddajo odpadkov z ladij v pristaniščih in preprečevanje odlaganja odpadkov na morju o Zagotoviti zadostno število zbirnih mest za odpadke v pristaniščih z ustreznim ravnanjem in varnim odlaganjem o Izvajanje in inšpekcija Vzpostavitev sistema »No-Special-Fee« za odpadke z ladij Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1. 4.3.3 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa: - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) Implementira naslednje direktive: - 20 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, stran 3) Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) Implementira naslednje direktive: Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr. in 18/14)14 - - Implementira naslednje direktive: - - Direktiva Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 37 z dne 8. 2. 2013, str. 10) Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) Implementira naslednje direktive: - - Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3 Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014) Implementira naslednje direktive: - - Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005) Zakonodaja določa: – Obvezne občinske gospodarske javne službe s področja zbiranja, obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih površin (149 člen Zakona o varstvu okolja); – Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo 14 Pripravlja se predlog spremembe Direktive z namenom zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih vrečk, ob zaključku priprave poročila je bil predlog na čakanju na prvo branje v Svetu Evrope; informacije dostopne na: http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0371%28COD%29&l=en 21 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (157a člen Zakona o varstvu okolja); – Odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1); – čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1); – imetnik vodne pravice zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice službe (101 člen Zakona o vodah 1); – prepoved puščanja odpadkov v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati (17. Člen Uredbe o odpadkih); – na odlagališčih odpadkov je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra (38. Člen Uredbe o odpadkih). Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine zbranih odpadkov. 4.3.4 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (TURIZEM) Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih dopolnilnih ukrepov: - - 22 Izboljšan sistem pobiranja odpadkov in čiščenja cestnih površin v obmorskih mestih, še posebej v času sezone (maj-september) Pripraviti in postaviti zadostno število posod za zbiranje (vključeno z ločenim zbiranjem) odpadkov na območjih plaž Primerna kaznovanja za odlaganje odpadkov / smetenje na plažah in obalnih območjih Zagotoviti zahteve v zvezi z izboljšanim ločenim zbiranjem odpadkov in čistočo ulic v javnih naročilih za izvajanje storitev zbiranja odpadkov Povečati število in kakovost različnih sistemov zbiranja odpadkov (zbirnih mest, zbiralnikov na sprehajalnih območjih, itd; potrebno določiti število in načine zbiranja za urbana / podeželska območja) Uveljaviti tehnične zahteve vsakodnevnega pokrivanja odlagališč (blizu obal) in okrepiti nadzor / izvajanje kazni Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta »Zero Waste Slovenija« Priprava in izvedba ozaveščevalnih aktivnosti sektorja o pravilnem ravnanju z odpadki (s poudarkom ravnanja z embalažo za enkratno uporabo, preprečevanju nastajanja odpadkov zaradi splakovanja v straniščne školjke (npr. vatirane palčke), o Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju možnih alternativah za plastenke in plastične vrečke) ter o problematiki morskih odpadkov ter negativnih vplivih zaradi njih Vključitev v načrt ravnanja z odpadki na obalnih območjih (in na območjih porečij) poglavja o zmanjšanju količin morskih (rečnih) odpadkov in o preprečevanju nastajanja takšnih odpadkov Spodbujanje sistemov za vračilo depozita manjšega števila (npr za neposredno prodajo na plažah) Promocija rabe pitne vode iz vodovodnega sistem (npr postviatev pitnikov na javnih prostorih in na plažah; obveščanje o kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda) Spodbujanje manjše prodaje pijač v plastenkah ali plastičnih lončkih na plažah (vključno z javnimi dogodki, npr koncerti) brez sistema za vračilo depozita Podelitev okoljskih nagrad hotelom in/ali podobnim objektom, ki se na pameten način lotijo manjšanja uporabe izdelkov v plastičnih embalažah, s poudarkom na plastenkah in vrečkah Podelitev okoljskih nagrad hotelom in/ali podobnim objektom, ki se na pameten način lotijo manjšanja uporabe izdelkov v plastičnih embalažah, s poudarkom na plastenkah in vrečkah Vključiti osebja za nadzor varnosti kopalcev na plažah v kampanje in promocijo preprečavanja nastajanja odpadkov na plažah Nameniti določen odstotek turistične takse okoljskim projektom preprečevanja / manjšanja količin odpadkov na plažah - - Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1. 4.4 POSELITEV Nepravilno ravnanje z odpadki v obalni regiji lahko vpliva na prisotnost odpadkov v naravnem okolju, ki zaradi vetra ali vodotokov pristanejo v morskem okolju. Trdni odpadki se lahko nahajajo tudi v komunalni odpadni vodi. Zaradi vnosa odpadkov v reke pa na stanje onesnaženosti morskega okolja z odpadki vpliva tudi poselitev v zaledju rek, saj so reke znane kot močan vir trdnih odpadkov v morskem okolju. Sektor » poselitev« obsega naslednje dejavnosti: - Oskrba z vodo, ravnaje z odplakami in odpadki, saniranje okolja Zdravstvo in socialno varstvo Druge dejavnosti, ki so posledica poselitve Socio-ekonomska analiza je pokazala, da je bil trend za vse dejavnosti sektorja poselitev naraščujoč in se takšen pričakuje tudi v prihodnje. Posledično se v prihodnje pričakuje povečanje potenciala za nastanek morskih odpadkov iz sektorja » poselitev«, v kolikor ne bo prišlo do sprememb pri izvajanju obstoječih ukrepov ali do sprejema dopolnilnih ukrepov. Seznam kategorij odpadkov, za katere lahko trdimo, da prihajajo v morsko okolje zaradi slabega ravnanja z odpadki v sektorju »poselitev«: - injekcijske igle; vatirane palčke; kondomi in embalaža; 23 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - obliži in embalaža; tampon, embalaža in implikator; damski higienski vložek in embalaža; korito in lonček za rože; nosilec za bakterije v čistilnih napravah; duše, gumijaste prevleke, plašči; gradbeni material, opeke (keramika); žice, bodeče žice in palice; otroške plenice; zdravila in embalaža. Količine (število) odpadkov na obali, katere smo analizirali v obdobju med 2007 in 2012 kažejo na to, da sektorju »poselitev« lahko pripišemo 5,52% vseh najdenih odpadkov. 4.4.1 PROGRAM TEMELJNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) Evropska/mednarodna in nacionalna pravna podlaga ukrepa: - Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) Implementira naslednje direktive: Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, stran 3) Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 - ZZdrI-A, 41/04 - ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14) - - Implementira naslednje direktive: Direktiva Sveta z dne 8. decembra 1975 o kakovosti kopalnih voda (76/160/EGS) (UL L št. 31 z dne 5. 2. 1976, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1) Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 - popr. in 18/14)15 - - Implementira naslednje direktive: - - Direktiva Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L št. 37 z dne 8. 2. 2013, str. 10) Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011) 15 Pripravlja se predlog spremembe Direktive z namenom zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih vrečk, ob zaključku priprave poročila je bil predlog na čakanju na prvo branje v Svetu Evrope; informacije dostopne na: http://www.europarl.europa.eu/oeil/popups/ficheprocedure.do?reference=2013/0371%28COD%29&l=en 24 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju Implementira naslednje direktive: - - Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L št. 312 z dne 22. 11. 2008, str. 3 Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014) Implementira naslednje direktive: - - Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES Direktiva 91/271/EGS Evropskega Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode ((UL L 135, 30.5.1991, stran 40) Uredba o koncesiji za opravljanje obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja (Uradni list RS, št. 69/05 z dne 22. 7. 2005) Zakonodaja določa: – Obvezne občinske gospodarske javne službe s področja zbiranja, obdelave in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter čiščenje javnih površin (149 člen Zakona o varstvu okolja); – Če so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (157a člen Zakona o varstvu okolja); – Odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda in z vodnih ter priobalnih zemljišč v upravljanju ministrstva v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1); – čiščenje gladine površinskih voda in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v okviru obvezne gospodarske javne službe (98 člen Zakona o vodah 1); – imetnik vodne pravice zagotavlja košnjo in odstranjevanje prekomerne zarasti na bregovih, odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz površinskih voda na območju izvajanja vodne pravice, skladno z aktom o pridobitvi vodne pravice službe (101 člen Zakona o vodah 1); – prepoved puščanja odpadkov v naravnem okolju, jih odmetavati ali z njimi nenadzorovano ravnati (17. Člen Uredbe o odpadkih); – na odlagališčih odpadkov je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje in preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra (38. Člen Uredbe o odpadkih) Uredba št. 69/2005 določa predmet in pogoje opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja. Med nalogami službe je med drugim tudi odstranjevanje plavja, odpadkov in drugih opuščenih ali odvrženih predmetov in snovi iz morja in z vodnih ter priobalnih zemljišč morja (tretja alineja, 1. točke 6. člena Uredbe UL RS št. 69/2005). Koncesionar, ki to izvaja, je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d. Služba tako že več let opravlja redno čiščenje priobalnega zemljišča morja, v skupni 25 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju dolžini 15.744 m. Leta 2009 je bil sprejet Program dela spremljanja pojava trdih odpadkov na vodnih in priobalnih zemljiščih morja, s katerim se je pričelo beležiti tudi količine zbranih odpadkov. 4.4.2 PROGRAM DOPOLNILNIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽENJA MORJA IN OBALE Z ODPADKI IZ KOPENSKIH VIROV (POSELITEV) Na podlagi pregleda strokovne literature predlagamo nabor naslednjih dopolnilnih ukrepov: - - - - - 26 Izboljšan sistem pobiranja odpadkov in čiščenja cestnih površin v obmorskih mestih, še posebej v času sezone (maj-september) Pripraviti in postaviti zadostno število posod za zbiranje (vključeno z ločenim zbiranjem) odpadkov na območjih plaž Primerna kaznovanja za odlaganje odpadkov / smetenje na plažah in obalnih območjih Zagotoviti zahteve v zvezi z izboljšanim ločenim zbiranjem odpadkov in čistočo ulic v javnih naročilih za izvajanje storitev zbiranja odpadkov Povečati število in kakovost različnih sistemov zbiranja odpadkov (zbirnih mest, zbiralnikov na sprehajalnih območjih, itd; potrebno določiti število in načine zbiranja za urbana / podeželska območja) Uveljaviti tehnične zahteve vsakodnevnega pokrivanja odlagališč (blizu obal) in okrepiti nadzor / izvajanje kazni Spremljanje izvajanja in rezultatov projekta »Zero Waste Slovenija« Priprava in izvedba ozaveščevalnih aktivnosti sektorja o pravilnem ravnanju z odpadki (s poudarkom ravnanja z embalažo za enkratno uporabo, preprečevanju nastajanja odpadkov zaradi splakovanja v straniščne školjke (npr. vatirane palčke), o možnih alternativah za plastenke in plastične vrečke) ter o problematiki morskih odpadkov ter negativnih vplivih zaradi njih Vključitev v načrt ravnanja z odpadki na obalnih območjih (in na območjih porečij) poglavja o zmanjšanju količin morskih (rečnih) odpadkov in o preprečevanju nastajanja takšnih odpadkov Spodbujanje sistemov za vračilo depozita manjšega števila (npr. za neposredno prodajo na plažah) Promocija rabe pitne vode iz vodovodnega sistem (npr postviatev pitnikov na javnih prostorih in na plažah; obveščanje o kakovosti pitne vode iz javnega vodovoda) Spodbujanje manjše prodaje pijač v plastenkah ali plastičnih lončkih na plažah (vključno z javnimi dogodki, npr koncerti) brez sistema za vračilo depozita Priprava ozaveščevalnih aktivnosti za proizvodnjo okolju bolj prijaznih izdelkov, ki ogrožajo morsko okolje kot sanitarni odpadki (vatirane palčke) Podpirati in spodbujati zavezanost trgovcev na drobno k uvedbi ciljev za zmanjšanje in optimizacijo uporabe plastične embalaže Uvedba zahteve za lokalna podjetja ravnanja z odpadki, da izvajajo nadzor kako prebivalci izvajajo ločevanje odpadkov Priprava smernic in navodil za pravilno ločeno zbiranje odpadkov za različne ciljne skupine (občine, podjetja, državljani) glede na njihove potrebe Vključiti zahteve glede gostote in oddaljenosti zbirnih točk odpadkov (zabojniki in zbirni centri) v naseljih (v bližini obale večja gostota) v nacionalni zakonodaji Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju - - - Zagotoviti, da zasnova / oblika košev za odpadke preprečuje uhajanje lažjih frakcij odpadkov (npr. jih odpihne veter, odnesejo ptice, ipd.); primer neustreznosti so koši z luknjami, brez pokrova, z manjšim volumnom Zagotoviti pravilno, enotno in mednarodno prepoznavno označevanje zabojnikov za različne frakcije odpadkov, ki so enotni v vsej državi Uvesti sistem okoljskih nagrad za občine, ki so napredne pri uporabi zmanjševanja in pravilnega ločevanja plastičnih vrečk / plastenk in imajo visoko stopnjo recikliranja Organizirati usposabljanje zaposlenih v podjetjih za ravnanje z odpadki za uvajanje enostavnih ukrepov preprečevanja nastajanja morskih odpadkov Več o predlaganih ukrepih v Prilogi 1. 5 ZAKLJUČKI Na podlagi rezultatov začetne presoje stanja onesnaženosti morskega okolja z odpadki smo ugotovili, da izvor odpadkov najlažje določimo tistim sektorjem, ki proizvajajo tipične odpadke. Ti sektorji so pomorstvo, morsko ribištvo in marikultura, turizem in poselitev. Zaradi težav pri identifikaciji izvora odpadkov smo izvorni sektor lahko določili le 13% vsem odpadkom, katere smo našli v obdobju med 2007-2012 na slovenski obali. Glede na rezultate začetne presoje stanja smo določili dobro okoljsko stanje s cilji, h katerim bomo stremeli v prihodnjih nekaj letih izvajanja Okvirne Direkitve o Morski Strategiji. Pri morskih odpadkih si želimo doseči trend nižanja količin (število in teža) odpadkov na morski obali. Spremljali bomo stanje odpadkov na morski obali, kot je bilo poročano Evropski Komisiji v skladu s členom 13 Okvirne Direktive o Morski Strategiji v letu 2014. V pričujočem poročilu smo pripravili seznam t.i. temeljnih ukrepov (obstoječa zakonodaja), ki posredno urejajo onesnaženost morskega okolja z odpadki. Zaenkrat ni zakonodaje, ki bi se nanašala izključno na odpadke v morju, zato smo uporabili predpise, ki urejajo ravnanje z odpadki na splošno. Poleg temeljnih ukrepov smo pripravili tudi t.i. dopolnilne ukrepe (novi ukrepi iz literature), ki bi ob izvajanju obstoječe zakonodaje pripomogli k izboljšanju stanja. Ukrepi, ki smo jih pripravili za vsak sektor posebej, predstavljajo izhodišče, t.i. seznam predloga ukrepov, na katerem bomo nadaljevali z delom v pričetku leta 2015. Predlog ukrepov je sestavljen s pomočjo literature, v kateri smo povzeli ukrepe, katere že izvajajo oziroma jih pričenjajo izvajati v drugih državah. Ta seznam moramo z nadaljnjimi aktivnostmi skrajšati v več zaporednih korakih. Po posvetu s pripravljalci ukrepov na drugih deskpritorjih, s ključnimi deležniki ter po opravljeni prvi presoji stroškovne učinkovitosti ukrepov, si želimo pripraviti skrajšan seznam ukrepov, katerega bi poslali v presojo sektorjem in v presojo javnosti. Na predlaganih ukrepih moramo pripraviti tudi analizo vplivov, ki vsebuje tudi presojo stroškov in koristi (cost-benefit analiza). Vsekakor pa je potrebno izboljšati detekcijo izvora onesnaževanja morskega okolja z odpadki, saj bomo tako v prihodnje ukrepe izboljšali. Po navedbah strokovne literature in po izkušnjah pridobljenih v sklopu izvajanja različnih projektov, smo prišli do ugotovitev, da najverjetneje velika večina morskih odpadkov, vključno z mikroplastiko, izvira na kopnem. Vektor prenosa v morsko okolje so predvsem reke in druge vodne poti, v obmorskih mestih pa tudi veter. Zato predlagamo, da se v nadalje bolje razišče 27 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju mehanizem vstopa odpadkov v vodne poti, njihov prenos ter morebitne poti čiščenja že v tej fazi. Vsekakor priprava programa predloga ukrepov kot ga predvideva Okvirna Direktiva o Morski Strategiji predstavlja dober začetek reševanja problematike morskih odpadkov. Ukrepi morajo biti finančno podprti s strani obstoječih finančnih instrumentov Evropske Unije, vsekakor pa obstajajo na voljo tudi drugi možni sofinanciranja izvajanja ukrepov (med drugim tudi prenovljeni Program Skupne Ribiške Politike). S striktnim izvajanjem vseh temeljnih in izbranih dopolnilnih ukrepov nam bo uspelo onesnaženost morskega okolja zmanjšati v prihodnjih letih, kar nam bo predstavljajo dobro izpolnjevanje zastavljenih ciljev doseganja stanja morskega okolja, v katerem lastnosti in količine morskih odpadkov ne škodujejo obalnemu in morskemu okolju. 6 UPORABLJENA LITERATURA ARCADIS. Pilot project »4 Seas« - plastic recycling cycle and marine environmental impact. Case studies on the plastic cycle and its loopholes in the four European regional seas areas. European Commission Project number BE011102328, Final Report (2013) UNEP(DEPI)/MED IG.21/9 Decision IG.21/7 Regional Plan on Marine Litter Management in the Mediterranean in the Framework of Article 15 of the Land Based Sources Protocol (2013) INTERWIES, Eduard, GÖRLITZ, Stefan, STÖFEN, Aleke, COOLS, Jan, VAN BREUSEGEM, Wim, WERNER, Stefanie, DE VREES, Leo. Issue Paper to the "International Conference on Prevention and Management of Marine Litter in European Seas". 2013, 111 str. Marine Strategy Coordination Group (MSCG), MSCG/13/2014/04 Programmes of measures under MSFD: towards recommendations for establishment / implementation and related reporting. (2014) PETERLIN, Monika, GABRIJELČIČ, Elizabeta, PALATINUS, Andreja, PETELIN, Špela, DREV, Bojana, KRANJC, Gregor, ORLANDO-BONACA, Martina, LIPEJ, Lovrenc, MALEJ, Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver, KOVAČ, Nives, MAVRIČ, Borut, TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK, Andreja, KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO, Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO, Mateja, TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris, VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja, MARTINČIČ, Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA, Bojan, PENGAL, Polona, STROJAN, Igor. Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : opis dobrega stanja morskega okolja in okoljski cilji. Ljubljana: 28 Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 a. IX, 84 str., ilustr. http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_op is_stanja_in_cilji.pdf. PETERLIN, Monika, GOSAR, Leon, MOHORKO, Tanja, URBANIČ, Gorazd, GABRIJELČIČ, Elizabeta, PETELIN, Špela, PALATINUS, Andreja, KRAMAR, Marko, BREMEC, Urška, CENTA, Mitja, BRUDERMAN, Boris, ORLANDO-BONACA, Martina, LIPEJ, Lovrenc, MALEJ, Alenka, FRANCÉ, Janja, ČERMELJ, Branko, BAJT, Oliver, KOVAČ, Nives, MAVRIČ, Borut, TURK, Valentina, MOZETIČ, Patricija, RAMŠAK, Andreja, KOGOVŠEK, Tjaša, ŠIŠKO, Milijan, FLANDER PUTRLE, Vesna, GREGO, Mateja, TINTA, Tinkara, PETELIN, Boris, VODOPIVEC, Martin, JEROMEL, Maja, Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju MARTINČIČ, Urška, MALAČIČ, Vlado, MARČETA, Bojan, PENGAL, Polona, DEŽELAK, Ferdinand, JENKO, Jernej. Načrt upravljanja z morskim okoljem : začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije : prevladujoče obremenitve in vplivi. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 b. IX, 75 str., ilustr. http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_pri tiski_in_vplivi.pdf. PETERLIN, Monika, PALATINUS, Andreja, JEŽ, Erika, LJUBEC, Bojana, KRŽAN, Andrej, FORTE, Janez, KUPEC, Rebeka, ŠTJANRAJH, Tjaša, AJDNIK, Urban, DELIĆ, Ajda, RAUH, Tatjana, BIRSA, Tjaša, KARAT, Ana, KARAKAYA, Batuhan. Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine odpadkov v morskem okolju, določanje dobrega okoljskega stanja in oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8, 9 in 10 Okvirne Direktive o morski strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 - morski odpadki : naloga I/3/4/2 - izvajanje morske direktive. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013 c. PETERLIN, Monika, PETELIN, Špela, DREV, Bojana, KRAJNC, Gregor, ZORE, Katarina, GOSAR, Leon, GABRIJELČIČ, Elizabeta, KRAMAR, Marko in PALATINUS, Andreja. Socio-ekonomska analiza uporabe morskih voda in stroškov poslabšanja morskega okolja. Ljubljana: Inštitut za vode Republike Slovenije, 2013, 76 str. PETERLIN, M. in sod. (2013). Predlog spremljanja stanja in začetna presoja morskih voda glede na lastnosti in količine odpadkov v morskem okolju, določanje dobrega okoljskega stanja in oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti v skladu s členi 8,9 in 10 Okvirne Direktive o morski strategiji (2008/56/ES) za deskriptor 10 – morski odpadki, 61 str. 29 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju 7 PRILOGE 30 Priprava strokovnih podlag za programe ukrepov – odpadki v morju PRILOGA I Predlog programa ukrepov (Excel Datoteka)
© Copyright 2024